Celjski TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 17.
Celje, dne 23. aprila 1949.
Cena 2 din
PoStnina plačana v gotovini
9 A OBLETNICA OBSTOJA
NAJ ŽIVI mfl IN DELA NAŠE SLAVNE
KOMUNISTIČNE PARTIJE
TRIDESET LET
KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
v teh dneh praznujemo 30. letnico
obstoja KPJ. Ce hočemo pravilno raz-
umeti razvoj KPJ in njeno današnjo
vlogo v naši državni ureditvi, je treba,
da se spomnimo njene zgodovinske poti,
ki jo je prehodila v dolgotrajni in težki
borbi proti vsem sovražnikom delov-
nega ljudstva doma in drugod. KPJ se
je vseskozi borila tudi proti vsem des-
nim in levim odklonom in se v tej bor-
bi krepila in jeklenela tako, da če po-
gledamo na častno prehojeno pot v ta-
ko težki dolgotrajni ilegalni borbi, v
času NOB in v izgradnji socializma,
mirno trdimo, da je častno izvršila svo-
jo zgodovinsko nalogo.
KPJ se je razvila iz socialističnih
gibanj, ki so se pojavila koncem 19. sto-
letja po vseh pokrajinah naše države
in sicer nekje poprej, nekje kasneje
— kakršen je pač bil njihov družbeni
ustroj. Kjer je bil večji razvoj kapi-
talizma, tam se je nujno tudi preje po-
javilo socialistično gibanje. Vsa ta so-
cialistična gibanja pa so bolehala na
tem, da niso bila revolucionarno us-
merjena in da v njih ni bilo zajeto v
celoti industrijsko delavstvo, temveč,
da so se lismerjala na reformistično de-
lovanje in niso imela povsem jasnih
pogledov na razna osnovna vprašanja,
kot na primer, na nacionalno, kmečko
vprašanje in do diktature proletariata.
Velika Oktobrska revolucija, razpad
Avstroogrske, prva svetovna vojna, so
bili taki zgodovinski dogodki, ki so raz-
galili delovnemu ljudstvu vso vsebino
in protiljudski izkoriščevalski značaj
kapitalisične družbene ureditve in po-
kazali, kaj zmore na podlagi teorije
marksizma-leninizma vodena prava de-
lavska Partija in kakšna mora biti nje-
na pot v borbi proti razrednemu sov-
ražniku.
V	tem obdobju, to je v aprilu 1949, se
je vršil v Beogradu kongres združitve
socialističnih strank in skupin v enot-
no Partijo, ki je dobila ime: socialistič-
na delavska partija Jugoslavije (ko-
mimistov) in ta kongres smatramo kot
ustanovni kongres KPJ. Zedinjenje pa
je bilo končno zaključeno pravzaprav
Šele na drugem kongresu v Vukovaru
T jimiju 1920, ko je bil sprejet statut
in program in kjer je odpadlo nekoliko
oportimističnih voditeljev socialno-de-
mokratskih strank.
V	času legalnega delovanja KPJ, je
ona sicer s svojim programom in delo-
▼aoijem zajela široke ljudske množice,
ki so bile -tedaj pod vplivom Oktobrske
revolucije zelo revolucionarno razpolo-
žene, vendar pa ni povsem izpolnila
svoje naloge vsled pomanjkanja pravega
vodstva, ki tega revolucionarnega ob-
dobja ni znalo pravilno oceniti in anali-
zirati ter po tem delovati. Na osnovi
močnejšega delavskega gibanja in pre-
teče nevarnosti je preplašena buržoazi-
ja izdala Obznano in Zakon o zaščiti
države ter s tem stavila KPJ Izven za-
kona in začela z najbrutalnejšim pre-
ganjanjem vseh naprednih elementov.
Nastopil je čas popolnega ilegalnega
delovanja KPJ, v katerem so osnovne
mačilnosti sledeče: Partija se je v os-
novnih organizacijah jeklenila, utrje-
vala in s pravilnim delovanjem prido-
bivala zaupanje delavskih množic, do-
čim so se v vodstvu pojavljali frakcij-
aki boji in razni oportunistični odkloni.
V vodstvo so se namreč vrinili razni
oportunistični in izdajalski elementi kot
na primer Gorkič ali pa voditelji vča-
sih niso znali pravilno presojati situ-
acije, vsled česar je Partija v svoji bor-
bi proti šestojanuarski diktaturi pretr-
pela težke izgube. Razen tega pa so se
po večini vsa vodstva nahajala v ino-
zemstvu in niso imela pravih in živih
stikov z ljudstvom in osnovnimi orga-
nizacijami in vsled tega niso poznala
dane situacije. Frakcijske borbe v vr-
hovih, veliko število proval, ki so jih
izvršili razni vrinjenci, je dovedlo do
tega, da vodstvo Partije ni moglo dobiti
zaupanja od osnovnih organizacij ka-
kor tudi ne od osnovnih delovnih mno-
žic. Toda kljub škodljivi politiki po-
sameznikov in vodstva Partije in frak-
cij skim bojem v vodstvu prav do leta
1936, so se partijske in mladinske orga-
nizacije naglo razvijale, krepile in vo-
dile mnoge akcije. Leta 1936. je komu-
nistična internacionala na zahtevo dela
članov CKKPJ členila, da mora biti
del CK-ja v državi, kar je omogočilo
pripravo za sestavo celotnega vodstva v
državi. Leta 1937. je bilo odstranjeno
vodstvo z Gorkičem razen enega člana.
Tov. Tito pa je dobil nalogo, da formira
novo vodstvo in izvrši čistko Partije.
Od tedaj je bil CKKPJ stalno v državi
in je delal v težkih ilegalnih pogojih
»e le do leta 1941, ampak tudi kasneje,
ker je del CK-ja delal na okupiranem
Ozemlju v najtežjih pogojih.
V	času dvaindvajseUetnega obstoja
^tare Jugoslavije, od njene vistanovltve
pod (Ariljem zapadnih zmagovalnih im-
perialistov pa do njenega poloma vsled
fašističnega napada in izdajstva bur-
žoazije, ki je bila na vladi, je bila KPJ
legalna samo prve dve leti, a celih dvaj-
set let je bila strahovito preganjana m
izven zakona. V tej dvajsetletni težki
borbi v pogojih surovega terorja, v ka-
teri je jugoslovanski proletariat dal ne-
številne dragocene žrtve, se je skovala
KPJ kot revolucionarna avantgarda,
kot nezlomljivo orodje proletai-ske re-
volucije, v nepremagljivo silo, ki je za-
mogla v obdobju velike nacionalne ka-
tastrofe organizirati in voditi jugoslo-
vanske narode v zmagoslavno borbo za
njihovo nacionalno in socialno osvobo-
ditev.
KPJ je že od pojava fašizma vedno
znova opozarjala delovno ljudstvo na
nevarnosti in ga usmerjala na borbo
proti fašizmu kot eksponentu kapitali-
stične družbene iireditve. Dejavnost
Partije in množična aktivizacija se je
pokazala ob priliki vdora nemških fa-
šistov v Avstrijo, v Cehoslovaško, ob
vojni v Franciji, v borbi proti Cvetko-
vič-Mačkovi vladi in proti paktu z dne
27. marca 1941. Popolnoma jasno pa
so bile potrjene naloge Partije in oce-
njen položaj na peti partijski konfe-
renci leta 1941. Na tej konferenci se je
manifestirala enotnost in trdnost Par-
tije in njena pripravljenost za bodoče
zgodovinske naloge.
Z dobo okupacije prihajajo najslav-
nejše strani zgodovine naše KPJ, ker je
tedaj izvršila svojo internacialistično
dolžnost, ko je šla v aktivno borbo proti
največjemu sovražniku delavnega raz-
reda in socializma — proti nemškemu
in italijanskemu fašizmu. Istočasno pa
je stopila v borbo tudi za nacionalno
in socialno osvoboditev naših narodov
(ter je to borbo tudi zmagoslavno kon-
čala.
Delavski razred pod vodstvom KPJ
je ves čas NOB odnosno naj ostrejšega
terorja fašizma stal na čelu jugoslo-
vanskih narodov v prvih borbenih vr-
stah zavedajoč se, da bo s to borbo pri-
boril svobodo jugoslovanskim narodom,
zn^il staro kapitalistično oblast in
družbeni ustroj ter priboril novo ljud-
sko oblast In naprednejši družbeni red.
V letu 1941 je KPJ edina ostala do-
seldna svojemu programu in je vsled
tega pridobila zaupanje jugoslovan-
skih narodov, kar se je pokazalo v utr-
ditvi in masovni razširitvi ljudske fron-
te potom katere je Partija mobilizirala
najširše množice v borbo za novo de-
mokratično ureditev in izgon okupator-
ja. Pod vodstvom Partije so rastle in
se razvijale brigade, divizije in korpusi,
pod vodstvom Partije zrastla častna in
slavna J A, ki je dokončno izgnala oku-
patorja in osvobodila jugoslovanske na-
rode ter je danes čuvar graditve socia-
lizma.
Istočasno z NOB je rastla in se utr-
dila ljudska oblast, ki je trdni garant
vseh pridobitev NOB in trdni garant
graditve socializma.
Tako je KPJ z NOB vodila borbo
proti tuji okupaciji kakor tudi borbo
za zrušenje oblasti kapitalističnega raz-
reda in sta ta dva cilja bila nerazdvo-
jena tako časovno kot po vsebini —
dvojni izraz iste razredne borbe.
KPJ je edina od Komunističnih Par-
tij okupiranih evropskih držav dala pri-
mer dosledne revolucionarne borbe po-
vezujoč cilje sedanjositi s cilji bodočno-
sti. Zato je samo ona že v vojni izgra-
dila državo novega tipa, socialistično
državo v obliki ljudske demokracije.
Zato je samo ona od prve ure okupacije
in fašističnega napada na Sovjetsko
zvezo dosledno izvršila svojo intema-
cionalistično dolžnost obrambe in po-
moči prvi državi socializma.
Naša Partija je po osvoboditvi takoj
povedla državo po poti izgraditve so-
cializma. Pod vodstvom Partije je bila
naša država kot ena od prvih v Evropi
obnovljena in je tudi kot ena izmed
prvih pristopila k planskemu gospo-
darstvu — k izgradnji socializma. Pod
vodstvom Partije se dosledno Izpolnjuje
petletni plan, aktivizirajo se široke ljud-
ske množice, kar se kaže v neštevilnih
pojavih racionalizatorjev, novatorjev,
udarnikov, socialističnega tekmovanja
— kar vse pomeni, da je Partija že tudi
preobrazila našega delovnega človeka
v socialističnem duhu. Na osnovi tega
elana smo dosegli vidne uspehe na go-
spodarskem, kulturno-prosvetnem in po-
litičnem polju, kar se kaže v neštetih
novih tovarnah, elektrarnah, železnicah,
zgradbah, ekonomijah, novih šolah,
društvih, razširitvi delovanja kulturno
prosvetnih organizacij in podjetjih itd.
Ravno pri tem največjem delovnem
naporu naših delovnih Hudi, pri gra-
ditvi socializma, so se znašli ljudje iz
Informbiroa, ki so po vzorcu imperia-
listov začeli klevetati našo Partijo in
državo. Ker pa njihivi pozivi niso na-
leteli na plodna tla in ker je naša Par-
tija ostala trdna, so se posebno v zad-
njem času začeli poslviževati vseh mo-
gočih klevetnišklh metod, fci nimajo
ničesar skupnega z marksizmom-leni-
nizmom. Metode dela. ki so se razgalile
na procesu v Novem Sadu, zaviranje
našega plana z neizpolnitvijo prevzetih
mednarodnih obvez, klevetanje naših
narodov in voditeljev, neizvrševanje
kulturnih obvez — vse to so dejstva, ki
jasno kažejo, da ljudje iz Infomrbiroa
nočejo pravilno razumeti dnosov med
socialističnimi državami in zaradi tega
se ne drže načel ma 'ksizma-leninizma.
Zgodovina KPJ je zgodovina, dolge,
neprenehne notranje borbe za pravilno
revolucionarno linijo in za čiščenje Par-
tije od oiportunističnih elementov.
Zgodovina KPJ je napisana s krvjo
in mukami najboljših sinov vseh naro-
dov Jugoslavije, ki niso štedili žrtev za
srečnejšo bodočnost svojih narodov, vo-
deč brezkompromisno borbo pod naj-
težjimi pogoji ilegalnosti svoje Partije,
ki jih je vzgojila za herojska dela.
Zgodovina KPJ je zgodovina njene
požrtvovalne in brezkompromisne bor-
be delovnega ljudstva vse Jugoslavije
proti politični in socialni reakciji, ki je
Jugoslavijo napravila za ječo narodov
m eno od trdnjav evropske reakcije in
kontrarevolucije.
Zgodovina KPJ je zgodovina avant-
garde delavskega razreda, ki se je vse
■tesneje povezoval z najširšimi masami
delovnega ljudstva mesta in vasi, kazal
pot in vodil ljudstvo in narode v borbo
za osvoboditev izpod kapitalističnih
eksploatatorjev, za osvoboditev izpod
tujih okupatorjev, za zrušitev oblasti
tujih kapitalistov, za vzpostavitev ob-
lasti delovnega ljudstva na čelu z de-
lavskim razredom« — kakor pravi sta-
tut KPJ.
KPJ danes usmerja po načelih mark-
sizma-leninizma narode Jugoslavije si-
gurno in neustrašeno po poti izgradnje
socialistične družbe. Ona je avantgarda
vseh delovnih ljudi in premaguje te-
žave pa od kjerkoli one prihajale. Do
te vloge je našo Partijo do vedel njen
30 letni razvoj, v katerem posebna važ-
nost pripada Sletnemu razdobju pred
II. svetovno vojno obdobje, v katerem
je novo vodstvo Partije na čelu s tov.
Titom razčistilo z vsemi ostanki frak-
cionaštva v Partiji, očistilo Partijo od
tujih elementov, odkritih in prikritih
agentov razrednega sovražnika, mobili-
ziralo najboljše elemente delavskega
razreda, vzpostavilo (tesen kontakt z
delovnimi množicami, pridobilo Partiji
avtoriteto s pravilno politično linijo in
usposobilo Partijo za zgodovinske na-
loge, ki so ji bile kasneje zadane.
Delavski razred in vsi delovni ljudje
Jugoslavije so danes polni zaupanja in
vere, da bo naša država pod vodstvom
KPJ in njenega CK s tov, Titom na
čelu izvojevala sijajno zmago v borbi
za izgradnjo socialistične družbe v Ju-
goslaviji in zato se uporno in herojsko
iborijo za izpolnitev vseh dnevnih in
tekočih nalog.
PISMO MARŠALU TITU
Ko proslavljamo na svečani akademiji 30. obletnico ustanovitve KPJ,
se naše misli in čustva obračajo k Vam, naš ljubljeni tovariš Maršal.
Slavna pot naših narodov, ki so jo prehodili pod vodstvom KPJ, je
nerazdružljivo povezana z Vašim genialnim vodstvom. Po Vaši zaslugi
je KPJ skovala nerazrušljivo bratstvo in jekleno enotnost jugoslovan-
skih narodov ter jih v najtežji dobi naše zgodovine povedla v svobodo.
Kakor je pomenilo Vaše ime v dobi naše borbe strah in trepet našim
sovražnikom nam upanje in ponos, tako tudi danes vidimo v Vas izraz
vsega našega hotenja in zaupanja v bodočnost
Obljubljamo Vam dragi Maršal, da bomo še podvojili naše napore,
da bomo vsemu svetu dokazali, da smo borci in graditelji socializma
in zvesti načelu marksizma-leninizma. Od te poti nas ne more odvrniti
nihče, ne imperialisti iz zapada, ne klevetniki iz vzhoda.
Ponosni smo, da tudi mi lahko doprinašamo svoj delež pri ustvar-
janju lepšega življenja, kamor nas vodi naša herojska Partija, ki ji
načeljujete VL
Naj živi naš učitelj in graditelj naše srečne bodočnosti Maršal Tito.
Prebivalci mesta Celja
Uspehi, pa tudi pomanjkljivosti dela
sindikalne organizacije nam bodo v tem
letu kažipot, kako bi še bolje organizirali
borbo za izpolnjevanje planskih nalog
V soboto in nedeljo je bil v Celju občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta.
Občni zbor so pozdravili zastopniki partijskih in frontovskih organizacij. Ne-
katere sindikalne podružnice so poslale občnemu zboru pozdravna pisma, v
katerih člani obljubljajo, da bodo še z večjo voljo in poletom izpolnjevali
planske naloge. Z navdušenimi ovacijami so delegati pozdravljali naše vo-
ditelje, Cetralni Komitet in Komunistično partijo. Občni zbor je sprejel re-
solucijo o tekočih naloga in izvolil plenum Okrajnega sveta.
Poziv na izdajstvo s strani Informbi-
rojev^ih klevetnikov, je naš delavski
razred, zavedajoč se svoje internacio-
nalne dolžnosti, zavrnil s tem, da se
je še bolj strnil okrog svoje Partije in
s polnim zaupanjem v to vodstvo skle-
nil, da zgradi socializem s svojimi last-
nimi silami, saj imamo zato vse poli-
tične in gospodarske pogoje.
Zato množice delovnega ljudstva s
podvojenimi napori in še z večjim nav-
dušenjem vsem oviram navkljub —
zmagovito izpolnjujejo planske naloge,
ker razumejo zgodovinski pomen borbe,
ki jo vodi naš CKKPJ s tov. Titom
na čelu v interesu nas samih in v in-
teresu mednarodnega revolucionarnega
gibanja. V tej zaostreni borbi za plan
se rode iz dneva v dan novi tisoči udar-
nikov, racionalizatorjev, iznajditeljev
in herojev dela. V naših tovarnah pa se
izdelujejo predmeti, ki so otipljiv do-
kaz ustvarjalne moči, naše poti v so-
cializem (in pravilnega vodstva naše
Partije.
V težave pri izpolnjevanju planskih
nalog v letošnjem prvem četrtletju je
zašel eden najboljših odlikovanih ko-
lektivov, to je kolektiv Tovarne emajli-
rane posode. Vzrok je v tem, da je to-
varna glede materiala trenutno še od-
visna v precejšnji meri od uvoza iz
Poljske, Češkoslovaške in Madžarske.
Ne samo po trgovinskih pogodbah, tem-
več tudi kot države ljudske demokra-
cije bi še item bolj vestno morale po-
slali surovine do določenih rokov, pred-
videnih po pogodbi in katere potrebu-
jemo v naši ustvarjalnosti. Toda —
začele so grobo kršiti trgovinske po-
godbe že pred izidom resolucije In-
formbiroa. Po izidu resolucije Inform-
biroja pa so še te kršitve podvojili, da
bi s tem zavrli izgradnjo socializma
pri nas.
Taki odnosi napram naši Komimi-
stični partiji, našemu državnemu in
političnemu vodstvu in našim narodom
nimajo ničesar skupnega z marksizmom-
leninizmom in socializmom, temveč so
to imperialistične tendence. Takšne in
podobne kršitve trgovinskih pogodb in
sovražno nastrojenje napram naši
skupnosti, čutijo tudi v drugih podjet-
jih, ki so važna širom naše zemlje. To-
da nas vse to ne bo odvrnilo od naše
,poti.
To nam potrjujejo uspehi tudi z na-
šega področja. To boli sovražnike so-
cializma, pa tudi Informbirojevske šl-
rokoustneže, ki sumljivo zavdarjajo po
Gebelsovi kuhinji, ko cvilljo skozi ra-
dio-oddarjne poBtaje, čei, da ni resnica,
da gradimo socializem. Ljudje dela, ka-
kor so naši delavci, naši dragoceni kad-
ri, pa ne govore veliko, pač pa mnogo
ustvarjajo, ker vedo da si grade boljše
življenje t. j. socializem.
Na našem pK>dročju imamo več odli-
kovanih in nagrajenih kolektivov:
Kolektiv gozdnega gospodarstva Celje
je dosegel plan 29. 11. 1948, kar do-
kazuje visoko politično zavest naših
gozdnih delavcev za kar so prejeli od
Vlade Ljudske reptiblike Slovenije 120
tisoč din nagrade In prehodno zastavo
od Glavnega odbora Zveze sindikatov
Jugoslavije.
Kolektiv Železarne Štore je izpolnil
svoj letni plan 12.12.1948 in bil na-
grajen od Zvezne Vlade s 300.000 din
in prekodno zastavo.
Kolektiv Tovarne emajlirane posode
je izpolnil svoj letni plan 15.12.1948,
za kar je bil nagrajen od Ministrstva
Ljudske republike Slovenije in Glav-
nega odbora ZSS z 250.000 din in pre-
hodno zastavo.
Kolektiv II. sekcije Celje je kot dru-
gi najboljši v državi dobil od Zvezne
vlade 180.000 dinarjev, od Centralnega
odbora ZSJ pa prehodno zastavo.
Kaj to pomeni? To pomeni, da naši
delovni koleiktivi z razredno zavestjo
in veliko požrtvovalnostjo izpolnjujejo
svoje palnske naloge, ter istočasno od-
govarjajo na klevete Ipformbiroja ne z
besedami, temveč z dejanji in s tem do-
kazujejo kako ljubijo svojo Partijo in
maršala Tita. Obenem pa moralno in
politično podpirajo vse progresivne sile
v svetu.
LE V NEKATERIH PODRUŽNICAH
IMAJO DOBRO ORGANIZIRANO
TEKMOVANJE
Najboljše organizirano tekmovanje
ima Tovarna emajlirane posode. Sin-
dikalna podružnica s pomočjo uprave
podjetja vodi točno evidenco o tek-
movanju med najboljšimi oddelki, bri-
gadami ter poedinci. Med temi krožijo
prehodne zastave, ki se na podlagi tek-
movalnih rezultatov vsak mesec na sve-
čanih masovnih sestankih pododborov
podeljuje tistim, ki so dosegli najboljše
rezultate. Nasprotno pa v Cinkarni, tega
ni. Nekateri stari funkcionarji so trdili,
da se pri njih ne da organizirati tek-
movanje. Ob .jKjmoči fimkcionarja
Okrajnega sveta je upravnemu odboru
uspelo razgibati pododbore, ki so si
takoj po občnem zboru napovedali tek-
movanje. Toda, ker upravni odbor ne
vodi zopet nobene evidence o tem tek-
movanju zato tudi nima pregleda, ka-
teri pododbor je najboljši in prehodne
zastavice bodo morale ostati še nadalje
v zaklenjeni omari.
Podružnica Železarne Store naj bi
prav tako pristopila k točnejši evidenci
tekmovalnih rezultatov, organizirala
načrtnejše tekmovanje po oddelkih, bri-
gadah in med poedinci, imela vsak me-
sec predajo prehodnih zastav najbolj-
šim tekmovalcem, kar bi znatno vpli-
valo še na večje uspehe kolektiva, ti-
stim pa, ki se pri tekmovanju najbolj
nalagajo, pa bi bile podeljene nagrade
in pohvale.
Kolektiv Tkalnice hlačevine je na
občnemu zboru sprejel notranji plan. Re-
zuttat tega plana je, da je kolektiv do-
segel kvartalni plan do 28. marca, kljub
povečanemu letnemu planu za 12.4%.
Prav tako bo tudi ta podružnica morala
organizirati boljšo tekmovalno evidenco
in podeljevati prehodne zastavice po
oddelkih.
Mnogo • premalo smo ali skoraj nič
posvečali pažnje tekmovanju v lokalni
industriji. Čeravno je v teh manjših
kolektivih zaradi raztresenositi delav-
nic in večkrat pomanjkanje surovin
tekmovanje teže organizirati, vendar
bo nujno potrebno, da se tudi tu bolj
odločno zavzamemo.
PRI POSTAVLJANJU NORM ŠE NI
DOSEŽEN ZADOSTEN RAZMAH
V drugi polovici lanskega leta je iz-
dala Zvezna vlada uredbe o plačah de-
lavcev. Te uredbe so popolnejše od onih
iz leta 1945., nimajo pa namena povi-
šanja plač na splošno, kakor so to ne-
katere uprave podjetij in sindikalne
podružnice začele sprovajati, nego so
zato, da se dvigne storilnost dela in v
zvezi s tem zvišanje plač. Eden takih
primerov je v tovarni pohištva Celje,
kjer podjetje plačuje 40% svojih de-
lavcev v višjih skupinah, čeprav de-
lavci ne opravljajo delo po višjih sku-
pinah. To je povzročilo nezadovoljstvo
in vznemirjanje v ostalih mizarskih
podjetjih. Mišljenje, da ima uredba na-
men dvigniti plače delavcev na splošno,
je bilo tudi v Železarni Štore. Sele z
uredbo o normah v črni metalurgiji, so
pravilno pristopili k izvajanju iste. Z
izvedbo te uredbe so bili odpravljeni
kmečki akordi, ki so biU edini primer
v tej stroki le še v Železarni Štore. Po
novih normah dela v jeklami, Uvami
in valjaml 64% delavcev, ki presegajo
normo povprečno od 16 do 20%, a naj-
boljši tudi do 35%.
Vprašanje uvajanja norm v naših ko-
lektivih še ni dobilo tistega razmaha
kot bi moralo, delno je krivo pomanj-
kanje normirskega kadra, ki pa ne bi
smela biti ena glavnih ovir pri postav-
ljanju tehničnih norm, temveč je kriv
nepravilen odnos do postavljanja norm
uprav podjetij in premajhna revolucio-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 17.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Uspehi, pa tudi Pomanikljivosti dela
sindikalne organizacije nam bodo v tem
letu kažipot, kako bi Se boije organizirali
borbo xa izpolnjevanje planskih nalog
narnost sindikalnih organizacij. Tovarna'
emaijlirane posode ima okoli 42% uve-
denih tehničnih norm, a tovarna perila
MLO ima v vseh fazah dela tehnične
norme. Zelo dobro postavljene tehnič-
ne norme ima Tkalnica hlačevine, kjer
je normiranega 87% dela, in to tehnič-
ne norme. Nadalje v Cinkarni, kjer je
normdranega že preko 70% vsega dela.
NEKAJ STO NOVIH STROKOVNIH
KADROV SMO SAMI USPOSOBILI
Pri izvrševanju naših planskih na-
log pa velikokrat pozabljamo na stro-
kovne kadre, ki jih razvoj naše indu-
strije zahteva vedno več. Uprave pod-
jetij so pristopile s pomočjo sindikal-
nih podružnic k organizaciji strokovnih
itečajev za priučene delavce v polkvali-
ficirane in v kvalificirane. Tkalnica
hlačevine je k tej nalogi s pravilnim
tolmačenjem članstvu pristopila z v^
resnostjo in v lanskem letu izvršila dva
tečaja, v katerih se je poLkvalificiralo
in kvalificiralo preko 200 delavk tkalk,
Isto lako se je vršil tečaj v Tovarni
emajlirane posode, v CinJcami, Žele-
zarni Štore in v Tovarni perila.
VISOK STALEŽ BOLNIKOV IN
IZOSTANKOV NAS OBČUTNO
OVIRA PRI IZPOLNJEVANJU
PLANSKIH NALOG
Posebno zanimanje je bilo za pravil-
no izvajanje tovariške pomoči, ki pa je
plodna le v tesni povezavi referentov
z lečečimi zdravniki. Moramo pa ugo-
toviti, da je še precej podružnic, ki te-
mu vprašanju ne posvečajo dovolj po-
zornosti, kar je razvidno iz visokega
staleža bolnikov. Nikakor ne smemo
dovoliti, da bo še kdaj tako visok %
bolnikov, kot je bil n. pr. v januarju
1949. Premogovnik Pečovnik 13.43, Drž.
lesno podjetje Sp. Hudinja 11.50, Lesna
indu'strija Teharje 11.40, MLO grad-
beno podjetje Celje 13.38, Beton Celje
14.87, Okrajno gradbeno podjetje Ce-
Ije-okolica 14.20, dočim ima premogov-
nik Zabukovca le 5 do 6% visok stalež
bolnikov, premogovnik Laško v janu-
arju 7.29, v feibruaiju le 5.01, Tovarna
sadnih sokov 4.21, v februarju 4.30.
Ce pogledamo statistiko bolnih, ki so
bolovali 1—3 dni ter neopravičeno iz-
ostalih, dobimo razne številke, ki gredo
samo na področju OSS-a Celje v stoti-
soče izgubljenih ur. Računati mora-
mo s tem, da je ta številka mnogo pre-
majhna, ker komisija ne razp>olaga s
točnimi podatki. K točni evidenci se je
pristopilo šele v letu 1949, ko je komi-
sija ugotovila hibe preteklega dela in
načela samokritično izboljšavati statisti-
ko in evidenco. Na področju OSS-a je
bilo poslanih formularjev ter navodila
za statistično slvižbo 109 sindikalnim
podružnicam. Od teh pa smo dobili v
mesecu januarju samo 9 poročil, iz ka-
terih je bilo razvidno, da je bil obisk
izvršen samo pri 1 bolniku. Za pomoč v
denarju pa je bilo izdanih 5132 din. V
mesecu februarju pa smo prejeli že 36
poročil, iz katerih je bilo razvidno, da
je bilo obiskanih 17 bolnikov ter iz-
danih 19.500 din kot pomoč bolnim.
ISKATI MORAMO VEDNO NOVIH
OBLIK AGITACIJE IN
PROPAGANDE
Vse pomembne dogodke minulega ob-
dobja je spremljala naša agitacija in.
propaganda. V mesecu novembru in de-
cembru je bila predvsem usmerjena v
čimprejšnjo izpolnitev plana za leto
1948. Na nazoren način so bili prika-
zovani našim delavcem uspehi, ki so
jih v svoji dnevni borbi za plan izvoje-
vali, in to prav v času, ko je klevetni-
ška kampanja Informbiroja dobivala
vedno širši razmah. Naši delovni ko-
lektivi so na vse to ponosno odgovar-
jali s stopnjevalnim delovnim elanom.
Sprejemali so nove obveznosti v tek-
movanju, in jih tudi dosledno izpolnje-
vali. Ob vsem tem rastoča socialistična
zavest naših delavcev je dobivala svo-
jega odraza tudi v akciji za pomoč stav-
ku j očim francoskim rudarjem, pri pod-
pori AF2 akciji .podpisovanja za mir,
izražala se je ob priliki nabiralne ak-
cije za Novoletno jelko, ko je bilo v
korist naših najmlajših nabranih din
128.000.—, pa tudi v akciji za spome-
nik padlim borcem NOV. Velikega agi-
tacijskega pomena je bila razstava dela
Tovarne emajlirane posode, ki je bila
odprta ob priliki občnega zbora po-
družnice, organizirana pa je bila tudi
v Ljubljani ob priliki kongresa kovi-
narjev.
Iskanje novih oblik agitacije in pro-
pagande s pravo socialistično vsebino
pa daje svoje obeležje obdobju tekmo-
vanja v čast 30. obletnice KPJ, ki smo
ga sprejeli na pobudo tovarišev iz Kra-
nja in ki dobiva na kultumo-prosvet-
nem polju vedno širši razmah. Nepo-
sredno v delavnicah se ustanavljajo
rdeči kotički, kot centri agitacije,
opremljajo se okna novic in deske ča-
sti, delavnice v naših tovarnah dobivajo
drugačno lice preko svežih aktualnih
parol. Za 1. maj pripravljajo nekateri
kolektivi razstave dela in kot prikaz
njihove borbe za kvaliteto izdelkov,
prav tako pa pripravljamo centralno
1. majsko razstavo dela. V kolektivih
se formirajo aktivi agitatorjev, sesto-
ječi se iz predavateljev, normircev, knji-
govodij itd., ki bodo prenašali izkuš-
nje naših delavcev na podeželje, zlasti
kmetijsko - obdelovalnim zadrugam ter
tako najbolj konkretno nudili svojo po-
moč pri socialistični preobrazbi vasi.
Resolucija o nalogah sindikalnih
organizacij v tekočem letu
Vključili bomo vse še neorganizirane delavce in uslužbence v naše sin-
dikalne vrste. Izvedli bomo dosledno sklepe IV. plenuma, v vseh p>odružnicah
formirali komisije po sektorjih dela, ter jih usiposobili za samostojno delo.
Uvedli bomo točno evidenco nad pravilnim plačevanjem sindikalne članarine
od bruto prejemkov. V vseh podružnicah bomo postavili statističarje in in-
formatorje ter iste seznanjali s praktičnim delom. Redno bomo dostavljali tro-
mesečna organizacijska in statistična poročila svojemu nadrejenemu forumu.
V vseh podružnicah kjer so za to dani pogoji bomo na podlagi razdroblje-
nega operativnega plana in sprejetih osebnih in skupinskih obvez organizirali
socialistično tekmovanje, v vseh ix>družnicah ibomo uvedli brigadni sistem
dela. Vodili bomo kontrolo nad pravilnim postavljanjem norm in razvrstitvi
delavcev v skupine. Vztrajali bomo dosledno nad izvajanjem iiredbe o po-
delitvi častnih naslovov in priznanj najboljšim delavcem in uslužbencem.
Mobilizirali bomo čim več delovne sile iz podeželja za našo industrijo. Vklju-
čili bomo čim večjo število delavcev v strokovne tečaje. Borili se bomo, da
bodo podjetja dosledno izvajala uredbe o tehnični in higienski zaščiti dela,
istočasno pa bomo vse novodošle delavce seznanjali z načinom dela in jih
opozarjali na predstoječe nevarnosti pri delu. Seznanili bomo vse članstvo
z našo delavsko zakonodajo.
Borili se bomo za to, da bo prišlo čim več naših delavcev in delavk v
večerne gimnazije, sindikalne večerne tečaje in sindikalne .politične šole. Orga-
nizirali bomo v vseh podružnicah študijske krožke kjer bomo člane seznanja^li
s teorijo marksizma-leninizma. Potom nazorne agitacije bomo prikazovali
uspehe celotnih kolektivov in posameznikov, kakor tudi napake istih. Raz-
vili bomo široko agitacijo za čitanje dnevnih časopisov, kakor tudi iK>večali
število naročnikov sindikalnega časopisja.
Tesno bomo sodelovali pri razdeljevanju živilskih nakaznic in skrbeli
za pravilno poslovanje menz, delavsko-uslužbenskih restavracij in industrij-
skih magazinov. Pomagali bomo pri obdelavi tovarniških ekonomij in po vseh
podružnicah izvolili organe ljudske inšpekcije. Podružnice bodo skupno z
upravami podjetij izkoristile vse možnosti za gradnjo novih stanovanj in pri-
dobivanju istih z raznimi adaptacijami, seznanili bomo članstvo s pravicami
in dolžnostmi članov socialnega zavarovanja, razkrinka vali bomo izkorišče-
valce tega zavarovanja in organizirali (kolikor še ni) tovariško pomoč. Od-
pravili bomo neopravičene izostanke in zmanjšali na minimum odstotek tro-
dnevnih bolnikov. Skupno z upravami podjetij bomo skrbeli za ustanavljanje
Dečjih jasli in DID-ov, po vseh podružnicah bomo formirali fizkultume aktive,
kajtere bomo navezali na odgovarjajoča športna društva povsod tam, kjer ob-
stojajo možnosti, bomo formirali telovadna in druga šp>ortna društva, vse
racionalizatorje in novatorje bomo vključili v krožke Ljudske' tehnike in
iste formirali po vseh podružnicah.
V Tovarni emajlirane posode
so dosegli pomembne uspehe pri
strokovni vzgoji delavcev
Vzporedno z naglim razvojem naše
industrije vse bolj izstopa nujnost
vzgoje novih strokovnih kadrov. Ved-
no več potrebujemo ljudi, ki bodo
znali upravljati z novimi stroji in sle-
diti socializaciji vseh panog naše pro-
izvodnje. Prizadevanja celjskih pod-
jetij in sindikalnih podružnic v tej
smeri so rodila vidne uspehe. Na sto-
tine delavcev in delavk je lani opra-
vilo kvalifikacijske izpite. Tako so v
Tkalnici hlačevine usposobili 200 tkalk,
v Tovarni sadnih sokov pa 62 kvali-
ficiranih delavcev. Strokovni tečaji so
se vršili tudi v ostalih celjskih pod-
jetjih.
Prav tako rastejo letos v celjskih
kolektivih novi mojstri dela. Pretekli
teden so zaključili tri enoletne stro-
kovne tečaje v Tovarni emajlirane po-
sode. Izpiti so pokazali, da je vseh 45
tečajnikov dobilo potrebno znanje za
odgovornejša dela v svojih poklicih.
V enem izmed treh tečajev je bilo
11 delavcev iz emajlirnice. Pretežno
navadni delavci, z dolgoletno prakso,
med njimi tudi tri tovarišice. Prijavili
so se v tečaj, ker so vzljubili svoje
delo in želeli znati več, kot je mogoče
pridobiti zgolj z izkušnjami. Prej so
obvladali le eno fazo dela pri procesu
emajliranja. Na tečaju pa so se se-
znanili s celotno tehnologijo emajlira-
nja, poleg tega pa so dobili osnovno
znanje iz kemije, fizike, mehanske
tehnologije in drugih predmetov sploš-
ne izobrazbe. Pouk trikrat tedensko
poleg dnevnega dela, je terjal vztraj-
nosti in voljo. Resna želja za znanjem
jim je pomagala premagovati napore.
Najstarejši med tečajniki, tov. Kramer
Anton, ki ima že preko 20 let prakse,
ni zaostajal za mlajšimi. Prijavil se
je v tečaj, ker vseh 20 let dela v to-
varni ni imel te možnosti. Sele sedaj
je izvedel, kje je krivda za izmeček v
I emajliranju, čemu nastane defektna
F>osoda in druge skrivnosti. Vse pri-
dobljeno znanje so tečajniki sproti
prenašali na vsakdanje delo. Tako sta
tečajnika Tofant Anton in 2ug Boris
že pred koncem tečaja zavzela v emaj-
limici odgovorna mesta preddelavca
in pomočnika vodje topilnice emajla.
Posebno lepo so svojo strokovno uspo-
sobljenost pokazali tečajniki s samo-
stojnimi izdelki za izpit.
Z zanesljivimi in preudarnimi od-
govori pred izpitno komisijo pa so po-
trdili tudi svoje teoretično znanje. To-
varna emajlirane posode si je z dobro
organiziranim tečajem pod vodstvom'
tov. Veber Ivana vzgojila nove predde-
lavce, ki jih potrebuje v svojem najvaž-
nejšem obratu — emajlimici.
Pred isto komisijo je opravilo pomoč-
niške izpite 13 kovinarjev iz Tovarne
emajlirane posode in Tovarne tehtnic,
ki so prav tako obiskovali enoletni te-
čaj, 18 kvalificiranih delavcev pa je na-
pravilo mojsterske izpite.
Medtem pa se v tečajih pripravljajo
novi delavci, ki bodo pomnožili vrste
kvalificiranih varilcev, elektrovarilcev
in normircev. V kratkem bo Tovarna
emajlirane posode organizirala še en
tečaj za višje kvalificirane delavce.
Na državnem posestvu v
Medlogu raste nov kader
vrtnarskih strokovnjakov
V Medlogu, ob glavni cesti v Petrov-
če, se vsakomur nehote ustavijo oči na
vzorno urejenem posestvu, kjer se je
nekdaj vdajala brezdelju Kvaterni-
kova gospoda in kjer so tik pred voj-
no preživljali zadnja leta svojega živ-
ljenja celjski reveži. Danes ugledaš
večji del vsaki dan na njivah, ki okro-
žajo poslopje, tri skupine mladih lju-
di. Ce se nekoliko zadržiš ob živi meji,
ti udarijo na uho njih sproščeni gla-
sovi. Lahko se mimogrede nagledaš
zdravja, mladosti in prednosti vzajem-
nega dela.
Mladi ljudje so gojenci vrtnarske šo-
le v Medlogu, ki so prišli iz vseh kra-
jev Slovenije, da se usposobijo v na-
prednem vrtnarstvu, predvsem v ze-
lenjadarstvu. Nanje čakajo številne
industrijske in • adnižne ekonomije, ki
brez smotrnega vrtnarstva ne bodo
mogle oskrbeti mest in industrijsikih
centrov s potrebnimi količinami zele-
njave.
Grojenci se zavedajo odgovornih na-
log, ki jih bodo prevzeli, ko dovršijo
1 leto šole in 1 leto obvezne prakse.
Zato vlagajo v učenje, tako v teoretič-
no kot praktično, vse sile. Kot dobri
Člani mladinske organizacije se držijo
izreka veUkega Lenina: »Učiti se,
učiti in zapet učiti!«
V	prvem polletju so dvignili učne
uspehe za 20% in že drugič osvojili
prehodno zastavico okrajnega odbora
LMS. Sedaj tekmujejo po napovedi
aktiva Melioracijske šole v Ptuju. V
šoli in pri delu so razdeljeni v tri
skupine, ki so v medsebojnem tekmo-
vanju in tedensko menjajo prehodno
zastavico. Največkrat jo osvoji druga
grupa. Pri zadnji konferenci je bilo
81% pozitivnih ocen. Med najboljšimi
je bil ponovno Laznik Ludvik iz Bra-
slovč, ki je predsednik mladinske or-
ganizacije.
V	šoli je največ deklet. Učni uspehi
Koroščeve Amalije iz Poljčan, Sodja
Tončke z Dolenjskega in drugih kaže-
jo, da bodo prav tako dobri vrtnarji
kot njihovi tovariši.
Pri praktičnem pouku jim najbolj
ugaja delo pri toplih gredah in v ra-
stlinjakih. V toplih gredah na poršini
3000 kvadratnih metrov vzgajajo rano
zelenjavo, raznovrstne sadeže in cvet-
lice. S selekcijo in odbiranjem semen
iščejo najprikladnejše zvrsti, ki jih po-
tem razpošiljajo po vsej domovini. Ta-
ko so samo pri odbiri semen preizku-
sili doslej 40 vrst fižola, 60 vrst graha.
31 vrst paprik itd. Za papriko in para-
dižnik so že našli vrsto, ki daje v po-
gojih našega podnebja in zemlje naj-
boljšo kvaliteto in donos.
V	rastlinjakih se mladi vrtnarji ee^
znanj a jo tudi z znanstvenim delom bo-
tanike, kot je umetno oplajanje cvet-
Uc, predvsem ciklam in primul ter pre-
izkušajo učinke svetlobe na rast sadik.
Pri pouku so jim na razpolago vsa
sredstva modernega posestva. Pri prak-
tičnem delu pa jim je v oporo tudi do-
poldanski pouk, medtem, ko udarniki
kot so Nelc, Tavčar in Kočnikova, pre-
našajo nanje delovni elan in sociali-
stično zavest. Učenci so lani skupaj z
delavci pridelali za potrebe skupnosti
preko 2000 kg semen, 800.000 sadik in
4 vagone zelenjave.
Sola v Medlogu je s svojim pionirskim
delom v dveh letih obstoja že dala svoj
delež k dvigu proizvodnje na zadruž-
nih in industrijskih ekonomijah. Ven-
dar šola letos ni dosegla plana, kd
predvideva 50 učencev. Zato bo letos
ena prvih nalog novoustan«i[^ljenih za-
drug in ekonomij, da resno pristopijo
k vzgoji kadrov in pošljejo v vrtnar-
sko šolo čimveč svojih mladih članov.
PRVA PARTIJSKA CELICA
Kakor kuga se je širila po Evropi
gospodarska kriza. Objemala je pod-
jetje za podjetjem, dušila delavce, vdi-
rala v njihova zatohla stanovanja in
podpirala vse, karkoli se ji je hotelo
zoperstaviti.
Skromno življenje delovnega člo-
veka je postajalo iz dneva v dan še
skromnejše. Zgarana telesa so se su-
šila in njihovega upadanja niso mog-
le zakriti še tako skrbno pošite cote.
Možje so previjali čike, bili nasajeni
in kleli vse, kar jim je prišlo pred oči.
Zene so hodile v taverh, garale, da bi
zaslužile vsaj kak dinar za svoje črvi-
če, ki so se bosi potikali okoli njih
ter čakali, da taverharji posedejo k
malici in da jih matere pokličejo.
Vsakokrat ob vstopu v hišo so se na
iz dela vrnivšega očeta vprašujoče
ozrle oči družine ter begajoče iskale
odgovora na očetovem obrazu. Ce je
obraz očeta preletel klaverni nasmeh,
takrat je bilo zaenkrat dobro. Oče še
ni bil reduciran in še bo ostal za njih
košček kruha. Marsikatera družina pa
je bridko zajokala, kajti njen pogla-
var je ostal brez dela.
Leta 1932 je bilo v šentpavelski to-
varni reduciranih že okoli tretjina de-
lavcev. Tisti, ki so ostali v tovarni,
so živeli v negotovosti, kdaj jim bo-
do še bolj odtrgali plače ali jih vrgli
na cesto. Vkj učeni v narodno strokov-
no zvezo, so gledali v njej svojega re-
šitelja, vendar Zveza jim rešitve ni
mogla prinesti. Njeni voditelji podkup-
ljeni od podjetnikov, so bili daleč od
delavskih interesov, zato so delavce
le tolažili in jih vzpodbujali k še več-
jim delovnim naporom, da bi obdržali
svojim delodajalcem visoke dobičke.
Delavci člani Zveze so bili bridko
razočarani.
Nič ni pomagalo gašenje neizmerne-
ga sovraštva, ki se je dvigalo proti
delodajalcem. Delavci so otresali pesek
iz oči in uvidevali, da je samo v raz-
redni borbi njihova rešitev. Leta 1933
pri volitvah v Delavsko zbornico so
dali večino glasov pristašem URSS-
ovega sindikata, ki je upošteval raz-
redno borbo.
Zivkovičev žandarmerijski režim je
skrbno ščitil pozicije kapitalistov in
njihovi agentje so vztrajno vohali
okoli, da se ne bi kdo poizkušal tipreti
zatiranju.
V, tem času je prišel v SentpaVel
takratni sekretar okrožnega komiteta
Partije — Slavko Šlander. S seboj je
prinesel letake, ki so opisovali uspehe
v Sovjetski zvezi, edini deželi, ki je
gospodarska kriza ni zajela. Previdno
je iskal ljudi, ki bi bili sposobni, da v
času najhujšega zatiranja prevzamejo
vodstvo prevaranih delavcev. Našel je
tri.
V siihem, vendar že dokaj hladnem
novemberskem dnevu so se sestali v
gmajni pri grobelskem mostu Hribar
Franci, brat Rudi in Jurhar Filip. Prav
natanko so vedeli, kje tiče vzroki go-
spodarske krize in ni bila težka odlo-
čitev za neizprosno razredno borbo, za
katero so sklenili žrtvovati vse. Kljub
železni volji, pa so bili zaenkrat samo
trije in treba je bilo pridobiti nove
člane. Zato je bil njihov sklep: priteg-
niti zanesljive ljudi.
Tako je pričela z delom prva celica
v okraju Celje-okolica.
Sklep svojega prvega sestanka so
člani Partije v Šentpavlu dobro izpol-
nili. Se isto leto se je celica razširila
na 25 delegatov, ter se razdelila na dve
vaški ter industrijsko celico. Vaški so
si nadeli ime »Marks« in »Dnjepro-
stroj«.
Člani in kandidati vseh treh celic
so pridno delali. Kakor besni so se za-
grizli v izpodkopavanje položajev svo-
jih izkoriščevalcev. Delavci so prisluh-
nili popvolnoma novemu utripu giba-
nja, čutili so, da je ta utrip njihov, za-
ito Iso ise vedno bal j oddaljevali od
prejšnjih voditeljev, ter stopali na pot,
ki so jo kazale celice.
Število članstva Partije v Šentpavel-
ski občini se je večalo, napredno gi-
banje je objemalo sosednje vasi ter
dobivalo nove pristaše. Leta 1933 se je
osnovala nova celica v bližnji Grajski
vasi ter leto pozneje v Sentpetru.
Partija se je z vsakim dnem krepila,
pridobila novih somišljenikov, tkalcev,
kakor tudi med propadajočimi kmeti.
Novoosnovano društvo kmečkih fan-
tov in deklet je preiismerjalo vedno
nove množice in jih navezalo na Par-
tijo. Razmah kulturno-prosvetnega de-
la s popolnoma novo idejno vsebino
je pravtako veliko pripomogel k za-
upanju ljudstva v Partijo. V sobi kme-
ta Rozmana v Sentlovrencu je bijla
prva proslava obletnice Marksove smr-
ti. Tej proslavi so sledili mnogi na-
stopi in izleti, kjer se je kmečka mla-
dina vzgajala v duhu marksizma-le-
ninizma.
Partija je imela okoli sebe tudi pol-
no zagrizenih sovražnikov, ki so se
vrinili v njeno članstvo in celo v vod-
stvo. Podli, kakor so bili, so o delu
članstva obveščali žandarmerijo, ki je
29. novembra leta 1933 zaprla mnogo
zavednih komunistov iz Sentpavla, ter
jim za daljšo dobo onemogočila delo.
Med obsojenci so bili Slavko Slander,
brat Vilko, Hribarjeva, Turk in drugi.
Večji del jih je bilo obsojenih za dobo
2—3 let. Ljudstvo je čutilo z zaprtimi
komunisti in organizacija Rdeče po-
moči je našla med mnogimi odmev.
Trenutno izgubo Slandra v Šentpav-
lu je nadomestil Hohkraut, ki je znova
trdno pK>vezal članstvo Partije v Šent-
pavlu ter osnoval z Vipotnikom novo
celico v Zabukovci.
Leto 1936 je našlo Sentpavel v mno-
žičnem gibanju. — Vodila ga je Par-
tija. Delavci so sledili njenemu klicu
ter dali pri volitvah delavskih zaup-
nikov glasove komunistom. Zaupniki
so postali trije člani Partije. S tem so
delavci prvič javno pokazali, da pri-
znavajo Partijo, njen program ter da
vidijo v njej svojo rešitev.
Plodovi dela Partije so se kmalu po-
kazali. V jesenskih mesecih leta 1936
je izbruhnil kot po ostalih tekstilnih to-
varnah tudi v Šentpavelski mogočen
štrajk. Delavci so organizirano zasedli
tovarno in se v vseh 6 tednih stavke
zadržali skrajno disciplinirano. Niso jih
mogli zmotiti žandarji, ki so izzivajoče
korakali med njimi z nalogo, da ob
najmanjšem neredu prično streljati.
Nad 90% delavcev se je udeležilo štraj-
ka, ter s tem manifestiralo svojo moč.
Strajk so neposredno vodili simpati-
zerji Partije, ki so se odlično izkazali
in dokazali s tem, da so dozoreli za
sprejetje v članstvo.
Kmetje iz okolice so borbo tkalcev
za izboljšanje njihovih ekonomskih
razmer podpirali. Pred tovarno so se
ustavljali vozički naloženi s hrano.
Rakežev Karel je prignal kravo in če-
prav jo je težko pogrešal, jo je dal
delavcem rekoč: »Fantje držite se, še
vas bomo podpirali!«
Po šestih tednih se je štrajk končal.
Delavci so hodili odslej na okoli dvig-
njenih glav. Take so jih našli Partijci,
ki so se vrnili iz zapora. Zdaj se jih
delavci niso več izogibali, saj eo nji-
hovo borbo spoznali za svojo. Kmalu
se je osnovala Vzajemnost, ki je s
svojimi prireditvami bodrila delavstvo
pri njihovi borbi.
Tako je pričela z delom Partijska
celica v Setpavlu, tako so nastajale
celice drugod. S svojo neizprosno raz-
redno borbo so si pridobivale vedno
novih članov in simpatizerjev.
Leto II. — Stev. 17.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
H kontrahaži semen krmskih rastlin
moramo pristopiti vestno in
čimpreJ
Setev v okraju Celje okolica se raz-
vija ipo planu. Ječmen in oves so do
roka posejali. V polnem teku je saje-
nje krompirja, ki kljub pomanjkanju
semena s samoiniciativnostjo kmetov
uspešno napreduje.
Vzporedno s setvijo je Okrajno kme-
tijsko poverjeništvo pričelo z nič manj
važno nalogo — kontrahažo semen krm-
skih rastlin: korenja, repe in pese.
V	okrajni plan pridelovanja semen
in kontrahaže je zajetih le 45 krajev-
nih odborov, ki so gospodarsko moč-
nejši. Pri določanju razrezov so tudi
upoštevali zmogljivost posameznih pri-
delovalcev, tako da je plan povsod
dosegljiv. Kljub temu pa je kontrola
na terenu ugotovila, da je večina kra-
jevnih odborov pokazala do pridelo-
vanja semen skrajno malomaren od-
nos.
Krajevna odbora Tmovlje in Ljubeč-
na sploh nista razbila planov na po-
sameznike. Ko je predsednik Kmetij-
ske zadruge prišel v tej zadevi v Tr-
novlje je lahko ugotovil le to, da so
kmetje večji del gomoljev semenic po-
krmili živini.
V	Jurkloštru so pravočasno izvršili
razi-ez plana na posameznike. Kmetij-
ska zadruga je tedaj kmetom pravilno
obrazložila važnost vzgoje semen in so
posamezniki že prejeli konkretne ob-
veznosti, oziroma odstopili v ta na-
men zadrugi svoje njive.. Ko pa je
bil na občnem zboru izvoljen novi od-
bor je delo v tej smeri zaspalo, zemlja
določena za sajenje semenic pa je o-
stala večji del neobdelana. Novi uprav-
ni odbor tudi na drugih področjih dela
zaostaja za razpoloženjem zadružnikov.
V Jurkloštru je več posestnikov, ki
sami ne smiorejo obdelovati svoje zem-
lje in so pripravljeni odstopiti v skup-
no obdelavo. Talko kmet Srebotnjak in
drugi. Upravni odbor pa še ni ničesar
pokrenil v tem pogledu. To je tem-
bolj čudno, ker je predsednik zadruge
eden izmed tistih, ki so v s^adružnem
tečaju v Rogaški Slatini dobili dovolj
koristnih smernic za delo na terenu.
V mnogih krajevnih odborih ležijo
okrožnice z navodili o kontrahaži in
izpolnjevanju plana semenic v pre-
dalih, marsikje celo brez vednosti
predsednika in ostalih. Tako je bilo v
Drenskem rebru. Cas pa je za to delo
skopo odmerjen in se lahko zgodi to,
da bodo ostali naši kmetje brez po-
trebnega semena za prihodnjo setev
in brez potrebne hrane za živino.
Zato naj bo v teh dneh prva naloga
krajevnih odborov in kmetijskih za-
drug, da nadoknadijo zamujeno s tem,
da takoj pristopijo h kontrahaži.
Glavna naloga lokalnega gospodar-
stva je, da organizira ter čim bolj raz-
širi lokalno proizvodnjo, ki naj daje kar
največ kakovostnih izdelkov zlasti za
široko potrošnjo, je bilo poudarjeno na
proračunskih razpravah, zlasti pa še v
resoluciji plenuma CKKPJ.
OLO Celje se zadane naloge popolno-
ma zaveda. V svojem okraju ima pod
operativno-upravnim vodstvom 11 in-
dustrijskih podjetij, od tega 3 tekstilne
tovarne, 3 kovinske obrate, 4 lesna
podjetja oziroma delavnice ter ope-
karno.
Za lokalno proizvodnjo je določeno
načelo, da za izpolnitev plana niso ka-
rakteristični le količinski pokazatelji,
temveč je poleg tega še merilo za
uspešno izpolnjevanje plana izdelati
čim več artiklov.
Sentjedriski kmetje si kujejo boljšo bodoč-
nost v novoustanovljeni kmelijshi
obdelovalni zadrugi
že za časa NOB ni hotela St. Jedert
zaostajati, zato je takoj razimiela klic
Osvobodilne fronte. Okupator je že le-
ta 1941 izgnal več družin v Dachau
in v ostale lagerje širom Evrope. To-
da vse to ni nič pomagalo saj so se
tu kljub temu sestajali partizani iz
vseh centrov in prinašali novice o us-
pelih akcijah.
Skoraj sleherno noč sta morala Že-
leznikova mati Barbka in oče Loj z od-
pirati vrata ter sprejemati kurirje z
važno pošto. Tako je tudi sedaj v tej
hiši nastalo žarišče socialistične pre-
obrazbe kraja. Saj je bil oče Lojz prvi
za kmetijsko zadrugo in tiidi prvi ra-
zimiel potrebo po gradnji zadružnega
doma. Sedaj pa je zopet prvi vložil vso
zemljo in živino v kmetijsko obdelo-
valno zadrugo, ki šteje danes 50'ha
zemlje, 10 goved, 2 konja in 3 svinje,
zato ni nič čudnega, če so si ga izbrali
za predsednika, ker vedo da jih bo
znal pravilno voditi. Marsikdo, ki še
danes širi gonjo proti kmetijskim za-
drugam bo prišel k očetu Lojzu pro-
siti za sprejem, ker bo videl, da bodo
vsi, kolikor se jih je sedaj vključilo
postali srečni kmetje.
Okrajni LO Celje-okolica bo podelil prehodno
zastavo in denarno nagrado najboljšemu
delovnemu kolektivu v lokalni industriji
Ako pregledamo delo prvega trome-
sečja bomo ugotovili, da je lokalna in-
dustrija OLO v glavnih panogah do-
segla 100% tromesečni plan. Pri kri-
tičnem pregledu podjetij pa opazimo,
da nekatera podjetja še ne polagajo
dovolj pažnje na izdelavo čim več no-
vih artiklov za široko potrošnjo, kajti
v prvem tromesečju smo v lokalni in-
dustriji izdelali samo tri nove artikle.
Potrebno bo z boljšo organizacijo dela
v nekaterih podjetjih pospešiti
izdelovanje novih predmetov, za kar
imajo vse možnosti, če bodo izboljšali
tudi sodelovanje med upravami in sin-
dikati, katero je v n^aterih podjetjih
zelo iK)manjkljivo.
Tekstilna tovarna Volna Laško je
vkljub i>omanjkanju surovin v prvem
tromesečju dosegla plan 97% v primeri
z lanskim letom izboljšala kvaliteto iz-
delkov. Se večje uspehe pa bi delovni
kolektiv dosegel, ako bi bdlo poživljeno
delo sindikalne podružnice in večja po-
vezava sindikata z upravo podjetja in
nasprotno
Tekstilna tovarna St. Peter je plan
prvega tromesečja dosegla že 20. marca,
skupno pa dosegla 116%, kar gre za-
hvala delovnemu kolektivu za pravilni
organizacijo dela in sodelovanje sindi-
kata z upravo. V prvem tromesečju so
montirali nov elektromotor, katteri bo
produkcijo precej zvišal, poleg tega pa
so si postavili novo mizarsko obratno
delavnico, izolirali skladišče klora, da
ne prihaja v podjetje, kar se je prej
dogajalo in na ta način škodovalo de-
lavcem v tovarni.
Tudi tovarna volnenih odej je vkljub
velikim remontom na strojih dosegla
svoj plan. Podjetje vidno napreduje, v
bodočem mesecu bodo montirali nekaj
novih strojev, kar bo produkcijo zopet
povečalo, poleg tega si pa iz lastnih
sredstev gradijo skladišče, katero jim
je nujno potrebno,
Kladivama Vitanje dosega svoj plan
vikljub težkim delovnim pogojem v sta-
rem obratu, ki ne odgovarja današnje^
mu času. Zaradi tega se bo obrat prese-
lil v nove prostore na Fužinah, kjer bo
delo veliko znosnejše, poleg tega pa
produkcija zvišana za okrog 25%. Na-
paka je pa od strani uprave, da ne po-
spešuje preselitev podjetja, čeprav si
delavci želijo čimprejšnjo preselitev.
Potrebno bo, da bo uprava čim več so-
delovala s sindikatom, uvedla boljšo
disciplino in v proizvodnji uvedla čim
več novih predmetov, za kar ima vse
pogoje.
Okrajno kov. ipodjetje Žalec ravno
tako izpolnjuje svoj plan. Uprava ima
pravilno povezavo s sindikatom. Delajo
na pripravah za uvedbo treh novih ar-
tiklov za široko potrošnjo, katero bodo
dali na trg v II. tromesečju. Potreba bo
pa delavcem urediti pre^rebne umi-
valnice in prostor za garderobo.
Okrajno podjetje St. Jurij na sami
proizvodnji v preteklem tromesečju ni
mnogo napravilo, ker si je predvsem
urejevalo nove delavnice, v katere se je
že preselilo. Novi obratni prostori bodo
vzor socialističnega podjetja.
Ostala lesna industrija je skupaj do-
segla plan 90%, kar je pred vsem krivo
slabo organizirano delo, poleg tega pa
še podjetja nimajo uvedenih norm, k
čemer bodo morala takoj pristopiti.
Za uspešno izpolnjevanje planskih
nalog v prvem tromesečju 1949, bo OLO
Celje-okolica nagradil najboljši delovni
kolektiv Tekstilno tovarno St. Peter .-i
prehodno zastavo in draiarno nagrado.
Nagraditev naj bo vzpodbuda ostalim
delovnim kolektivom okrajnih podjetij,
za izboljšanje dela ter za nadaljnje
uspehe v borbi za izpolnitev plana tret-
je petletke, predvsem pa bo priznanje
požrtvovalnosti delovnemu kolektivu v
Tovarni St. Peter. Taka požrtvovalnost
je najlepši dokaz visoke politične za-
vesti, zaupanje Partiji in predanosti
stvari delavskega razreda — graditvi
socializma.
V drameijski obdelovalni zadrugi bodo vzorno
obdelali vso zemlio, da jim bo bogato rodila
Čimbolj e bo treba ii>ognojiti. Kukovič,
Jakopin in Zaje hitijo nalagati gnoj.
Traktorji že orjejo v bližini. Mastnak,
Pšeničnik in Močnikova Nada trosijo
neutrudljivo
Trije traktorji orjejo zadružne njive.
Zadružniki so ponosni. Niihove njive
bodo najbolje obdejane.
Delovni kolektiv Tovarne kemičnih iidelkov
vzgledno izpolnjuje naloge in obveznosti
Delovni kolektiv Tovarne za proiz-
vodnjo kemičnih izdelkov v Celju na-
daljuje z zmagami v planu proizvod-
nje. Že lansko leto je kot tretji naj-
boljši kolektiv v kemični industriji
dobil pohvalo od zveznega ministrstva
lahke industrije za predčasno izvrši-
tev plana proizvodnje.
Naloge, ki so bile kolektivu postav-
ljene v letu 1949. so bile še večje od
lanskih, tako, da se je že pojavil sum
»težko, če bo šlo«. Treba je bilo takoj
prijeti za delo. Partijska in sindikalna
organizacija skupno z upravo tovarne
so takoj izdelale plan, kako in na kak-
šen način bodo odstranile ovire, ki bi
povzročale neizvršenje postavljenih na-
log. Prvo vprašanje je bilo skrajšanje
remontov, ki se v večini pogonov vr-
šijo preko zime. Uspehi so se kmalu
pokazali. Kdlektiv mehanične delav-
nice s tov. Verdnikom na čelu je s
svojim požrtvovalnim zalaganjem us-
pel in večino remontov izvršil pred-
časno, kar je pripomoglo k uspehu.
Pričela se je borba v proizvodnji. V
mesecu januarju in februarju je plan
količinsko in po vrednosi izpolnjen, po
asortimanu razen enega produkta, če-
mur pa je bil vzrok slaba kvaliteta
surovin. Druga polovica meseca mar-
ca. V obratih mini j a in litopona se
delavci vsako jutro zbirajo pri grafi-
konih »mi smo še pod planom« se sliši.
Kratko posvetovanje. Črta na grafiko-
nu, ki kaže proizvodnjo vsak dan
stopnjuje. Tri dni pred rokom je tudi
v oddelkih mini j a in litopona plan do-
sežen. Zadovoljno se smejejo tovariši
Taušlokar Ivan, Karner Stanko, Obrez
Alojzi Horvat Martin, Štrk Andrej in
drugi, ker se zavedajo, da so s svo-
jim požrtvovanjem tudi oni dali delež
skupnostL
Plan proizvodnje v prvem četrtletju
je izpolnjen po količini s 139%, vred-
nosti s 128%, obenem pa tudi po asor-
timanu.
Ne samo to, tudi ostale obveznosti
so- izvršili. Število neopravičenih iz-
ostankov se je v marcu znižalo na
0.08%, ker so iz kolektiva izločeni
»plavkarji«. 'Prav tako se je za 2,5%
znižalo število bolnih, katerih je kljub
temu še precejšen odstotek in ga bo
treba še pomakniti navzdol.
Iz uspehov v prvem četrtletju se vi-
di, da se delovni kolektiv kemične to-
varne zaveda vseh nalog in da iste
izvršuje s prepričanjem, da vsi ti na-
pori pospešujejo čimprejšnjo izvršitev
prve Titove petletke in poti v sociali-
zem. Istočasno pa je to odgovor vsem
obrekovalcem na njihovo gonjo in laži
proti naši slavni KPJ in njenemu vod-
stvu s tovarišem Titom na čelu.
Pri tekmovanju v prostovoljnem delu na
gradiliiiu ,,Gradisa'' v ŠoStanju, je najboljSa
brigada presegla normo za 262 odstotkov
Delovni kolektiv »Gradisa«, gradilišče
Šoštanj ima v letu 1949 velikanske
naloge. Vodstvo gradilišča in sindikal-
na podružnica si na vse načine priza-
devata, kako bi izboljšali organizacijo
dela, izboljšali delovne pogoje delav-
cem in s tem uspešneje odstranjevali
vse težkoče pri izvedbi planskih na-
log.
Ker je v letošnjem letu zelo pereče
vprašanje pri zaposlitvi nove delovne
sile, si je sindikalna podružnica za-
dala nalogo, da z masovnim prosto-
voljnim delom nadomesti delovno silo.
Na masovnem sestanku sindikalne
podružnice so člani predlagali ■ redno
prostovoljno delo na gradilišču. Ne-
umorni brigadir tov. Pačalat je v ime-
nu svoje brigade takoj napovedal tek-
movanje uslužbencem. Sestavile so se
takoj potrebne komisije za organiza-
cijo dela.
V torek dne 12. aprila 1949 so se po
končanem delu začeli zbirati delavci
in uslužbenci na glavnem objektu, da
se preizkusijo, katera brigada bo iz-
šla kot zmagovalka. Zvočnik je bil
montiran na ogromnem žerjavu za kar
je poskrbel tov. Kumik Edi, ter je s
svojimi koračnicami še bolj vzpod-
bujal tekmovalni duh med brigadami.
Na vrhu žerjava pa je plapolala za-
stava.
Ob napovedamen času je delovodja
tov. Gabrijelčič razporedil tekmujoče
skupine na delovna mesta in pričelo
se je tekmovanje, kakršnega še gradi-
lišče ni videlo.
Betonerska skupina tov. Pačalat
Blaža si je priborila prvo mesto in je
presegla normo za 262%. Curkoma jim
je tekel moj s čela ali popustiti niso
hoteli. V tej skupini so se posebno
dobro izkazali: vodja skupine brigadir
Pačalat Blaž, Sušteršič Ignac. Cvjnt-
njak Gabrijel, Jandrog Avgiist, ter ne-
umorni strojnik Miklavc Ivan.
Tekmovalna brigada uslužbencev pod
vodstvom tehnika tov. Rekelj Bernar-
da kljub požrtvovalnem delu ni mogla
dohiteti Pačalatove skupine in je pre-
segla normo za 48.5%. Posebno so se
tu trudili personalni referent Premk
Ivan, Linicki Aleksander, Kopušar
Marjan ter Habajc Jakob. Pod najtež-
jimi pogoji sta delali dve skupini pri
izkopu temeljev in tudi želi dober
uspeh. Pri transportiranju izkopanega
materiala in dovozu gramoza iz po-
staje sta se borili med seboj brigada
uslužbencev »DES-a«. Zmagala je sku-
pina uslužbencev »GRADIS-a«, ki je
presegla normo za 45%.
Vso pohvalo zasluži tudi šef-inženir
Cadež Vladimir kar dokazujejo nje-
gove žuljave roke. Z veselim obrazom
je spraševal in se zanimal kako po-
teka tekmovanje.
Za dobro izvedbo posameznih sku-
pin je proskrbel normirec Cepuš Alojz,
ki je rezultate dela sproti objavljal.
Uspehi tekmovanja so bili, da je de-
lavstvo preseglo normo za 104%, a us-
lužbenci s pomožnim osobjem za 41%.
Odziv na udarniško delo in uspehi so
pokazali zavednost vseh uslužbencev
in delavcev pri izgradnji socializma.
Z delom bomo pokazali, da je naš
trud zavesten in da smo zavedni člani
sindikata. Pripravljeni smo izpolnjeva-
ti najtežje naloge, katere postavlja
pred nas KPJ. Obrekovalna in laž-
njiva propaganda Informbiroa pa se
bo razbila pod zavednimi udarci de-
lovnega človeka, ki ustvarja mir med
narodi.	P. I.
Kulturno-umetniška društva v okolici Celja pričenjajo z delom 
Mesec april je našel okraj Celje-oko-
lico v živahnem vrvenju na kulturno-
prosvetnem področju. Kultumo-umet-
niške skupinice, ki so doslej životarile,
jadikovale zaradi nizkega števila svo-
jega članstva, večkrat prav zaradi te-
ga razpadale navzlic dobri volji neka-
terih članov, se zdaj združujejo v dru-
štvih, ki bodo za posamezne kultumo-
umetniške in prosvetne skupine skr-
bela monogo bolj kot doslej krajevni
odbori posameznih frontnih organizacij.
Ustanovni Občni zbori društev pri-
čajo vsepovsod, da so ljudje voljni de-
lati na kulturno-prosvetnem področju
posebno pod pogoji, da zanje nekdo
skrbi, skrbi za strokovne vodje, za na-
bavo inventarja, opremo odrov, naba-
vo gledaliških kostumov, šmink, mask,
notnega materiala itd. Prav ikko se
naši kultumo-prosvetni delavci dobro
zavedajo, da je potrebno ves nabavlje-
ni inventar tudi ohraniti, da ne osta-
ne trud brez uspeha.
Doslej je masikateri krajevni odbor
masovne organizacije gledal v svoji
kultumo-umetnižki skupini zgolj sred-
stvo za pridobivanje denarja, ni pa mu
bilo mar, ali se dela voljan kader tudi
idejno ter strokovno dviga, ali se bolj-
ša vsebina in Itvaliteta njihovega dela.
To so bile precejšnje hibe dosedanjega
dela in društva jih morajo energično
odpravljati.
24. aprila bo v Celju okrajni ple-
num Ljudske prosvete. Ob tej priliki
bodo prvič odločali o bodočem delu
voljeni delegati, ki bodo iz svoje srede
izbrali člane za okrajni odbor Ljudske
prosvete. Vsekakor kaže to velik orga-
nizacijski napredek, ki bo brez dvoma
našel svoj odraz v delu.
Že doslej tekmujejo kultumo-umet-
niške skupine med seboj za dvig vse-
bine in kvalitete svojega dela. Saj bo
27. aprila že prva reprodukcija tek-
movanja v Žalcu. Brez dvoma pa bo
tekmovanje po plenumu še intenziv-
nejše in pokazalo uspešne rezultate ob
priliki kulturnega dne meseca junija
v Laškem.
Seveda pa kultumo-prosvetno delo
ni brez ovir. Seperatizem, ki ga uga-
njajo nekateri krajevni odbori mno-
žičnih organizacij resno škodi uspeš-
nemu delu. Predvsem se ta seperati-
zem kaže pri nekaterih gasilskih dru-
žinah in je že na programu vse od
osvoboditve do danes. Kljub opozar-
janju na škodljivost ločenega dela, se
ta separatizem še huje goji. Brez dvo-
ma se skriva za njim nekaj, kar ni v
Skladu z današnjim dogajanjem in kar
morajo novo ustanovljena društva tu-
di odkriti. Žalostno pa je pri tem dej-
stvo, da okrajni gasilski referent ta
seperatizem podpira in mu zaradi svo-
je ozke politične razgledanosti daje
celo duška.
Prepričani smo, da bodo kultumo-
uonetniška društva zmožna izolatorje
pri kulturno-prosvetnem delu odpra-
viti in pričela novo življenje na tem
važnem področju ljudskega udejstvo-
vanja.	Mi-
Umetnostna razsrtava v Celju
(Od 27. aprila do 7. ma|a 1949)
Za osmo obletnico ustanovitve OF
prireja Ljudsko prosvetni svet v Celju
pregled novejših del slikarja Fr. Stip-
lovška iz Brežic, ter kiparja VI. Sto-
vička iz Leskovca pri Krškem. Oba
akademska umetnika živita v Posavju,
kjer se pretežno umetnostno udejstvu-
jeta. Razveseljivo je dejstvo, da spo-
znajo tudi v Celju široke ljudske nmo-
žice dvojico slovenskih umetnikov iz
Posavja.
Razstava bo v prostorih »Naše .knji-
ge« v Celju in bo odprta 27. t. m. ob
11. uri dopoldne, odprta pa bo v po-
slovnem času knjigarne do 7. maja.
Aranžirana bo na moč dostojno, po
pestri sliki umetnin bo vabila ne le
poedinega ljubitelja umetnin, marveč
v prvi vrsti delovno ljudstvo v mestu
in okolici. Ker bodo skupinski obiski
imeli ugodnost nizke vstopnine ne dvo-
mimo, da bodo razstavo ogledale vse
sindikalne podružnice, naša mladina ter
ostale organizacije.
Ljudsko prosvetni svet v Celju je
priredil svoječasno uspelo spominsko
razstavo slikarja Alberta Sirka. Nič ne
dvomimo, da bodo obiskovalci posetili
z enakim veseljem drugo razstavo
umetnosti, ter s tem bodrili priredite-
lje k novim naporom na polju ljudske
kulture slovenske upodabljajoče umet-
nosti.
KONCERTI
Mladinski pevski zbor I. gimnazije v
Celju »Maksim Gorki« bo imel svoj
koncert v torek, 26. t. m. ob 20. uri v
Domu ljudske prosvete. Zborovodja je
Kune j Egon. Predprodaja vstopnic bo
dan pred koncertom in na dan kon-
certa pri gledališki blagajni od 3. do 6.
ure popoldne.
VIII. abonma koncert bo 11. maja v
dvorani kina Metropol. Gostoval bo
pevski zbor Slovenske filharmonije.
Ker je zbor najvišji reprezentant na-
šega zborovskega petja, bo koncert po-
sebno zanimiv za vse pevce.
18. maja bo v Domu ljudske prosvete
koncert odlične violinistke Jelke Sta-
nič, klavirsko spremljavo pa bo oskrbel
prof. Anton Trost.
Plenum ljudske
prosvete
v soboto, dne 23. aprila ob 19. «ri
bo v sejni dvorani MLO plenimi Ljud-
ske prosvete mesta Celja, na katerem
bo tudi Izvoljen Mestni odbor ljudske
prosvete.
Prosimo, da se delegati društev in
množičnih organizacij prenuma zanes-
ljivo in ločno udeleže, vabljeni pa so
tudi vsi kultumo-prosvetni delavci me-
sta Celja! Mestni ljudsko prosvetni
svet Celje
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto n. — Stev. 17.
Zveza borcev N O V okraia Nozirie si
je po pregledu dosedanjih uspehov
zastavila nove velike naloge
Mozirje, 18. aprila 1949. Danes se je
vršil v Mozirju redni letni Okrajni zbor
Zveze borcev NOV, kateremu je priso-
stvovalo preko 80 delegatov iz vseh
krajevnih zvez borcev celotnega okraja.
Politično poročilo je po^l predsednik
Zupan Anton, v katerem je jasno anali-
ziral velik pomen organizacije zveze
borcev pri graditvi socializma na sploš-
no, a še posebej je nakazal naloge or-
ganizacije pri rekonstrukciji našega
kmetijstva. Izjavil je, da morajo biti
borci NOV tisti, ki bodo s svojim zgle-
dom pokazali vsem ostalim, da je edino
kmečko zadrvižništvo najnaprednejša
oblika gospodarjenja na vasi. V ostalem
je nakazal vse uspehe od ustanovitve
organizacije pa do danes. Ostro je ob-
sodil malomarni odnos nekaterih kra-
jevnih funkcionarjev napram po oku-
patorju opustošenim krajem, napram
žrtvam fašističnega terorja, ter vsem
ostalim borcem, ki so danes v šibkem
socialnem položaju. Omenjenim je treba
nuditi vso materialno in moralno po-
moč, kajti oni so to zasliažili in jo da-
nes upravičeno pričakujejo od organi-
zacije.
Organizacijsko poročilo je podal se-
kretar Jeraj Franc v katerem je številč-
no prikazal uspehe, ki jih je organi-
zacija beležila v preteklem letu, ter po-
dal organizacijske oblike dela za bo-
doče. Med drugim je poročal, da šteje
organizacija danes preko 2.500 članov,
kar predstavlja lep uspeh v pogledu
dviga članstva v tako kratki razvojni
dobi. Prav pri sprejemanju novih čla-
nov pa še čakajo organizacijo velike
naloge, kajti okraj ima bogate tradicije
iz NOB, tako, da je še 6.000 ljudi, ki
imajo pogoje za članstvo v organizaciji,
že člani organizacije so dali v preteklem
letu na vseh področjih socialistične iz-
gradnje 27.000 prostovoljnih delovnih
ur. Organiziranih je bilo 13 večjih kul-
txxmo prosvetnih prireditev in parti-
zanskih pohodov, ter se ob teh prilikah
obdarilo partizanske sirote in socialno
šibke z raznimi predmeti, a največ s
tekstiljem v skupni vrednosti preko
200.000 dinarjev. Zbirke materialnih
sredstev za graditev spomenikov in
spominskih plošč padlim borcem NOV
dobro napredujejo, tako je zbral KOZB
v Šoštanju za velik spomenik že preko
120.000 dinarjev, v Bočni 50.000 dinar-
jev, v Lučah 40.000 dinarjev in manjše
zneske še v drugih krajih. Nakazal je
potrebo po zbiranju zgodovinskega gra-
diva iz NOV, katero bi omogočilo osvet-
ljevati našo borbo še bolj živo pri nas
in izven naše države s tem, da bi se
prirejale razne razstave, pisale kronike
za vsak posamezni kraj oziroma za ce-
loten okraj. Da bi bilo delo v bodoče
uspešnejše, si krajevni odbori ZB NOV
razdelijo delo po sekcijah in sicer na
štiri glavne sekcije: 1. organizacijsko
kadrovsko, 2. na socialno ekonomsko,
3. za predvojaško vzgojo ter 4. za kul-
turno prosvetno delo. V ostalem je ob
zaključku obsodil klevetniško kampanjo
držav ljudske demokracije in SZ na-
pram našemu vodstvu ter našim na-
rodom. Pozval je vse prisotne, da še
v bodoče z večjo zavestjo utrjujejo na-
šo enotnost, ter da branijo z vsemi sred-
stvi resnico in pravico kar nas je na-
učila naša slavna NOB.
Med diskusijo je bilo opaziti, da vla-
da v organizaciji res pravi borbeni duh
in politična zrelost, kar bo brez dvoma
omogočilo izvesti velike naloge ki sto-
jijo pred to borbeno organizacijo.
Izvoljen je bil novi odbor, nadzorni
odbor ter delegati za federalni zbor
zveze borcev.
Med ostalimi sklepi, ki jih je zbor
isprejel, je tudi ta, da se uvede tekmo-
vanje med vsemi zvezami v okraju po
vprašanju dela vseh štirih sekcij na
katere si razdeli delo ves odbor.
Ob zaključku je zbor pozdravil v ime-
nu JA tovariš kapetan Zmič Lazo, ter
v svojem govoru nakazal potrebo, da
ogranizacija ZB z večjo vnemo pomaga
pri predvojaški vzgoji naše mladine, da
je treba več povezave z našo slavno
armado, katera je iznikla prav iz pr-
votne organizacije zveze borcev.
FIZKULTURA
OTVORITVENI LAHKOATLETSKI
MITING SSD KLADIVARJA 27. IV.
Pri otvoritvi atletske sezone t Celju
bodo sodelovali najboljši slovenski
in hrvaški lahkoatletiki
Po temeljitem stirimesečnem pripravljanju,
ki je že rodilo sadove, saj je ekipa SšD
Kladivarja dosegla na nedavnem prvenstvu
v krosu LR Slovenije absolutno prvenstvo,
na prvenstvu FLRJ pa eno najvidnejših mest,
bo dal SSD Kladivar na svojem otvoritvenem
mitingu, prirejenem na čast obletnice usta-
novitve OF, naši širši javnosti svoj prvi ob-
račun dela na širino in dvigu kvalitete med
zimskimi meseci. Množični obiski treningov,
resnost pri vadbi in kolektivna zavest član-
stva so trdni temelji, na katerih gradi po-
verjeništvo za atletiko bodočnost atletike t
našem mestu, doprinašajoč tako ogromni de-
lež h kvalitetnemu dvigu jugoslovanskega
športa. Tem naporom bo športna javnost na-
šega mesta dala z zanimanjem in s svojo
udeležbo na prvem miting naših atletov t
sezoni 1949. svoje priznanje.
Prireditve se bodo udeležili najboljši pred-
stavniki vseh slovenskih društev poleg čla-
nov atletske reprezentance LR Hrvatske.
Borbe obetajo biti v vseh panogah izred-
no ostre in zanimive, kar velja zlasti za tek
na 800 m, kjer se bo vodila borba med Dju-
ričem (Zagreb), Oberškom in Novakom (Enot-
nost) ter Celjanom Hancem. Tek 110 m čez
ovire bo odločil o najboljšem slovenskem
zaprekašu Olivieri (Enotnost), Zupančič ali
Hohnjec (oba Kladivar)? Dočim je zaenkrat
slovenski rekorder v metu diska Miller
(Enotnost) še nepremagljiv, se bo vodila hu-
da borba za drugo mesto med državnim re-
prezentantom Marčeljo (Mladost-Zagreb) ter
izenačenimi tremi diskaši Kladivarja: Gol-
cem, Kneflerjem in Peterko. Zmagovalca pri
skoku v daljino je težko predvidevati med iz-
enačenimi tekmovalci Kladivarja, slovenskimi
reprezentanti Zagorcem, črepinškom in Pe-
tauerjem, katerim se bo pridružil še državni
reprezentant Urbič (Mladost-Zagreb), ni pa
izključeno, da zasede eno najvidnejših mest
v tej panogi špan (Enotnost) ali pa Vondelič
(Kladivar). Izkušenim tekmovalkam pri teku
na 100 m Reharjevi, Majcnovi in Posinekovi
bo trd oreh državna reprezentantka šumakova
(Mladost-Zagreb); tem se bodo postavile po
robu novinke v tej panogi: Krušičeva, Petau-
erjeva in Knezova (vse Kladivar) tako, da je
zmagovalko težko predvidevati. Skok v da-
ljino bo v znamenju velikega troboja Maj-
cen (Kladivar) — šumak (Mladost) — Knez
(Kladivar), ki lahko rodi nov slovenski re-
kord, za katerega imata obe tekmovalki Kla-
divarja enake izglede. Meti so domena odlič-
ne Deržkove (Kladivar), le v disku lahko pre-
seneti Medveševa (Kladivar) z novim sloven-
skim rekordom, katerega z ozirom na formo
in konkurenco, katero bo imela v državni
reprezentantki Oreškovičevi (Mladost-Zagreb)
prav lahko doseže. Prav gotovo pa bo ena
najlepših točk tek na 5000 m, ki se bo vršil
v znamenju dvoboja celjskih dolgoprogašev
Štajnerja, Preloga, Krajnca in Kalapatija z
bivšim jugoslovanskim rekorderjem Kotnikom
(Mladost-Zagreb).
Otvoritveni miting SŠD Kladivarja se bo
vržil na praznik obletnice ustanovitve OF,
v sredo 27. aprila ob 10, uri dopoldne na
Glaziji. Spored bo obsegal sledeče panoge; in
sicer za člane: tek 110 m čez ovire, tek 100 m,
800 m in 5000 m, mete kopja, diska in krogle,
skok v daljino in višino; za članice: tek 100
m, 200 m in 800 m, mete krogle, kopja in
diska, skok v višino in daljino. Za mladince
se bo vršil tek na 1000 m za mladinke pa tek
na 60 m.
KLADIVAR : UDARNIK (Kranj) 0:0
Nogometno prvenstvo I, slovenske lige se
počasi bliža h koncu. Kljub vsemu je na
tablici zelo nejasen položaj in zaradi tega
postaja to prvenstvo iz kola v kolo zanimi-
vejše.
Zadnjo nedeljo je Kladivar igrral spet do-
ma in z večjo voljo pomeril svoje sile z
Udarnikom iz Kranja. 2e po poteku igre se
je videlo, da fantje igrajo na zmago in le
dobri ter sigurni obrambi gostov je pripi-
sati, da ni zatresla žoga nekolikokrat mrežo
Udarnika. Toda Kladivar tega tempa ni vzdr-
žal, ampak je v drugem delu igre za nekaj
časa popustil in le izvrstna obramba Kladi-
varja je preprečila nasprotniku vsak uspeh.
Velik delež na tem ima odlični vratar Ber-
nard. Kladivar je pozneje prišel po lepem
strelu Belcerja v vodstvo, katerega gola pa
stranski sodnik zaradi ofsaid pozicije ni pri-
znal.
Udarnik je brez dvoma eden najboljših
moštev Slovenije. Prevedel je zelo lepo igro
te* se predstavil z zelo uigrano enajstorlco.
Mnogi igrači mojstrsko obvladajo žogo in so
zelo nevarni pred golom.
Kladivar je bil boljši Jtot doslej vse ne-
delje. Njegov najlKjljši del je bila obramba
s krilci in Cohom v napadu. Posebno Ber-
nard je žel večkrat priznanje s strani pu-
blike. Gombač je dal eno svojih najboljših
partij, prav tako celotna krilska vrsta.
Sodnik Jančič iz Maribora je sodil dobro.
V	predtekmi je mladinsko moštvo Kladi-
varja igralo v prvenstveni tekmi z mladino
Rudarja iz Trbovelj neodločeno 1:1 (0:0).
Mladina je igrala odlično in rezultat pred-
stavlja vsekakor uspeh. Edini gol je zabil
Belcer II. za Kladivar in Zaje za Rudar.
Prvo moštvo Kladivarja je igralo v Roga-
ški Slatini s tamkajšnjo Edinostjo prvenstve-
no tekmo ter zmagalo po prav dobri igri 2:0
(0:0). Oba gola je zabil Jelen. Moštvo je
igralo zelo požrtvovalno, ali igračem manjka
še potrebna povezava.	Božo Videnšek
IZ POVERJENigTVA
za nogomet za Celje in okolico
Sp«r«»d prvenstvenih nogometnih tekem za
nedeljo 24. aprila 1949
a) Celjska skupina:
V	Bog. Slatini: Edinistvo : Borut ob 10.
uri, služb. tov. Lajovic.
V	Konjicah: Konus : Ljubno ob 15. uri,
služb, določi Konus.
V	Velenju: Velenje : Usnjar ob 15. uri,
služb, tov, Uranjek.
V	šmartnem: Šmartno : Kladivar I ob 15,
uri. služb, tov, Rabič J,
V	štorah: Kovinar : Dreta ob 15, uri,
služb. tov. Sikošek.
b) Zasavska skupina:
V	Trbovljah: Rudar I : Krško ob 13.30 uri,
služb. tov. ing. Petrič.
▼ Brežicah: Razlag : Cankar ob 15. uri,
služb. tov. Verstovšek.
V	Hrastniku: Hrastnik : Proletarec I ob
16. uri. služb, tov. Knez.
c) Mladina:
V	Celju: Kladivar : Bratstvo ob 9. uri,
služb. tov. žic.
V	Trbovljah: Rudar : Usnjar ob 10. uri.
služb. tov. ing. Petrič.
V	štorah: Kovinar : Proletarec ob 14. uri.
služb. tov. Sikošek,
Pozivamo Usnjar (Šoštanj), da takoj zasliši
tov, Hliš Jožeta, ki je bil izključen na prv.
tekmi Konus : Usnjar ter zapisnik čimpreje
dostavi nog, poverjeništvu.
Ponovno opozarjamo vsa društva in sek-
cije. da se bo skupščina grupnega poverje-
ništva vršila v Celju v soboto 23. t. m. s pri-
četkom ob 17.30 uri v sejni dvorani Mestnega
ljudskega odbora v Prešernovi ulici. Ude-
ležba delegatov društev je obvezna.
SPORED
prvenstvenih nogometnih tekem
1. maja 1949.
a) Celjska skupina:
Borut : Konus. Usnjar : Edinstvo. Dreta :
Velenje. Ljubno : Šmartno. Kladivar ; Ko-
vinar.
b) Zasavska skupina:
Krško : Hrastnik, Proletarec : Rastac,
Bratstvo : Rudar.
c) Mladina:
Bratstvo : Kovinar. Usnjar : Kladivar.
Proletarec : Rudar.
Po dosedaj odigranih prvenstvenih nogo-
metnih tekmah med moštvi Grupnega pover-
jeništva za nogomet v Celju so tabele sie-
sledeče:
OBVE STILO
Ker je zaradi 30, obletnice ustanovitve KPJ
odpadla konferenca za športne igre, obve-
ščamo vse članstvo, da se bo vršila kon-
ferenca za odbojko, košarko in rokomet z
istim dnevnim redom v četrtek dne 28. t. m.
ob 18. uri v prostorih II. gimnazije v Vod-
nikovi ulici.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
Telovadnica TD. Celje I. ob 8, uri
Prvenstvo Slovenije v vajah na orodju za
člane in članice II, razreda.
Nogomet: ob 9. uri na Glaziji, Mladinska
prvenstvena tekma Kladivar : Bratstvo.
Odbojka: ob 9. uri na Glaziji — Kladivar
SŠD Razlag, Brežice.
Košarka: ob 10, uri na Glaziji — Železničar
Maribor : SŠD Razlag, ob 11, uri na Glaziji
SŠD Razlag : Kladivar, ob 15.uri na Glaziji
Kladivar : Železničar Maribor.
S A H
SIMULTANKA NA 100 DESKAH
V	nedeljo dne 24. t. m. bo v Celju simul-
tanka na 100 deskah, ki jo bo igral naš moj-
ster Stojan Puc iz Ljubljane.
To je do sedaj največja simultanka v dr-
žavi in bo z njo mojster Puc postavil nov
državni rekord.
Prireditelj' simultanke je Okrožni šahovski
odbor v Celju, ki vabi vse celjske šahiste,
posebno pa sindikalne člane k udeležbi, Si-
multanka se bo vršila v OF domu s pričet-
kom ob pol dveh popoldne.
Prijavnine za simultanko ni!
TUBNIB TBETJEKATEGOBNIKOV
V	dneh od 9. do 20, t, m, se je vršil v Celju
turnir tretjekategomikov za prvenstvo celj-
skega šahovskega okrožja, katerega se je
udeležilo 11 igralcev.
Izidi partij so naslednji:
Kačič—Zabkar remi. Novak—Mimik 1:0,
Prekinjene partije, žabkar—dr, čerin remi,
Verk—dr. čerin 1:0, Novak—Zabkar 1:0,
Uratnik—šnajder 0:1, Kladnik—Mimki 1:0.
V.	kolo: Mirnik—Grašer 0:1. šnajder—Klad-
nik 1:0. žabkar—Uratnik 1:0. dr, čerin—No-
vak 1:0, Kačič—Verk 0:1, Oder prost.
VI.	kolo: Novak—Kačič 0:1, Uratnik—dr.
Čerin 0:1, Kladnik—Zabkar 0:1, Grašer—
Šnajder 1:0, Oder—Mirnik, Verk je bil prost.
VII.	kolo: šnajder—Oder 1:0. Žabkar—
Grašer 0:1, dr. čerin—Kladnik 0:1, Kačič—
Uratnik 0:1, Verk—Novak 1:0, Mirnik je bil
prost.
VIII.	kolo: Uratnik—Verk 0:1, Kladnik—
Kačič remi, Grašer—dr. čerin 1:0, Oder—
Žabkar remi, Mirnik—šnajder 0:1. Novak je
bil prost.
IX.	kolo: Zabkar—Mirnik 0:1, dr. čeri»—
Oder 0:1, Kačič—Grašer 0:1, Verk—Kladnik
remi, Novak—Uratnik 0:1. šnajder prost.
X.	kolo: Kladnik—Novak 0:1, prof, Grašer
—Verk 0:1. Oder—Kačič 1:0. Mirnik—dr. če-
rin 1:0, šnajder—žabkar remi. Uratnik je bil
prost.
XI.	kolo: dr. čerin—šnajder 1:0, Kačič—
Mirnik remi, Verk—Oder remi, Novak—Gra-
šer 0:1, Uratnik—Kladnik 0:1. žabkar prost.
Končno stanje je naslednje: Prvo do četr-
to mesto delijo Verk (Rog. Slatina), F. šnaj-
der (Celje), Oder (Celje) in prof. GroSor (R.
Slatina) s 7 in pol točk. T iigralci so tudi do-
segli normo za drugo kategorijo, sledijo:
Zabkar (št. Pavel) in Kladnik (Hrastnik) S.
Kačič (Hrastnik) 4, Novak in Mimik (oba
Celje) 3 in pol. dr. čerin (Celje) in Uratnik
(Polzela) 2 točke.
Vsi igralci so pokazali vzomo discipline,
saj so poleg vsdkodnvne igre vršili tudi svo-
jo redno službo. Nekateri so se celo 20 km
daleč vozili k igri!
Izvedbo turnirja izvršil je Okrožni šah. od-
bor brezhibno.
ŠAHOVSKA TEKMA
V	nedeljo je bila; v Celju izločilna tekma
med ŠD Razlagom iz Brežic in SŠD Celjem,
ki je končala 5 in pol : 2 in pol za ŠD Razlag.
BRZOTUBNIB
V	rednem mesečnem brzotumirju za prven-
stvo v aprilu SŠD Celje je zmagal Niko Ho"
čevar. ki je dosegel 13 točk, pred F. šnajder-
jem 12 itd.
OBJAVE
OBVEZNO CEPLJENJE PROTI
KOZAM
Otrok, ki so rojeni v letu 1948 in v letu 1949,
starih več kot 3 mesece, vrši mestni zdrav-
nik po nalogu Ministrstva za ljudsko zdrav-
stvo
v četrtek 5. maja 1949 od 10. do 12. ure
in od 15. do 17. ure
v prostorih Zdravstvenega doma v Celju,
Gregorčičeva 4-1.
Pregled cepljencev in cepljenje pri prvem
terminu izostalih otrok bo teden dni pozneje
v četrtek, 12. maja 1949 od 10. do 12. ure
in 15. do 17. ure
v zgoraj navedenih prostorih.
Satrše in reditelje opozarjamo na kazen-
ske posledice v primeru neopravičenega iz-
ostanka.
Poverjenik za zdravstvo:	Predsednik:
Kogovšek Marica	Kokalj Stane
OBJAVA
Zveza potrošniških zadrug Celje sklicuje
redni letni občni zbor dne 28, aprila 1949 ob
19. uri v prostorih uprave, Celje, Tomšičev
trg 3-1. Dolžnost vseh PZ na teritoriju me-
sta Celja je, da pravočasno obveste delegate,
da se občnega zbora udeležijo.
Zveza potrošniških zadrug
Lepo je na morju v aprilu in maju. Cvetoči
Jadran vas vabi I Ponovno obveščamo vse
člane sindikata, da v sredi sezone ne bo
mogoče vsem izkoristiti oddiha na morju in
naših letoviških krajih in mestih v Slove-
niji. kjer prične sezona 2, maja. medtem,
ko naši hoteli ob morju že sprejemajo go-
ste. Izkoristite svoj oddih še zadnje dni ap-
rila in v maju. pohitite, se je prostih nekaj
mest. Prijave za vse kraje sprejema
_PUTNIK Celje
Nedeljska zdravstvena služba
24. aprila: Dr, Podpečan Ivan. Celje, Ma-
riborska cesta 24.
27, aprila: Dr. čerin Josip, Cankarjeva ul.,
telefon 219.
Preklicujem neresnične besede o tov, Kan-
tušar Jakobu, Celje. Zg, Hudinja, Brezovar
Terezija. Celje, Mariborska c. 106,
V soboto dne 9. aprila t. 1. mi je bilo ukra-
deno žensko kolo reg, št. S-13-3049, čme
barve, izpred mesnice Turk v Gaberju, Do-
tična oseba je dobro poznana, zato prosim,
da ga vme. V nasprotnem primeru jo ja-
vim NM. Naslov v upravi.
Prodam električni kuhalnik na dve plošči 220
voltov. Poizve se Pot na Lavo pri Mastnaku.
Zamenjam enosobno stanovanje za stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo po možnosti ob
Savinjski železnici. Naslov v upravi.
Prijave k tečaju za mednarodni jezik spre-
jema do 30. aprila Orožen, Celje, Gledali-
ška ulica 9.
RABIMO nujno rjave pijavke. Oddati Deč-
kova cesta 10. Celje,
IZGUBILA sem zlat obesek z modrim kam-
nom od Kolodvora do Polul. Ker je drag
spomin, dobi pošten najditelj lepo nagrado.
Oddati v upravi CT.
Novoporočeni v Celju
Deželak Rudolf in Hrastnik Olga iz Te^
harja. Piki Franc in Mojstrovič Frančiška
oba iz Celja, Krajnc Ivan in žolnir Terezija
oba iz Celja, Perkovič Jožef iz Celja in De-
želak Neža iz Lož p. Rim, Toplice, Goubar
Štefan in Kegu Marija oba iz Celja, Potočnik
Kari in žager Justina oba iz Celja, Habjam
Franc in Mak Danica oba iz Celja. Ogrizek
Anton in Viher Marija oba iz Celja. Kavčič
Jakob iz Celja in Marko Marija iz Maribora.
Perdan Rudolf iz Celja in Goetz Marija iz
Hrastnika. Skrubej Ivan in Lipovšek Pav-
lina oba iz Celja. Jeram Stanislav in šeško
Marija oba iz Celja. Vengust Jakob iz Le-
skovca in Erjavec Matilda iz Celja. Janežič
Viljem in Janžekovič Hedvika oba iz Celja.
Bogovič Franc iz Zadobrave in Lipovšek Ma-
rija iz Celja. Cajhen Jožef iz Pančeva in Ar-
zenšek Ivana iz Celja. Sajnker Alojzij im
Planine Frančiška oba Iz Celja. Tepeš Staru-
slav iz Zadobrave in Stanič Bernardika iz
Celja, črepinšek Alojzij iz Celja in Mlakar
Margareta iz Teharja. Sluga Aleksander in
Skale Helena oba iz Celja.
Umrli v Celju
Trogar Jože, Celje. Kumer Flora, Latkova
vas. Volavšek Ignac, Celje. Poljšak Bernarda,
Drensko rebro. Lipovšek Marija, Vransko.
Bizjak Frančiška, Sv. Pongrac. Saškovič Ka-
tarina, Celje, čuček Stjepan, Lupinjak, Pre-
grada. Lenhard Dora, Celje.
Menza nai bo menza
Prar nič ne bi škodovalo, če bi se
tega zavedali uslužbenci in odgovorni
za menzo v Sentjuriju pri Celju. Ali
menza, restavracija ali pa nič. To, kar
je sedaj v Sentjuriju, ni nič — prav
zaprav je to sramota, ki bi se morala
popraviti v najkrajšem času.
Kar oglejte si; če ne iz potrebe pa
vsaj iz radovednosti stopite tja notri
pa povejte še vi vaše mnenje, da se
Ijodo prepričali tudi tisti, ki so pK)
službeni dolžnosti poklicani in tudi
plačani, da skrbijo za prehrano, za red
in čistočo. Povejte jim, da bo potreb-
na velika metla, ki bo skupaj z nesna-
go in neredom očistila tudi tiste, ki so
za isto odgovorni.
Ze takoj ob vstopu v precej veliko
sobo dobite vtis zapuščenosti in ne-
marnosti. Zverižene, umazane, nepo-
krite mize s klopmi — stolic namreč
ni — samevajo v pustem prostoru.
Ce želite jesti boste počakali, da bo
prišla tovarišica z umazano cunjo —
krpK) od jute in i>obrisala aU boljše re-
čeno pomazala po mizi. Med tem ča-
som si lahko v kuhinjski odprtini ogle-
date na lakte naslonjeno kuštravo gla-
vo, ki malomarno gleda tja nekam
daleč — verjetno, po navadi te men-
ze, pričakuje, da se bo gost sam po-
trudil do te odprtine, si vzel krožnike
in jedilni pribor ter s tem izvršil tudi
osnovno nalogo te menze.
Morda bi radi tudi vedeli kakšna je
hrana, — kalorična vrednost — o tej
bi vam najboljše povedali stalni abo-
nenti; je pa boljše da ne govorimo o
tem. Pa tudi tja zadaj v kuhinjo,
shrambo in druge prostore ter dvorišče
od zadaj vam ne bi priporočil, da po-
gledate. Verjetno bi vas bilo sram, ko
bi morali opozarjati uslužbence na os-
novni red in snago, ki jo najdemo v
vsaki slovenski hiši. Ne bi pa bilo nič
napačnega če bi se tja notri potrudil
nekdo od zdravstenih orgeinov in ukre-
nil karkoli. Tisti pa, ki so odgovorni
za vse to, bi pa lahko pogledali po dru-
gih menzah in restavracijah, pva bi vi-
deli, da so številne res take, kakršne
morajo biti z ozirom na nalogo, ki jo
imajo, da namreč služijo delovnemu
človeku.
Pa še to morate vedeti, če greste v
Šentjur, da ne boste imeli sitnosti in
smolo, V tisto restavracijo pri postaji
Šentjur ne smete iti popoldan, To-
variišca, ki je tam notri zaposlena,
namreč popoldan riba in vas vljudno
opozarja z objavo na vratih. »Zaradi
čiščenja zaprto«, Ce pa boste le trma-
sti in hoteli vstopiti, da se osvežite
boste morali porabiti precej časa do-
kler boste gospodični dopovedali, da
ni restavracija zaradi nje, temveč, da
je ona zaradi restavracije in ljudi, ka-
terim je namenjena.
Je že tako, da človek ne sme imeti
velikih pa tudi takih majhnih želja,
ker mu, kakor vidite lahko hodijo v_
napoto.
Začeli smo izdelovati akvarelne
barve
Lep uspeh prizadevanja za našo go-
spodarsko osamosvojitev pomeni nova-
torstvo Rada Jenka, direktorja tovarne
barvil AERO v Celju. Novator je omo-
gočil proizvodnjo akvarelnih barv. Ta-
ko je bila uvedena proizvodnja artikla,
ki smo ga pred vojno izključno uvažali.
Posebna zasluga novator j a je, da je po
mnogih poizkusih Ugotovil najprimer-
nejšo sestavo veziva, najboljše organ-
ske in anorganske pigmente ter sub-
strate za vsak posamezni barvni ton.
Domače akvareine barve so se izkazale
popolnoma enakovredne najboljšim tu-
jim izdelkom.
Poizkuse za izdelavo akvarelnih barv
je začel že pred poldrugim letom. Pri
delu je moral premagova-^^i precejšnje
težave. Treba je bilo najti pravo se-
stavo veziv, zakaj barvni gumbi so bili
pretr^ ali premehki. Ni bilo tudi pri-
mernih surovin in strojev. Končno je
uspel. Proizvodnja akvarelnih barv se
je začela in lahko jih izdelamo dovolj
za vso Jugoslavijo. Zdaj uvažamo le še
nekaj barvil. Razvoj naše kemične in-
dustrije anorganskih barvil pa bo omo-
gočil popolno osamosvojitev. Kakovost
naših izdelkov je mnogo večja od mad-
žarskih in italijanskih. Barvice so bolj
topne in tudi barvni ton je lepši. Mad-
žarska barvica velja 5 din, naša pa 1.50
dinarjev.
Na vprašanje, kaj ima novator še v
programu, je nadaljeval: »Zdaj delam
poizkuse za izdelavo tušev in tempera
barvic. Poizkusni izdelki so že dosegli
kakovost blaga na trgu. Hočem pa iz-
delati boljše. Končal sem že tudi poiz-
kuse za izdelavo črnil za nalivna pere-
sa. V naši tovarni pa bi mogli izdelo-
vati tudi matrice, kemični papir in pi-
salne trakove vseh barv, vendar zdaj
še nimamo surovin.«
Novator je prejel za svoje delo po-
hvalo in nagrado.
Kino Žalec
23. /V. in 24. IV. sovjetski amel. film:
MED LJUDMi
27. /V. in 28. IV. sovjetski amet. film:
vaSka učiteljica
Predstave ob delavnikih ob 20. uri
ob nedeljah ob 15.30, 18. in 20. uri
Blagajna odprta 1 V« ure pred predstavo
Kino »Udarnik« Velenje
23. in 24. aprila
sovjetslci umetniški film:
Fant iz našega kraja
27, in 28. aprila
sovjetski umetniški film:
Zadnja noč
vabi vse sindikate, množično organizacije
In ljudstvo iz podeželja na razstavo svojih
Izdelkov In uspehov, ki bo od 1. do 3. maja
v prostorih Osvobodilne fronte Dolgo polje
V oddelku za nego nog vam brez bolečin od«
siranimo kurja očesa, obtiske in irdo kožo,
^KOMBINAT''
prodajalna čevljev
CELJE
Kino Dom
od 27. aprila do 1. maja
sovjetski umetniški film:
PETER IN KATARINA
Urejuj« ur«dni«ki odbor — OdgOT««! urednik Lojze Jure — Telefo« T — Celje, PreieiB<w>^ 17 — Mca lOohorJeva tlakana