Stev. 227 V Trsttf . t tertk 17. avgusta 1915. T- iiaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lfcutt'ivo: Ulica Sv. Franca Asiikc^a št 20, I. n?dstr. — Vsi repici ruj se pošiljajo rredniiivu lisU. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se rte vračajo. izd: jMi In rdgovorni urednik Štefan Cedina. Lastnik konzorcij l.«fx J c-intsti*. — Titi tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z irttiuni i eco?tvom v Trst«, vlica Sv. Fraačiška Asi«kega tL 20. Telefon rredni?tva in oprave Stev. 11-57. N.iif čnina znaša Za celo leto........K 24.— Za pol leta.................12.— za tri mesece......................6.—- za nedeljsko izdajo ca celo leto........5-20 za pol leta........................2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajaj3 po 6 vinarjev, zastarele Številke no 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Tene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oa*asi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . »2.— Mali oglasi po 3 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in s e rat ni oddelek .EdinostiNaročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Igrava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Poštnohranilnlčni račun št 811.652. m mM m m - uma, m it Napadi italUanou na Primorskem in Tirolskem odbiti. - Uspešen polet našega letala nad Benetke. I flostrijsKo-risketa Hojiftn. DUNAJ. 16. (KorJ Uradno se objavila: 16. avgusta 1915, opoldne. V ozemlju zapadao Buga se je zasledovanje Rusov naglo nadaljevalo. V centru zveznih sil pro na one na prelazu Tonale in na planotah Lavarone in Folgaria. Napadalni po-s italijanske pehote ob cesti Tonale, na postojanko Bcpena (vzhodno Schluder-bacha) in v ozemlju Dreizinnen so bili odbiti. Istotako so se izjalovili na primorski front! : napadi sovražnika v ozemlju južno Krna, kakor tudi napad na prednji del doberdobske planote. Namestnik šeia generalnega š'aba. pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Eden naših ftidropianov je dne 15. avgusta popoldne metal bombe na štiri obrežne utrdbe Benetk. Razven ene, so vse bombe eksplodirale znotraj utrdb. Od petih italijanskih letalcev, ki so se dvignili v svrho zasledovanja, sta bila dva prisiljena s strojnimi puškami, da sta se obrnila in pristala, dva sta kmalu opustila zasledovanje, do-čim je zadnji sovražni letalec sledil našemu letalcu do istrskega obrežja, kjer se je moral, ne da bi dosegel kak uspeh, o-brniti. Nase pomorsko letalo se je kljub srditemu obstreljevanju s sovražnih vojnih ladij in z utrdb, vrnilo nepoškodovano. Glasom uradnega italijanskega poročila je bil naš podvodnik »111« dne 12, avgusta potopljen v južni AdriH. DrugI oficir in 11 mož posadke so bili rešeni in u- leti. . Brodovno poveljstvo. Poročilo Cadorne. DUNAJ. 15. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 13. avgusta. — V Cadore daje po našem zadnjem posrečenem napadu. med našimi črtami in onimi sovražnika se nahajajoča višina priložnost za manjše napade in protinapade z obeh strani, l ako je sovražnik v noči na 12. t. m. po izdatni topovski predpripravi prodiral proti našim postojankam na pobočji: Col di Lana. v gornji dolini Corde vole. a je bi! vržen nazai. Nasprotno pa se je iinšim četam posrečilo sovražne oddelke. ti jih napadle na zapadnem po-h K?iu Motite Piano, na gornjem koncu doline Rienz. cnsteinertal). tudi pregnati od tamkaj. Ob Soči je sovražnik demonstrativno >pil proti našim postojankam na izrastkih Slemena in Mrzlega vrha v gorovju Krna in proti pred kratkim osvojenim postojankam vzhodno Plav, a je bil odbit. Na kraški planoti nas je poskušal sovražnik tekom srditega viharja zvečer 12. t. m. nenadoma napasti pri približevalnih delili, ki so bila zanj zelo nevarna, a brez u>oeha. Ho hribu Sv. Mihaela. Po »Tagesposti , 7 avgusta 1915. Ze par dni je že zelo burno. Italijani hočejo dobiti višino na vsak način v svojo pest, ker tvori nekak ključ cele postojanke. I>a bi dosegli ta svoj goreči namen, ne varčujejo niti z municijo, še manj pa s človeškim življenjem. Kraljestvo za u-speli«, je tu geslo. Odtod tudi zagrizena divlost in podivjanost v bojih. Tu je pra- boj na nož. Najprej se vrši po cele dneve trajno ni strahovito obsipanje z o- gromnimi masami težkih in najtežjih pro-jektilov. Kakor ogromni roji iz mamutske dobe frče kroglje. uničujoč in drobeč vse, kar jim je napoti. Kakor peketanje strojnih pušk najtežjega kalibra. Pretresljiva in veličastna je ta godba, a obenem grozna za živce. Nato se vrste mase za masami. Ogromna premoč jiaj raztrga mrežo, sila udarca naj triumfira. Toda malemu Korzičanu ta stvar nikakor ne gre tako izpod rok, kakor korziškemu velikanu Napoleonu: Potomci onih, ki so si pri Aspernu in Wagramu pridobiii spoštovanje francoskega velikana, so se tudi tu izkazali vrednega svojih potomcev.Na-Še čete predstavljajo tu mogočno, vsem viharjem klubujoče deblo, nekaj nadčloveškega. Strašni c>genj silne ruske artiljerije začetkom vojne, je bil v primeri s silo italijanskega ognja prava igrača. Kdor pade tu. pade, pravijo vojaki, lako je pač hotela božja volja. Pade kof junak, ki ga časte vsi. Ves dan je divjal boj okoli gozdiča južno Zdravščine. Zavzet, izgubljen in zopet zavzet; vsak trenotek, vsako uro drug gospodar. Končno zmaga premoč. Utrujeni branitelj izprazni postojanke s trdnhn namenom, da jo dobi kmalu zopet v roke. Toda tudi napadalec je že pri kraju s svojimi silami. Potrebuje pač odmora. V tem trenotku zagrme nenadoma težke baterije. Hipoma se zagrne ves hrib Sv. Mihaela v oblake dima in bruhajočega ognja. Pravi vulkan, po katerem se zliva žareče železo, uničujoč vse življenje. Razkosano kamenje, izpremenje-no v prah, se izpremeni v gosto, sivo steno. Pekel je. Toda hrabri branitelji so odločeni, vztrajati do zadnje kaplje krvi. Bliža se večer. Oslepljujoči žarki v globoko rdečino zatomlega solil ca, odsevajo v očeii nevstrašeiiili branitcfjev: Oni ne vidijo nevarnosti, ki se jirn bliža z zapada. Ogromne mase se vale. Linija za linijo. S severozapadnega in severnega pobočja planote, med Zdravščino in Peto-vljami plezajo kvišku, zadaj pa se vale kakor potapljajoči valovi rezerve za rezervami. Jeli to potop, ki drvi nasproti?____Srca braniteljev bijejo silno, razburjena do skrajnosti. Na obrazih vojakov kipi odločnost. Še vedno bruha sovražna artiljerija, hitreje in hitreje obsipa ves prostor iz stotin ognjenih žrel. Zrak žven-keta, kamenje, skalovje, železni drobci in velikanski projektili tulijo in žvižgajo. V gozdovih poka drevje, veje in mogočna debla leže strašno razklana na vseh straneh. Prve linije so bersaljeri, njim slede vedno nove infanterijske sile. Naš ogenj jih kosi kar po vrstah; toda vrzeli se zamaše in goste vrste drve kričeč in rjoveč proti nam. Divje, srdito in neusmiljeno klanje se prične. Ročne granate pokajo neprestano. Kopita divjajo, roke davijo, sedaj naprej sedaj nazaj,;- vse kakor žitno klasje v vetrovju. Kričanje, smrtno stokanje, dušeči smodnik, plapolajoči ogenj, vse prekinprek pomešano. Še vedno drve sovražne čete na hrib, kakor potujoče kobilice. To ni več boj, to je prerivanje, potiskanje in klanje. Stisnjene mase se ne morejo več gibati. Branitelj se umika korak za korakom na višino in potem še majhen kos po pobočju navzdol, dokler ne pride v doline in kraške luknje. Teh se oprime krepko z ostankom sil, kajti prišla je vesela vest, da se bliža pomoč. Sovražnik se pripravi na višini in njegovi žarometi preiskujejo ozemlje. Ne najdejo nobenega cilja. Zopet se prične streljanje artiljerije. Nasprotnik ne zaupa nenadnemu miru in se ne upa naprej. Strah ga je obšel, grozota nad vsem, kar ga obdaja. Bolestno stokanje, glasno rohlanje, tiho in zamolklo mrmranje je slišati od vseh strani. Živci se napenjajo, blede ustnice trepečejo, očesa pa zro drzno in divje v daljavo. »Mamina inia, madre mia, aiu-to!«. klavrno zamro glasovi. Tega jim pesnik vojne ni nikdar opeva!, toda tudi nobena človeška fantazija ni zmožna o-pisati te strašne ^like v vsej nagoti. Med tem se v- | njajo z vzhoda in severovzhoda pridržane sile po strmih in razklanih pobočjih navzgor, da pridejo na pomoč krvavečim tovarišem. Po eden, potem po dva in končno cele vrste streme kvišku, skozi trnjevo grmičevje, v slabem svitu luči do vrha. Dolgo traja pač to. Kazalec se bliskoma premika. Sedaj se pripravijo, formirajo se za napad in iščejo zvezo s sosedom. Končno je vse gotovo. Sledi znamenje in prične se prodiranje. Mesec je že zdavnaj zginil za oblaki. V temnem mraku je treba kvišku. preko skalovja in pečin, ki trga obleke, potem skozi luknje, a vse brez šuma. Nobenega strela, nobenega glasu, je povelje. Marsikdo si pri padcu razbije o- braz in noge, a vspne se zopet kvišku.in sledi šepajoč. 2e se pokaže v temnih obrazih višina, na sredi trigonometrično znamenje, ki služi za smer. Še sto korakov in na vrhu zagrmi. Od nas nobenega strela. S kopiti se vrže vse kakor steklo na višino. S skoki, plezanjem in plazenjem se premaga tudi najbolj strma mesta. Sovražnik še ni napravil žičnih ovir. Naglo napravljeni jarek je plitev in ozek. V trenotku smo v njem in tu se prično razbijati naša kopita po skuštranih italijanskih buticah, ki se izpreminjajo v kašo. Bajonet ni dovolj h ter. kopito je v takih slučajih boljše za pometanje in snaženje pred seboj. Kdor jo dobi dobro s kopitom. ta sploh nima :iiti toliko časa, da bi zastokal ali vzdihnil. Italijani se spuste v divji beg, kakor da bi jim tičala mora na tilniku. Mi seveda za njimi, najprej v prvo, drugo, potem tretjo postojanko, dokler ni sovražnik tam. kjer se je nahajal poprej. Nato pomeie in očisti naš o-genj ozemlje vsakega človeškega bitja in izpremeni vse v mrtvišče. Znova se odpre na stotine topovskih žrel, bruhajoč ogenj na sovražnike in prijatelje. Mrak zgine pred silo dnevnega svita. Hladen zračni pih piše proti morju, okoli nas se odpira znova pekel, bruhajoč ogenj, železo, dim in skalovje. Toda višina je sre-no zopet v naših rokah in ž nje se razlegajo navdušeni vzkliki proti sinjemu nebu. Noše iete aa soški fronti. Ogrski državni poslanec pl. Bolgar niše o naši vojski na soški fronti. Že več dni je tega. kar sem gledal, kako se Soča leskeče rnorju nasproti; pred seboj sem imel Gorico in Doberdob-sko planoto. Vrnil sem se domov iz srede enega dela naša armade, ki je tako srečen, da more po zgledu in na način naših prednikov obračunavati z Italijani. Po več dneh pa še vendar nisem mogel obvladati vesele ginjenosti, ki se me je bila polastila, ko sem gledal vse to, kar se tam doli vrši. Pred menoj stoje sijajni paladini Ra-deckega in nadvojvode Albrechta. in navdušenje mladih vojaških let me objema. Car, ki me ne zapusti. In enako se godi vsem, ki sem jih videl tam doli na Goriškem; o tem sem se prepričal na koroški fronti in tako je na Tirolskem. Nekaj posebnega je z našo armado. Z ono trdno, zvesto, vrlo armado, ki, kakor se tam doli zopet vidi, nima para glede vdanosti in poguma. Ravno ko sem prihajal iz Doberdobsko - Komenske planote sem čital v Hoferjevem poročilu o drugi bitki pri Gorici skromno opazko, da bo šele zgodovina znala prav ceniti dela naših zmagovitih čet in njih vodij. Tako ie! Tudi zgodovina še ima izreči svojo besedo, in ona ne bo beležila samo sijajnega čina našega orožja, marveč bo obenem nanj kazala tudi kot najlepši zgled te svetovne vojne in vojne zgodovine sploh, kar se tiče vojne umetnosti in absolutne hrabrosti. Niso bili preprosti, vrli vojaki, ki so tam doli zmagali večkratno premoč; tam. so se borili in se bore — to bo priznal kdor pozna in zna ceniti razmere — antični junaki. Dvigal pa jih je stari, podedovani vojaški duh naše armade, ki je u-prav na teh bojiščih pognal najlepše cvetje. Ta duh je, vsled katerega pomenil število naših bataljonov oh Soči premoč proti sovražnikovim. Tega duha sovražnik v svojem računu ni upošteval, ko je njegova verolomna roka potegnila meč proti nam. Mislil si je. da je današnji rod že pozabil sporočila svojih prednikov, a j moral se je prepričati o posebnosti naše armade, ki se zvesto oklepa tradicij, čeprav je postala ljudska armada in pristopna ljudskemu duhu. Da se zvesto drži zlasti onih tradicij, ki so v zvezi z zmagovitimi vojnami proti Italiji! Tako je duh Radeckega še sedai Italiji nevaren. Čez četrt ure že, kar si doli, spoznaš, da se ozračje starih zmag še ni razblinilo, da nas še vedno ozko oklepa in — za to gre hvala voditeljem in častniškemu zboru — še vedno vzbuja navdušenje med vojaki. Ponosen in vesel postaneš, če prehodiš naše črte ob Soči in ob jugozapadni fronti ter vidiš, da so tam ene misli in enegir srca. polnega srda in zaničevanja proti verolomnemu nasprotniku. Vedno mi bodo v dragem spominu ure, ki sem jih preživel v čarobnem krogu armade ob Soči. Škoda, ua razmere sedaj ne dopuščajo, da bi človek vse to povedal, vse o rečelr in osebah, kar bi hotel. Tako rad bi predočil vse toli zanimive vtise, ki sem jih dobil na svojih poteh od glavnega stana do fronte ter z leve in desne in ki so. ako je to sploh mogoče, moje občudovanje za našo armado, še dvignili. Začel sem razumevati, in to bi spoznal tudi kdorsibodi drugi, da stoji sovražnik vkljub svoji veliki premoči tedne in mesece kakor onemogel pred nami in da ga vsak gibljaj stane potoke krvi. Ni mogoče drugače, ko ifna pred seboj armado, kakor je naša ob Soči. Če jo obhodiš, se ti zdi, da si sredi visoke šole, ki goji vojaške vrline in jih pusti dozorevati do ploda. Prostorne razmere in mreža občil so take, da opazovalcu ne uide noben važnejši moment. Bojišče imaš pred seboj kakor na dlani Zdi se ti, kakor da čitaš v učni knjigi vojne zgodovine. Hodiš po stezah redu, samozavesti in neomajnega zaupanja na zmago. Najbolje označuje položaj to, kako se počuti armada in vsak posamezni vojak. Obrazi vojakov se ta-korekoč svetijo samozavesti; pridejana sta vesel mir in zadovoljnost. Če bi tu-patam ne srečavali transportov ranjencev, bi skoraj mislili, da se nahajamo na skrbno urejenem maneverskem svetu. Vrhu tega povsod znaki zdrave, sainopo-sebi razumljive discipline, kar človeka prijetno dirne. Na poti V Gorico smo prišli mimo večjega oddelka Bosencev, ki so počivali. Po napornih bojih so jih zamenjali. Vsi so vstali kakor en mož, da pozdravijo častnike, ki so se naglo vozili mimo njih. Ni trenskega voza, da bi koči-jaž ne obrnil strumno svoje glave v pozdrav. Taka majhna znamenja govore cele knjige. Enak sveži vojaški duh se o-paža pri vseh ob cestah zaposlenih delavskih oddelkih in pri raznih, ob strani nameščenih zavodih. Vse moštvo je dobro opremljeno, vprežna in tovorna živina dobro rejena. Ojačenja, sveža krdela iz domovine hite prepevajoč v naročje grmenju topov, ki je stalno in močno, kakor da delujejo orjaške strojne puške. Vse čedno, kakor da gre na svatbo! Kdor bi hotel spoznati ostro zarisano, tipično sliko naše armade, bi moral priti semkaj. Škoda, da te slike ne more začrtati svinčnik, da bi jo predočil vsem v domovini ter jim razveselil srca. Pa tudi če bi se to dalo spraviti v primerno obliko, enega momenta bi ne bilo mogoče, najzanimivejšega, najučinkovitejšega: absolutni mir. zavest, da ie vse tako, kakor je, potrebno in razumljivo! Ta zavest se kaže pri vseh in pri vsem. Zdi se* ti, kakor da v tem taboru še nikoli niso slišali besede »živci« in kakor da jim je grmenje topov le odmev nevihte z gora. Ta »brezživčnost« se razširja od armadnega poveljništva dalje do najsprednjejše straže. Železni mir in zaupanje generala, ki načeluje armadi, sta prekvasila slehernega vojaka. Pri tej krasni armadi je vse kakor iz enega liva. To so spoznali in upoštevajo tudi v zaledju. Še bolj pa bi znali ceniti vse to, če bi poznali težkoče. ki jih mora armada premagati. V tem pogledu so pri nas doma mnogokrat napačni nazori; nekateri ljudje mislijo celo, da ima naša armada ob Soči in na jugozapadni fronti sploh opraviti samo z igračo, z otročarijo. Pa se zelo, zelo motijo. Delo, ki ga imaio o-praviti tu naše junaške čete, je trdo, zelo trdo in krvavo, hujše, kakor je bilo v najbolj vročih dneh na severnem bojišču. Predvsem nasprotnik nikakor ni tak slabič, kakor ga mnogokrat predočujejo, marveč zna smrti mirno gledati v obraz. Tako se je zgodilo šele zadnje dni, da je bil večji oddelek bersaljerov obkoljen, in ko so ga pozvali, da bi se predal, je rajši, kakor da bi to storil, padel v boju do zadnjega inoža. Pehota, celo mobilna milica je včasih pri napadih zelo navdušena in živahna. Častniki ji dajejo najlepši zgled ter se izpostavljajo na najnevarnejših mestih. To dokazuejo visoke izgube na častnikih. Zlasti sta pehota in milica razpoloženi za napredovanje v gostih vrstah. Dobro in močno je topništvo, zlasti težko, ki se vrhu tega še dela, kakor da se zaloge niesovega streliva ne dajo izčrpati.In zelo dobro je bilo pripravljeno zrakoplovstvo, ki sovražniku, kar se tiče poizvedovalne službe, rabi izborno. V ranih uraJi vidite, kako hite z obeh taborišč cele vrste letalcev in kako se na obeh straneh dvigajo privezni zrakoplovi. Poleg bomb meče sovražnik rad iz zraka tudi jeklene pu-šice, a ne napravlja mnogo škode. Kakor sem slišaJ,|So ogromne množice pušic, ki ^o jih metali 7. zrakoplovov in letal, le neznatno ranile san o dva huzarja in ubile dva konja. Pred našim topništvom pa i-majo italijanski letalci strah ali spoštovanje. Imel sem priliko videti dvokrov-nik, ki ga je bil tretji šrapnel položil na tla. tden letalcev častnikov je bil popolnoma ožgan v oglje, dočim je bil drugi z .velike višine skočil na tla, kamor je priletel kot krvav kup mesa in kosti. Letalo je padlo na zemljo blizu Doberdoba med najljutejšim topovskim bojem, pred očmi vse bojne fronte. Bil je baje poseben prizor. Ko se je spoznalo, da ima le- talo težave, so topovi na obeh straneh umolknili in molčali, dokler se ni odločila usoda letalcev. — Tudi merodajne osebe so se mi o nasprotniku izražale samo z besedami priznanja. Videl sem sam tudi ujetnike. Srečal sem neki oddelek, ko so ga huzarji eskortirali s fronte. Možje so napravili name prav dober vtis; bili so čedno oblečeni, držali so se resno, vojaški. Slabši vtis so napravljali ujetniki, ki sem jih videl za fronto v veliki skupini. Častniki in moštvo, deloma ranjeni. Večinoma so bili to mladi, slabotni ljudje, med njimi tipični obrazi ^lazzaronov« in nekaj »lepih Italijanov«. Najlepši se mi je med njimi zdel inlad duhovnik, ki je uvrščen kot sanitetni vojak ter sedaj streže svojim ranjenim tovarišem, a jih tudi spo-veduje in jim mašu je. Neki ujetnik je bil '49 let star, drugi celo 67. Čokat mož s sivo glavo in brado ter prav dobrodušnega obraza. — Kako pa prihajate Vi tu sem? — sem ga moral nehote vprašati. — Moj bog, signore, človek nikoli ne neha delati neumnosti! Kakor rečeno, vse drugo prej kakor i-grača je to. kar se vrši ob Soči. Opraviti imamo z glavno vojsko velesile, z armado. ki se je ifiogla mesece in mesece za vojno pripravljati. Voditelji in moštvo so imeli v Libiji priliko, da so si nabirali vojnih izkušenj, da so videli umiranje. Častniki so uživali moderno vojaško izobrazbo. in armada ima v bogati meri na razpolago vsa novodobna tehnična vojna sredstva. Temu je prišteti še številno premoč. Delo mora biti torej zelo trdo. Toliko večja pa je čast, ki gre zmagovalcem pri Gorici. Izborni general, ki je vodil te bitke, je po pravici rekel v svojem povelju na armado, da se bodo še o-troci in otrok otroci teh junaških borcev ponašali s svojimi očeti in dedi. Vsa čast armadi ob Soči, ki tako sveže in samozavestno, da jo občuduje ves svet, že mesece, vsak dan bolj krvavo zavrača nezvesto Italijo od vrat v našo domovino! Pred vsemi pa vsa čast junakom pri Doberdobu in Podgori, ki leže tam na golem, kamenitem Krasu v neprestanem ognju iz stotin najtežjih topov in v toči od-krhnjenega skalovja, pa ne poznajo druge misli in želje,, nego to, da bi mogli zopet navaliti na sovražnika. To jim je počitek in oddih! Tu leže, — večinoma so jim lastne prsi edini zaklon, — in kedar hočejo zamenjati te nesebične može po nadčloveških naporih in neizrečenem pomanjkanju. prosijo, da bi smeli ostati! Štejem si v srečo, da sem videl to armado ter se prepričal v njeni sredi, da je ne more premagati nihče, temveč da mora. do bo zmagala ona. Z nsmlko-ruskeaa bojlfta, BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. avgusta 1915: (Armadna skupina generalreldmaršaJa flindenburga). Pri nadajjnih uspešnih napadih na prednje postojanke Kovna je bilo ujetih včeraj 1730 Rusov. Z uspešnim prehodom čez Nurzec pripravljeno prebitje ruskih postojank, se je popolnoma po-srečilo.Odnehajoč vsled pritiska s predor-nega mesta in novih napadov na vsej fronti, se umika sovražnik iz svojih postojank od Narewa do B^ga. Naše zasledujoče čete so dosegle višino Branska. Ujetih je bilo nad 5.000 Rusov. Pri Nowo-Georgijewsku so bili branitelji potisnjeni nazaj proti trdnjavskemu pasu. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Levo krilo je izsililo prehod čez Bug, zapadno Drohiszyna. Potem ko sta centrum in desno krilo včeraj dopoldne prekoračila Losice in Miendrzyrzec, sta zadela ob oddelkih med Toczno in Klukavvko (med Drohiszynom in Blalo) na nov odpor, ki je bil strt danes zjutraj vzhodno Losic. Zasledovanje se nadaljuje. (Armadna skupina generalfeldmaršalu Mackensena). Zasledovanje se nadaljuje. Biala in Slawatysze sta prekoračena. —-Vzhodno VYlodawe prodirajo naše čete ua vzhodnem bregu Buga. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Kavkaska fronta: Mesto Van je bilo napadeno od ruskih čet in armenskih tolp. Slaba posadka je po 20 urnem odporu vsled prihoda ruskih ojačenj izpraznila mesto. Dne 11. avgusta so naše četo zopet zasedle mesto. Tolpe in ruski oddelki, ki sq bili prisiljeni k umaknitvi, so opustošili okolico. Stran R. EDINOST- štev. 227. V Trstu, dne 17. avgusta 1915 nau Absoiventje naše šole dobe po dovršenih ( ni, ki niso bili cepljeni. Učinek cepljenja škili granatah ter da je razbit ribnjak. Vr-ulnh oclhodno spričevalo, ki nadomestuje I traja tri mesece, to se pravi, da je človek, hovi dreves so tuintam res posekani, rib« Dardanelska fronta: Severno j Ari Burnu smo odbMi nov napad sov raž- _ _ _ __________________________________ v nižini Ana*orte proti našemu des- c . . . mornarica razmsuie do I Prfdpisa"° učn0 dobo v kaki ^ovski obrti ki se je dal cepiti^za "tri mesece kolikor nemu krilu. * Kr* >0,"a ; (gl tozadevni ministr. odlok v oddelku „Kro- ^lii™ —------- Z ostaiih front ničesar pomembnega. Preklica, nagrado 200 K za vsako osebo, j in ]ih opravičI1je po § 20, 1. odst. C ARIGR AD, 15. (Kor.) V bližini otoka ki ob obrežju odkrije s hudobnim name-: b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, K s torpedirani 10.000 tonski parnik an- nom povzročeno poškodbo brzojavnih in drž. zakonik št. 128, do dveletne vojaške Peinsular-Cornpan}', je imel na telefonskih čri ali dotičnih aparatov ter! službe, eventualno z naknadnim dopolnilnim žih čet za Dardanele. topil v štirih minutah. Le je zamoglo rešiti krovu 3000 sv Parnik se je p< jako malo vpjakov se na bolnišniško ladio. CARIGRAD, 15. (K poročilih o boju dne 12.-1, m. severno Ari Burnu, omenjenem v včerajšnjem uradnem poročilu, je sovražnik tega dne izkrcal več kot en polk čet. ki so bile vsled turškega protinapada odbite: zasledovane par sto metrov in na raznih mestih obkoljene. Sovražnik, ki je silno trpel je pobegnil v neredu proti obrežju, pri čemer je imel zelo velike izgube. Strelski jarki in polja so bila posejana s trupli in ranjenci. _ poda take informacije, da se razkrije sto- izP*tom do enoletnega prostovoljca ^ V prvi m drugi tečaj vstopijo lahko tudi niak pa je do danes še cel. Nekdanjih zve-toliko varnejši pred okuženjem nego dru-! stih obiskovalcev krasnega mestnega vr-gi ljudje. Cepljenje samo ne povzroča | ta ni. Vrt je prazen, tam spredaj na klopi rilec. učenke, ki odgovarjajo sicer navedenim za-Nagr&da se izplača, ko c. in kr. vojna htevam in se uvrščajo, kakor v minulem šol- Po dopolnilnih mornarica izve vsai ime storilca poškodbe skem letu kot hospitantke v deški tečaj. Trst, 14. avgt»sta 1915. MESTNI MAGISTRAT. Seja odbora zastopnikov narodnih uru štev in denarntii zavodov se bo vršil al danes, društva „Ed Zastopniki iz okolice naj prinesejo imena Učenke se ne oproščajo piačevanja šolnine. Italijanski nacijonaiizem. Svoječasno je bil izšel v Neue Ziiricher Zeitung članek nekega »Nemca«, ki je razpravljal o nalogi Nemčije in Italije. Pisec je hvalil Italijo in nje »nacijonaino vojno«. Sedaj je odgovoril v istem listu dr. Maks Beel. sedi neustrašno g!jo. p mm mil Ibora zastopnikov naioc ienarnin zavodov se bo vioiiai.. . , , . ... . . , • |i.lHUo- b() odpravila takoj, kakor hi skoraj nikakšnih bolečin. Na sanitarne oblasti bi apelirali, da nudijo prebivalstvu čim prej možnost, da se v čim najizdatnejši meri lahko posluži tega profllaktičnega pripomočka. S tem bi bil na eni strani storjen odločen korak proti nadalinemu razširjenju bolezni, na drugi strani pa bi ta odredba vplivala na ljudstvo tudi pomirjevalno. Nemški železniški uradniki v Galiciji. Me?o telečje Kakor poročajo nemški lisii, so znano na- j Meso kostrunovo redbo o neir Uc-m službenem jeziku pri' ®le.aiaa, CsptfeM) železnicah, izvedli v Galiciji na ta način. ^To Ž^vo^ \ da so namestili tamkaj nemške železniške j sir (ementaiski)* ; rradnike. Zdi se nam, da je ta odredba ! Kokoii samo M. s svojo — ber- Cene raznih žlcll u Trstu. (Dne 16. avgusta 1915.) Moka (pšenična. mešana z rženo) . K 1-60, 2-— kg-Moka (za kuhinjsko rabo) . . . .K — 88 — 93 kg Sladkor....... Meso fgovejt" »prednji deli zadnji K K • • • • • • • • • • • • j razumu. Ta izstop ne pomenja nadaljevanja v doseganju italijanskih idealov članov deputacije za dotični okraj. ampak konec te«a ideala! Mesto da bi Ita- • Jutri, 18. avgusta, o priliki II vojaškega ,ija dosledno svoji narodni politiki »osvo-I dneva, se postavi, kakor že objavljeno na bo-|aJaK fe čSsto italiianske kraje, si hoče, • različnih trgih in tržiščih 8 paviljonov, Vlju- ne oziraje se na narodni princip, pri-Niegovo cesarsko in kraljevo apo- dn£> se prosijo tem potom vsi lastniki vrtov, SvaiatJ pt>p0|noina slovanske kraje: ho- v.n^^t^ Hiihlieni P°sebno se obračamo do naših vrlih okoli- če dobiti oba, jadrana ^ puie do Spiča \ eiica..Sivo, nas ijudijc.h čari0V> (ia nam prinesej0 zelenja (brsljma) italijanski narod maršira pač za > osvo- cesar in gospod slavi pojutrišnjem svoj za okrasbo paviljonov in cvetic za eventu- b(>jerlje« neosvobojenih krajev. Italijan- 85 letni roistni dan a]no razPrcdai°- — Pred „Narodnim ska vlada pa se je odrekla osvobojeval- w.j , * , . - - domom- se postavi p a v il j o n ,' nega ideala in ie krenila na pot. po kate-Mj vsi vemo, kako zelo si je naSjki je izročen slovenski oskrbL!rihi hoteIa dobiti kraje Slovanov, stoisko vladar prizadeval, da bi nam zagoto- Prosimo torej zelenja in cvetja, da ne bo Albai)cev in morda Grkov. Potemtakem vil dobrote miru Bili smo oriče nie- !laŠ pav^on postajal za drugimi. Ljubeznim, vodi politično, a ne „acijonatae vojne! vil dobrote miru. Bili smo pnee nje darovateIjl (darovateljice) naj blagovolijo ,z Rojana nam jšejo. v čctrtkovi ^ gove potrpežljivosti in prizanesljivosti,: pnnest. vse danes v torek ko se postavijo nQSti. sm0 čitali las mestnega magl- hitro se poljski in maloruski železniški uradniki, ki so nemščino, potrebno na železnici iz vojaških ozirov. očividno nekoliko zanemarjali, prilagode novemu položaju. Na pomožni odbor za begunce z juga na Dunaju prihaja tudi od strani goriških beguncev mnogo vprašanj, kje se nahaja ta ali oni, ki služi pri vojakih. Ta odbor pa se peča samo z begunci in ne z vojaki. Kdor hoče torej kaj poizvedeti o tem aH onim vojaku, naj piše na Rdeči križ in ne na omenjeni odbor. značaja, ki se ™anc\ ' v * 1 Polenovka suha strata, s katerim se strogo prepoveduje pranje perila, obleke itd. v potokih tržaške okolice, češ, da Je voda umazana in nesnažna, in se priporoča voda iz brojniškega vodovoda. Ali oni gospodje na mestnem magistratu, ki izdajajo te zapovedi in prepovedi, ne vedo, da je voda iz brojniškega kakor tudi težkih žrtev ki iih ie bil PaviU°n'. ™ izročiti naši gospe Biček-KaKor tuai tezKin znev, ki jui je un Razbornikovi v ,Narodnem domu-. pripravljen nositi, le da bi bil resen Gospodične, ki so se prijavile za sodelo-mir. Toda zastonj ! Moral je svoje vanje pri II. vojaškem dnevu, so vljudno zveste narode poklicati na krvavi ^jj^k-^-jj. za čast, blaginjo, bodočnost drŽave. ločijo mesta razprodajanja. Klic našega častitljivega cesarja in Za interese Trsta! V Trstu se je usta-i vodovoda strogo prepovedana za pranje, „ncnnHa „i hil 72*tnni 7maPonosne novil, kakor posnemamo iz samoitalijan- zalivanje vrtov itd.? Ali ne vedo oni go-gospoda m bil zastonj. Zmagonosne | skjh ,epakw sCoinitato patriotico per da niti nimamo broiniške vode ? SO avstro-ogrske zastave! Pomlajena : ^ interessi triestini« (Patri jotičen odbor in v nezlomljivi moči stoji tu država ! za pospeševanje interesov Trsta). Eden ^^ * najvišjih interesov našega mesta je go- tovo ta, da vladajo sloga, mir in zadovoljstvo med obema domačima narodnostima. Zato bi bil moral omenjeni odbor u-važevati tudi slovenski živel j, ne bi smel prezirati jezika druge narodnosti ter bi v kr. ko- Bližajočega se dneva veselja nočemo praznovati hrupno. Čas je za to pre-resen. Toda v svojih srcih hočemo storiti obljubo, da bomo vztrajali v vojni proti svetu sovražnikov, požrtvo- tem pogledu moral posnemati g. c. : . , .____ * t misaria Krekicha-Strassoldo, ki pozna de- valno in polni upa, do častnega miru.-B tudi še posebno s(ovenski iezik. Vse hiše in prodajalne v prezvestem mestu Trstu naj bodo 17. in 18. avgusta okrašene z zastavami v znak: lzdaismie prehodnih listov (Passier- zvestobe, vdanosti in ljubezni prebi- j scheine). S kompetentne strani se nam valstva do svojega ljubljenega cesarja p?™^ Izdajanje prehodnih listov v ve-J & J J ® 3 liki vojašnici, se bo vršilo danes, 17. av- in gospoda | gusta, le od 8 do 12 opoldne. Irkž&f* I Učenci in učenke šol družbe sv. Cirila rrdv.Lrl JUZCId I. in Metoda naj pridejo v sredo, 18. t. m. V teh veselih dnevih naj se prebi- ob 815 zjutraj v šolske prostore na Acqu- i ^ t u^hrih edottu in pri Sv. Jakobu, da se udeleže slo- valstvo Trsta spominja naših hrabrih yesne služ^e božj^ pri Sv Justu y prosIavo vojakov, ki ob mejah Avstro-Ogrske rojstnega dne presvetlega cesarja. prelivajo svojo srčno kri za cesarja ini slovenska trgovsk> šola"' " državo! Stadion 21) se otvori redno sko leto se prične 16. septembra z vpiso- S kamnom. 6 letni Mariji Šnopek, ki stanuje z roditelji v ulici deli' Industria št. 53., je snoči okoli sedmih, ko je šla po ulici, neki paglavec zalučal kamen ter jo zadel v čelo. Dekletce je šlo jokaje domov. a mati je je spremila na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izlečil rano. Pazite na otroke! Marija Batističeva, stanujoča v ulici Giulia št. 73, je včeraj popoldne ob treh prinesla lia zdravniško postajo .svojega komaj dvamesečnega sinka Renata, ki je imel precejšnjo rano vrh glave. Ubogi otrok je bil namreč padel s postelje, in se pobil. 8letna lrma Ress, ki stanuje v ulici del Pilone U. 2, je včeraj dopoldne padla z gngahiice ter si zlomila levo roko. Mati jo je spremila na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik, kakor tudi malemu Rena-| tu, podelil najnujnejšo pomoč in potem svetoval njeni materi, naj jo spremi v bolnišnico. Ne vemo, če je mati sledila temu nasvetu. Umrli so: Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: Bsattari Luclla, 4 mesece ul. della Galleria št. 4; Battilano Ivan, 54 b namočena Ftiž •••»»..». Fižol ........ Bob ......... Ječmen . ...... Fižol (stročji) vinarjev Grah Kromp'r , Paradiž ciki „ Radič Salata . Česen „ Čebula n Jajca . Buče Pesa Malancaoe „ Kumare » Koleraba „ Mleko Olj« (najceneje) • • . . • i . • • • • • • • • • . . K 1— kg ... K 4 48. kg ... 488 kg . . K 8 - kg 2 40 do 2 60 kg , 4.40 do 5.40 kg , .... K 12— kg . . . . Iv 6*— kg .....K 5-40 kg K 7 50 do 8 50 ena K 3-— do 4"— eden , . . K 2 20, 2 40 kg ..... 1-28 kg .....K 2-48 kg . . K 1-36, 1 48 kg .....K 160 kg ■ ••«**. £ 2 80 . . 32, 36, 40 kg .... —kg . . . 20 do 36 kg , . 32. 40 kg . 4 do 6 merica . 6 do 10 glava ... 6. 10 glaya ... K —■■72 kg 18 do 20 komad . . 4, 6 komad i 2 do 4 komad • . 4, 6 komad • 2 do 6 komad . 3 do 4 komad ... 56, 60 liter ... K 2-80 liter S« ■ B HALI OGLAS 1:: □□ db se raiun^jo po 4 stot. besodo. kartao tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotina. : nh vešč slovenske, italijansko in nemško _ .9 korespondence.se sprejme. — Naslov v trgovini Štoka, ulica Molino piccolo štev. 19. Nff nrnrfni Je nova hiSa- 3 stanovanja, plin, IIU plUUUJ voda, vrt, blizu tramvajske postaje. Naslov: Via deli' Istria 64, III. nadstr. 362 Proda se šivalni stro) „Singer". Naslov: ulica Barriera št. 7, II. nad*fcr. 365 KPOnlfDdft lz Požtene hiše s primerno Ilil\v2Sll šolsko izobrazbo sprejme Josip E n a t b, trgovina z mešanim blagom v Mokronogu, Dolenjsko. 364 Ho Reki (Fiumej odda se lepo mebiirano sta-nadstropju, alica Grinseppe Giusti St. 1. Stanovanje novanje (2 sobi. so po n bi ca. kuhinja) v I. Kaj pa vodojak pri Piščancih ? Tam je ravno tak, samo z razliko, da ne prihaja voda vanj iz cestnega kanala, marveč so zraven stranišča, ki morda okužujejo vodo v vodnjaku. Res je, da mestni magistrat dovaža tudi vsak dan dva soda vode iz brojniškega vodovoda, ali to samo za Lajnerje. Ker pa to ne zadostuje, je treba vendar iti v vod- je pripravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Nahaja se v sredini mesta. Električna razsvetljava, voda, kopejj. Pojasnila daje gospa Marija Spetz v ......... " 500 žaklje vsake vrste. Ulica 21, Jakob Margon. Solitario 129 let, ul. deli' Arcata št. 14; Koče var Justina, [ »sti hiši in. nad. 3 leta, Vrdela št. 1331 ; Caminada Amalija, 26 let, ul. di Riborgo št. 11; Gazzari Egon, Hjr dl Sfona, Št- 20l ",artk°PP: lo-SU izvrsten kot pyača po 24 vinarjev Aldo, 6 let, Korzo št. 2: jovanovic Eleonora, jgilll"UlUO iiter. ^uuno^L m ^ K 19 let, ul. del Molin grande Št. 38 ; Miche- 2-20 liter. Ulica Scorzeria 7. 359 leni Jurčiča, poldrugo leto, ul. della Madona ~ del Mare št. 4; Milic Ivan, leto dni, ul. del! f Prvc vrste, Asti, peneči Tist, 16. avgusta 1915. Vladni komisar neposrednega držav- ^or^a^^6 U^i nega mesta Trsta : pi. KREKICH-STRASSOLDO. Molino a Vento št. 24; Molar Nives, 5 !et, ^UHipUhjCV refosk prve vrste proda- Udovič Stanislav, 4 jam takoj v vsaki množini; pošiljatev franko iUalinovec prve vrste K 1.60 kilo, e manje kakor 50 kilo. 200 hektolitrov Coroneo št. 15; Fenderl tropinovca dalmatinskega, prodam takoj delle Sette Fontane št. po nizki ceni. — J. Parčlna, slovenska njak po vodo! Odkar mestni magistrat do- Ro™gno št. 26; Udovk Stanislav 4 < važa vodo, bi bil že lahko napeljal vodo- j mesece, Vrdela Št. 1407; - Prijavi.em dne fi ir. ^l «« „ci ^.ror^ii in nn:16. t. m. na mestnem fizikatu: Bedoar Ana, n v svojem stanovanju svoj vodovod. Šestdeset zeria Št 11; Cvek Erminija, 4 mesece, ul * I it__» i ______ __i_____ »_ zl__u /ri:~ morajo zglasiti v spremstvu starfev, oziroma M^cSSSS^TT^ Piaseeka Ana, 72 let. - V bolnišnici pr, 35 let, ul. della Scor- tvrdka, ex kavarna Goldoni. 360 tisoč kron za „zelenegajoška Verdi), 15 tisoč ~6ron za oška" /Uiustaae J*?1 ^voratori št. 224. - V mestni bolniš-LegoNazionalemci dne t. m.: lersetic Terezija, 82 let; « h . ___j.____t i PincarL-a An njih namestnikov, ali pa prinesti njih pis , . .. v ... „ .. . .. _ meno dovolienje. Na novo vstopajoči učenci kamorašev in on,h ze pozabl]en& socijalnih di miad4ii Sm Abnliiml morajo prinesti s seboj rojstni list, zadnje demokratov: za vso to svoto sedaj izgub- Slovsnci mesta in okolice! ki«to ^j« - ^ Jutri. 18. t. m., bodo slavili narodi vaii šolCt m0r3j0 pr;nesti vrhutega nrav- danes brez Pitne vode: naSo monarhije rojstni dan Njegovega nostno spričevalo, izdano od županstva ali Veličanstva cesarja in kralja. policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu pri- Kolera. Včerajšnji buietin izkazuje 28 slučajev na koleri bulnih, ki so v zdravni- J3oini kJ-oip ki ie ^premija! lansko sla- spevek ™ "čila v znesku 4 K, na novo ški oskrbi, enega mrtvega in 42 oseb pod . . ^ . . . . vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni zdravniškim nadzorstvom, vi:, sc ni utihnil: se naraste! je in doni se- in ponavljalni i,piti se bodo vršiH 18 Sep. prvd Rakimi štirimi tedni se je pojavil daj tudi ob mejah naše slovenske domo- tenibra od 8. zjutraj naprej. ~~ ~ --------- -- \ ine» bo skupna otvoritvena tržaški Slovenci hočemo torej slaviti i sv. Antona ob 8. zjut . _ r-- --------------------- ----------------- vladarjev rojstni dan tako, kakor odgo- prične dne 21. septembra. Šolnina znaša za j dernim zdravilnim sredstvom in obsež- . 'nnmpnhrt'nsH xata " redne trgovske tečaie letno 200 K, za pri- nini preventivnim sanitarnim odredbam vana resnosti m poiu^iDno t. pravljalni tečaj 80 K. Revni učenci se lahko \ pa se strašna bolezen pojavlja le sporadi- i epu taci ja zastopnikov s.oven-Sftih na- 0pr0ščaj0 plačevanja za polovico, četrtino čno. iako da se sploh ne more govoriti o robnih društev in denarnih zavodov, se šolnine in za vso šolnino, zato pa morajo epidemiji, in upamo, da tudi ne bo treba t;deleži cesarske maše pri sv. Justu in iz- vložiti tekom prvih šest tednov prošnjo za govoriti o njej,. Zdravstvene oblasti sto- razi nato gospodu namestniku v danost in i oproščenje šolnine, opremljeno z ubožnim je na straži in bodo storile vse. da se pre- lho ,ln \icaoveea Velič-nstva ter listom* šolnina se plačuje ali v 2 semestral- preči razširjenje kuge in da se nevarnost zvestobo do Njegovega \et.c~nstva ter njh aH 1Q meseClljh enakih obrokih- čimprej zopet odstrani. S tem, da se bo- čudiva in zelje, ki nas navdajajo. v prjpravljalni tečaj Vstopijo lahko učenci, do objavliali buletini. ki ne bodo prikriva- Iskrene želje za blagor našega cesarja ki so dopoln li 13. l*to in dokažejo z zad- li ničesar, bo občinstvo opozorjeno na ne- in kralia in Njegove širne države, za njim šolskim spričevalom zadostno predizo- varnost, istočasno pa mu bo prihranjena zr ago Njegovega slavnega orožja in za brazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 tudi ona zbeganost, ki je navadno posledi- blag slovlien mir se družijo v naših srcih le* ^ ^3SoWtnti ^^ }n nižiih sred" ca nejasnih in silno pretiranih govoric. Na , . .. .__. . njih sol ter pripravljalnih tečajev na trgo- občinstvu bo. da bo slo zdravstvenim ob- z globok-m hrepenenjem, da bi ta zmaga vskih Tisti učencif ki ne odgoVarjajo lastim s pametnim vedenjem kolikor mo- in mir odprla našemu narodu pot. po ka- tem zahtevam predizobrazbe, se morajo goče na roko. Glavno sredstvo proti ko- teri bo pod zaščito ustave in modrih za- podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj jeri ie vsestranska snažnost. Kakor je kanov, varen na svoji zemlji, vštric z dokažejo, da jim bo mogoče s pridom sle-! bilo že v javnih razglasih naglašeno, se Sv. Mariji Magdaleni dne 16. t. m.: Godina Margarita, 26 k t. IM® ve kal? „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boscbetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do o pop. naslove sledečih beguncev: Iz Trsta: Jordan Jos'p, Dubkovič Emil, Tom: bazzi Angelj. Oudera Adolf. Concion Lina. \ idali Anton, Feldicircbner H., FToriani Albert, Vida!1 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ Umetni zobje | z in brez čeljusti, zlate Krone in o'aronki | VILJEM TUSCHER : konces. zobotehnik % TRST, ul. Caserma !t. 13, II. n.: Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Z Ivan Krie Piazia S. diovanni 1 kuhinjskih in kletarakih potreb-55in od le^a in ple^e&iu, Škafov dm^mi narodi lahko napredoval du§e- dni pouku Pri sprejemnem izpitu velja kot . merilo učni smoter pripravljalnega tečaja, vno in "motilo. kaJcor sledi. a) iz slovenščine: pravilno in Podpisani odbor Vas zato poziva. Slo- smiselno č tanje ter ustmena obnova preči- venci \ mestu in okolici, da 18. t. m. o- fanega, kratka prosta naloga ter pravilno kra ite sv«»|e dome z zastavami, ki naj pisanje; b) iz računstva: štiri glavni načini izpriCuieio čustva, s katerimi z v e s t i rf ceiimi ,StfviIi- lecima kami in _ _ 0 . . . . . m . ulomki; c) iz geometrije; poznavanje glavnih cesarju, zvest, državi ravnotako oblik in naukov iz raVninomerstS (plani- ka^v. t zvesti svojemu narodu, metri je) ter iz telomerstva (stereometrije); č) obl.aiate cesarje s rojstni dam: poleg časti- iz zemljepisa: splosen pregled ddev sveta tljive črno-rumene in b e I o - r d e- v važnejših geografičnih ozirih (vodovja in če zasta\ e naj se vije tudi dična s I o-1 g°rovia- politično in statistično, zlasti zem- venska trobojnica liePis Avstro - Ogrske.) d) iz prirodepisa: i m ^ a^.u ^ ..... poznavanje glavnih lastnosti naravnih teles Obenem darujte obte, pr.hki, vsak po iT vseh freh delov prirodopisa in poznavanje svojih močeh, za plemenite namene, za človeškega telesa; e) iz fizike: poznavanje katere se bo nabiralo ta dan. najvažnejših prirodnih pojavov iz mehanihe, V Trstu, 15. avgusta 1915. nauka o toploti, kemije, elektrike, magne- Za odbor zastopnikov slov. društev in L®, akustike- V drugi tečaj v^o- , .. , p }o lahko absolventi prvega letnika dvora- Slov. denarnih zavodov^__«dnih trgovskih šolidrupim ie delati izph Predsedmštvo PolitičneKa društva čez učno nov prvega tečaja Natačnejši p® tdlnost«. o tem izpitu te zvedo pri favaaleljstvu pripf.roča, da si vsakdo zlasti pred jedjo z vodo in milom skrbno omije roke, ker Človek nikdar ne ve. česa vsega se z rokami lahko dotika. Zato se ne more predostikrat poudariti: snažnost, snažnost in zopet snažnost. Će se bo občinstvo po teh navodilih ravnalo, se ni bati ničesar in bomo potem tudi kmalu videli. kako številke buletinov padajo, dokler še končno bolezen popolnoma ne zatre. Kakor se razvidi iz buletinov, smrtnih slučajev ni veliko. Takojšnja zdravniška pomoč zamore okužencem v mnogih slučajih rešiti življenje, druge pa obvarovati pred okuženjem, samo da se bolnik pravočasno javi. Najmanjša malomarnost pa stane lahko življenje. Priporoča se. da se dajo ljudje kolikor mogoče cepiti. Antikolerično cepljenje je imelo v armadi čudovite uspehe. Vojaki, ki so bili cepljeni, so veliko odpornejši proti tej kugi, ki se jih le redkokdaj pri-tjte. Ako pa jih bolezen vendar-le napade, pa jo veliko lažje pr&taneto nego o- Fr:«:~i:i V^iotini Franc, ttirsa Rudolf, Pin- : ter 1 i M -i^r tiina. Fhrenfeid Olga. Jakaria _ Feter, Ho-koovu* kari, iierluzzi Rihard, Ilinčič vreat, iob.-ov Ia kad, sod^ekov, lopsA, re$ei, sit io Jo>i[>ina, Mreule Teodorja. bs^koTrsinih koier, jerbas^v in metel ter nanovo ----——----dmgth r to stroko spacugo&h predmetov, svojo trgrovmo ■ kuhinjsko posodo*vsake vrsto bodi od porcelanm, sernj^e emaila, kositarja ali cinka, n&dalie p&damantorje, hlekke itd. Za gostilničarja pipe, krogi je, seslja in stekleno poaedo za vino. Sijajna noiožlteu Kapitala!! Ussfl iz dorlsks. Deželni odbor Koriški je končno šel ves iz mesta; par uradnikov pa se je preselilo na magistrat v svrho opravljanja apro-vizaciiskih del za mesto in okolico. Koliko ie še civilnega prebivalstva v Gorici, ugibajo nemški in slovenski listi v cenzuriranih poročilih. Eni menijo, da je civilnega prebivalstva še okoli 5000, drugi navajajo 4000, tretji 3000. Zadnje čase se je Gorica tako izpraznila, da število civilnega prebiValstva danes ne iznaša ..__. . . __ niti ^000 več (Eck-Zinshaus) v Lj-Jbljani Na mnoga vprašanja, kake so zdrav- l/J™^??}?™1 Poleg postaje elekt, stvene razmere v Gorici, moremo odgo- voriti, da so dosedaj prav d o b r e, niso pa tako dobre v okolici, kar je bilo tudi že uradno javno priznano. V Gorici se morajo vse osebe, od 5. do 60. leta dati cepiti proti koleri. Goriška liudska posojilnica posluje sedaj začasno pri »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani. Janez Trdinova ulica štev. 11, kamor naj se obračajo interesen-tje pismeno ali ustineno. Kako živijo ljudje, ki so ostali v Gorici? Kjer imajo doma kaj moke, kuhajo po previdnosti, semintje se dobiva malo mleka, sečivja. tako, da se prebija od dneva do dneva. Vojaštvo je dobro in pomaga rado marsikateremu revežu. V hotelu je seveda vse drago, pa da bi le bilo dobiti, česar človek želi! Jajca so se dobivala zadnje dni po 30 vinarev eno. O goriškem mestnem vrtu smo čitali poročila, da je precej poškodovan do la- cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta, s kosmatim doneskom 12.000 K ; čistim doneskem 10.000 K se pod ugodnimi pogofi proda. Glavnica se obrestuje čisto po 5J/a7o-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. ZOBOZDRAVNIK -v Dr.J.Cermak se le preselil la ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. IMtlOillff toilMlM PiOiiliJifMjs.