k m
• * ~ - ■ *

/
^UUM waMÍ^ { trdtA SclíeuJui 's itttUútiftU tyjzck t
... /i fa^&ù cjtÁji$úvd3


SLOVENNSKA
GRAMMATIKA
Oitt
@eotg ©ciienfo'8
SB e tt & i f d) c
6 p r ö i e H e
in fceutfci) utti> njen&tfcfyett Vortrag.
mittet« wetc&er
<Sot»o$i fcet 3?cuif(iie als betr f3Q3ettbif<öc auf bie Ui&efte Sirt bicfc Gpradje tegetti&ig ¡u re&ctt «ttb ju fdjret&ert vott feiGfieti ctierttcti frttw.
>4
SiUi, mit ijof. ^enfo'föm 6$rift«n.
* 7 9 h
H st?
Mi
•3 v • ■
> 2o6Ihs
ïîicinen lieben &ftttfcsîeute» ten Bewohnern Unterfteverm^ gewidmet
€ t n l e 11 u it
ic Otvammatit ober ©ptadjiefjte ift jene j&tffettfcfyaft, wcldje bieSDörtet einet ©pradje fedjf auöjufpccd&ett, ju iefett, jtifrtmtitcttjtifü= gen, unb ju f(5cei6e»i legtet, bag tfi: i>aö bet gejjriing weif, roaturn e&en biefe, «uV feine anbete Suc^fiaben in einem 2öorie <tuö= gefprocfjen, unb gefdjtie&en werben: warum bie SSörter fo, unb nidfjt anberS gebrauchet, flbgeanberi, jufammengefugef werben: baß fte lefonberS in mtgebunbener Siebe ottjeit rein, gewiß, oijne geriet, ieferiicfi unb »erftanbiid} Weihen.
VOovnut folget:
1)	3)aj? feinet eine ©ptad&e retfjt oljne ftefjler teben ober fdjteiben fönne, wenn et nidji elje in betfeiben bie ©ptadjie&te geiernct Ijaf,
2)	2)a§ foigiicfj au$ berjentge, weiset butc& wenbifdje äßotier im Sieben ober (Schreiben, ctwaö reines, gewifieS, jietlidjeö, attjeit ädj= teS unb »erffänbiidjeö (jet&orbtingen Witt, bie wenbifdje @r«mmatif unumtjattjjiidj t>er= fielen unb wiffen mu^.
, - 1 i
\
NAPELLUVANNJE.
T
X a grammatika, alii tu tSreklivishe je taista vuzhonnost , katera vuzhy te besede ene freke prov' ifrekati, brati, v'kup-staviti? inu pisati, tu je : da ti vuzhirninz vey, fakai rav'nnu tiste, inu nobene druge zharke, alii zharzhi marejo v'eni besedi ifrezhenne, inu pisane biti: fakai te besede taku , inu ne dergazhi marejo shpo-gane, preobernene, v'kuppostav'lene biti, f da one posebnu v' gladkim govorjennju "V'selei zhiste, resnizhne, pres bloda ber-live, inu fastopplive ostannejo.
Is hateriga pride :
i.) Da nobenni namore eno <Sreko prov' pres bloda govoriti, all pisati, zhi se on popreid ny navuzil to gratnmatiko, all ,Sreklivishe.
£.) Da tudi rav'nnu tisti, kateri skus slo-vennske besede v' govorjennju, all pisanju kai zhistiga, resnizhniga, leppiga, v'selei shtimanniga, inu fastoppliviga ho-zhe napreipernesti, mare tu Jjovennsku ,Sreklivishe liefvognenlivu fastoppiti, inu fiiati.

<£ i n t i) e i l u n &
£>te n)ctti>tfci)e &pvad)Ut)n pat <wt>ew	gleid) s Steile,
iwmltcf);
1.	Sie %>cf)tftn«ed)wt3.
2,	Sie Sottnmeff««^»
3♦ Sie ^ortforfd)««^ 4» Sie SBortfucjung* s* Sie ^eci)tfd)mi>im3* «
*	r
Un£> ttac$ liefen fünf S&etlett tfi aud) fctefe toen&ifcfye (Bvaramaiif «i>gefaffet wrä einget&eilet
*
VDELLENNJE.
Tu slovennsku Sreklivishe imrna ravnnu drugim Sreklivisham emraku 5 Rafdejlov, namrezh:
1.	To Pravofreknost.
2.	To Glasamirryo.
3.	To Besedeveidnost. ^
4.	To Besedeflofhnost.
5.	To Pravopisnost.
Inu po letih pet Rafdellah je	tudi
letu slovennsku Sreklivishe ,	alli
Grammatika v'kupisstav'lena	inu vT(leHenna.
a
(Srfter $&etl.
83on kr tHecfyffcreci)««^
te Sîec&tfpre^unj} ift bse .<?unft etnett \t-bcn Sud)fia&en ¿u fennen, ju unterfcfjeiben, ûcf)t auöäufprtcfjen , in bie ®t)Î6eit jufammcn-jufejcn , uni» bann andj î>ie jufommemjcfqten ©t)i£tctt redjt au^ufptedjen.
§. I.
Sßoit €rfeiittittü£ &er §8tt(^|labeit.
roettbifdje ©pradje Ijat 27 35udjftû&en, ober Beiden ifjrcr ©djrift, nâmitcjjen : a. b. c. d. e. f. g. h. i. k. 1. m. 11. 0. p. q. r. s. f. t. u. y. w. x. y. j. z.
weiche auf fpiaenbe 2frt auâgcfpcod&e» m er; ben muffen.
a. be. te. de. e. ef. ge. ha. i. ka. el. em. en. o. pe. qu. er. es. fe. te. u. ve. uwe. ix. ypsilon. jot. zteta.
2Hefe werben einget&eiiet itt ©elbftlauter : bai ift itt foidje Q3udjfta&en, rceidje von fî'cfj felbft femnen auögefprodjen werben, aiâ: a. e. i. o. u.	unb in
îRitlautcr : baö ift in fofc5)e Sucftfta&en weiche t>pn jirf; feltji nicf)t fpnneu au^efprodjen
mt-
P ar vi Rafdell.
Od Pravofreknosti.
Ta pravofreknost je ena v'metnost «10 v'sakatero Zharko spoinati , raflozhiti, prov' ifrezhti, v'zharzhve vkuppostaviti, inu te v'kuppostav'lene zharzhve prov' ifrezhti.
§. T.
Od Zharkpofnannja.
Ta slovennska freka immade 27 Zhark> ali .Snamjy v'svojim pisanju, namrezh:
a. b. c. d. e. f. g. h. i. k. 1. m. n. o. p. q. r. s. f. t. u. v. w. x. y. j. z.
Katere na perhodno vifho morejo ifrez-henne biti.
a. be. ce. de. e. ef. ge. ha. i. ka. el. em. en. o. pe. qu. er. es. fe. te. u. ve. uwe ix. ypsilon. jot. zeta.
Lete bodejo rafdellenne v' Samoglasnike: tu je v'takshne zharke,katere samme od sebe iamorejo iirezhenne biti, kokar : a e. i. o. u.	inu v'
Fkupglasnike : tu je v' takfhne, zharke katere samme od sebe nafamorejo iirezhenne a i	% bi- $
werben t öfö : be. ce. de. uttb fo weiter, fon-bern f»e r.mjfen eittctt ©cIDffiauier ja -S>üife nehmen.
S'Elbjtfrtutec ftnb afö: a. e. i. o. u, unb i>aä y f weicfjeö al^eit wie ein i. iauiet, eü fei) fdjoit in ber SJiifte ober (£nbe beö SSorteS.
tTiitkuter aber ftnb alle übrige auffer biefen jcji benannten, weiße burdj SSc^üife i>er ©eibf= lauter auögefjprodfjen werben muffen , eö mögen wenige ober Diele ju einem ©eliftfauter gehören, e3 mögen foidje trennbar, ober untrennbare fetjn.
Sl'itä biefen' Oftitiauterit ftnb einige frettitbitr, ölö: bb. cc. dd. ff. gg. 11. mm. 1111. rr. ss. pp. tt. kk. zz. 3)aö ift: wenn ein foU <f»e3 2Bort mit liefen trennbaren SSudjffaben ju budjftalnren, ober im fdjreiben abjufönberit fommf, fo mujfen foidje trennbare S3ucjjfiabe« »on einanber gefonbert »erben, aisS: Main - ma baS 9ttüt s terl: dob - bim idj ftim = me, u. f. w.
3)ie übrigen öber fiub aile untrennbar.
j ' '
IT.
gV;-----.W7>	5
biti, kokar: bs. ce. de. inu talcu dallei, temuzh one morejo enga Sammoglasnika h'pomuzhi v'feti.
Samoglasnikov je pet, kokar: a. e. i. o. u. inu tu y, kateru v'selei vela tulku, kokar enu i, bodi fhi taistu v' sredi, ali na kraju besede.
v'Kupglasniki so pak v'si ti drugi rafn letih fdai immennuvatmih, kateri morejo skus pomuzh tih Sammoglasnikov ifrez-henni bid , nei njeh fhi slishy mallu , alli veliku-h'eniinu Sammoglasniku, nei bodejo fhi takshni all fhi lozhlivi, ali nelo-zhlivi.
»
Is letih v'kupglasnikov so eni lozhlivi * kokar: bb. cc. dd. ff. gg. 11. mm. nn. rr. ss. pp. tt. kk. zz. tu je: kader pride ena takshna beseda is1 letimi lozhlivimi zhar-kami naprei fa pozharzhuvati, all v'pisan-ju nerafn raspostaviti, taku morejo takshne lozlilive zharke nerafn postav'lene biti, kokar : Mam-ma, dob-bim, inu taku dallei»
Ti drugi pak so v'si nelozlilivi.

§. II.
fOon 23ucf)j1rabett, uní) krett £aut
¿>t ÍBet^fcid) ber bcuffdfjcn Sudjffaktt.
A.	a.
■Das A. a. u>trb im 3Bcní>;fcf)eu aí^cií redjt ü auSgefprodjcíi nuc im 2)ctitfdjctt.
B.	b.
B.	b. n?irí> im 9£>ettbifc£ett afl^cit íittt> nue im Qeutfám aitSgcfprodjett unb ttiemaíS f>avt díé: Erada í>er Sari, mtb níd&t Prada.
C.	c.
C.	c. roirb nuc t>or lea e, i. uní» y, n>ie im Scuífdjett afá ce. ci. cy. »ot aüttt íi&rigctt 23ucJjfí<tI>ett aDer «ÍS eitt f. attégcfpto;. djctt, alé: tu meistu Celle bie ©íabt gitíi; í>ie Gfiítrí , ber dttpcidtt; iti í>tefeit ift ^aS c., aí$ ce. ci. cy. auéjufprecOe« t »« tta#oí= gcttbcn <t&et wirb eé »tic eitt f. au$gefptod)Ctt, díS : ber (njrifí, bet £arí , betr GofmuS, bie fíatf)(ivina f bie CTíara. UiferigettS ftttbeí man wetttg QBpcíct im SBcnbtfc&en mit eincm C. fon-fcettt bie QBettbc» fcrrtud&ett in ifyvec ©pruebe «wr ba$ Z.
D. d.

§. II.
Od Zharke , alli Zharzhi, inu lijeh glas v' perglihi tih nemshkili Zhark.
A.	a.
Tu A. a. bode v'selei v' slovennskim prov' zhistu iirezhennu kokar v' liemshkim.
B.	b.
Tu B. b. bode v' slovennskim v'selei mehku kokar v' nefnshkim iirezhennu , inu nikull tardu, kokar brada, inu ne prada.
C.	c.
Tu C. c. bode le pred e. i. inu y, kokar v' nemshkim ce. ci. cy iirezhennu , pred v'sim timi drugimi zharkami pak bode iirezhennu kokar enu k. kokar tu meistu Celle, ta Cilka, ti Cyprian; v'letihjetu c. kokar ce. ci, cy ifrezheunu, v'tih per-hodnih bode pak kokar enu k ifrehennu, kokar: Christiann, ti Carl, ti Cosmus , ta Catarina, ta Clara. Sizzer se mallu besed v' slovennskim fnayde is enim C. temuzh ti slovennzi shpogajo v' svoji freki le tu Z.
D. d.
8	Sfrj
D. d. E. e. F. f. mt£> G. g.
D. d. E. e. F.	f. uttb G. g. wirb int SBenbifcfjctt aSjeií ganj íinb wie in Scutfdjen mtSgefptodjen.
H.	h.
ad H. h. iff int	Söcnbif^cn aííjcií pnj
tafdj, fd&atf wie ba3	SentfcJje c5 auSjufpte? dj en.
I. i.	K. fe.
I. 5. uttb K. k. wieb gfatí wie im 35eut= fdjen öWi5gefprod&ett.
L. 1.
L. 1. wieb in aöenbifeften wie in an--beten ©ptacfjen <w$áefptocfjen, ¿eboefj mit bie* fen Unfctfdjteb 5 wenn ba$ einfadfje 1. ¿u ßnbe bcö SßotteS in SBinbifdjen gefejet wirb, fo mu§ ba-5 1. wie ein u. auêgefpeorfjen wetben, uttb fpridjt man idj bin gewefen, jest sym biu, -wenn man tSdjteibef: jes-t sym bil.
M. 111. N. 11. O. o. P, p. Q. q. R. r.
M. m. N. n. O. o. P. p. Q. q. R. r. witb gíeid) wie in 25euf^cn aušgefptodjen.
Nota : îinftatt biefem Q. q. brausen bie Sßenben in i&ren (griffen faft oííjeií bas k.
S, s.
D. d. E. e. F. f. inu G. g.
Tu D- d. E. e. F. f. inu G. g. bodev'slo-veunskim v'selei zellu mehku kokar v' nemshkim ifrezhennu.
H. h.
Tu H. h. bode v' slovennskim v'selei zellu karhku, oistru kokar tu nemshku d) ifrezhennu.
I. i. K. k.
Tu I. i. K. k. bode gladku kokar per liemzah ifrezhennu.
L. 1.
Tu L. 1. bode v' slovennskim kokar v' drugih ,Srekah ifrezhennu, vunder is tim raflozh kam, kader bode tu edynu 1. na konz besede v'slovennshim postavle-nu , taku more tu L kokar enu U ifrezhennu biti, inu fe ifrezh e:jefi sym biu, kader se pishe; jest sym bil.
M. m. N. n. O. o. P. p. Q. q. R. r.
Tu M. m. N. n. O. o. P. p. q. R. r. bode kokar v' nemshkim ifrezhennu.
Savanzhui: namest tutiga Q. q. shpo-gajo ti slovennzi v' svojih pismah skorei v'selei tu K.
S. s.
S. s.
2><r§ ©djneifen S. s. giit im 3Q3cttt»tfc^eu fo »¿ei, öfö baö 3)euifc|>e f. ober baö ?aicinifriic fs. unb muff «öjcit räfc^ t fc&atf .auöge* fpredjen rcert>en , eö fet»c im Sinfattg, Sftifie ober (£ttbe bej SÖoriö, alö: Sarshen eilte
£ormffc ober Söefpe.
ß f-
DaS Stoffe ,S. aDer, 6ei rcefdjem unten ein fofcf>er (Sdynirfef c ober Sfpofiropfj angefjiingt iff, ober i>a$ glatte fange f. njeicijeS im SBenbifrfjeu ba» fe genannt wirb, gilt fo viel in SSßenbifd&ett öiö ba$ 2>eutfcfje einfache fange f. twb miifj ganj gefinb tnii einem Ijai&ctt Sonne »on s aaögcfprodjett werben, ai3: bie 2Öafe ta vaf ha: uttb man barf tiifyt fdjrei&eu vasha; bentt biefcö ßeiffef Euer; vafha, a&er IjeifFei eitt <St«cf Erben. Slifo föreifcet man kofa mit einem langen f. imb fyeiffet eine Siege, kosa mit einem ©djttecFen s. Ijeiflet eine (Senfe; unb fo in allen Mrigen rcenbifcfjen Söörtern ml-djeä bie ganje 3Befen5)eii änberet, fo&aib fte «tidjt recfji 3cfd)rte&ett roerben. ®al>ei ift auefj au Bemerfen, wenn baö sh ober fh gefdjrifceu jüerbe« mag, aU: f halla mit einen fangen i". Rillet ein ?eib , shalla mit einem fdjnecfen s. Iieiffet ein tSdjerj, u. f. n>.
»
S. s.
Tu povThekastu S. s. vela v. slovenns- 1 kim tulku, kokar tu nemshku ali tu latinsku is, inu mare v'slei karku, inu pistru ifrezheunu biti, bodi v' fazhetku, v' sredi., alli na konz besede , kokar: Sarshen.
s f.
Tu vellku tS. pak, per katerimu spod en takshne kri'v Strih C perftav'leu je, alli tu gladku dov'gu 1", kateru v' slo-vennskim bode tu fe immenuvaunu , vela tulku v' slovennskim, kokar tu nemshku edynu dov'gu f, inu more zellu mehku is enim spolov'imim glasam od s ifrezhennu biti, kokar ta v as h a, inu se nasmeje pisati vasha; fakai vafha se pravy, kar je vashiga, vafha se pak pravyen koss fem-le: taku se pislie kofa is enim dov'gim f, inu se pravy ena fhvad, kosa is enim povThekaftim s, se pravy ena kosa fa travo kositi. Inu taku v' v'sili tifi drugih slo-vennskih besedah; kateru zello iastoppnost fmeshe zhi se prov' napishe. Rav'nnu tu-tu se more tudi vedeti, kader se tu sh, alli fhimma pisati, more tudi dobru vedeti, kokar: fhalla is tim dov'gim 1', se pravy ena fhallost, shalla is enim prov'-fhekastim s, se pravy enu vesele, inu taku dallej.
T. t. uitö U. u.
■DaS T. t. uttb U. u. «Hrt? wie itn Seutfcfrett auSgefprodjett.
' V. v.
V. v. tt>trî> ttiemaíé roie ba3 beutfcfte S3. ©bcr auôgefprodjett ; fottbertt fielet bas v', mit cittern accent,fo roirb foicfjcô et»aô gclitt-betrûfé baâ u. baâ ift mit einctt f>aí&ctt îotttt »on u. auSgefptocfjett, aB : v'marjem gan$ {jeíittb, baê matt baê u. faitttt roaljettefnttctt íí)ut; iff abet î»aâ v. V. gíatt oljne accent, fo roitb fofdjeâ wie itt 8ateittifdjett auêgefptoj djett, aiâ : vas eucjj , uttb nid!jt Fas.
W. w. X. X.
2>a$ W. w. uttb X. x. wirb e&ett fo roie im 25eutfdjett auSgefpcodjett.
y-
£aâ y. ïanttt affjeií raie eitt i., wirb jeberjeii íattg auêgefprodjeti, uttb itt ber btiííett ^t-fott eittjeítter 3aljí bet brifíett $[&n>attbíuttg ge= ícaudjt, aíé: on luby, etr íie&eí, 011 spy, er fcíjfaffcí, on nossy, et traget.
Z. z.
Sas Z. z. mtb roie im Settífcfiett aUjcit fêjarf auêgefprodftetr.

T. t. inu U. n.
Tu T. t. inu U. u. bode v'selei kokar v' uemshkim iirezhennu.
V. v. -
Tu V. v. nabode nikdar kokar tu nemsh-ku 25 alli % ifrezhennu; temuzh kader bode tu v', is enim glasnikam, taku bede enu mallu mehkeishu kokar tu u. ifrezhennu taku is uapov' glasam od u. Kokar v'marjem, zellu mehku , da se ti glas od u napov' ifrezlie; kader je pak tu v pres glasnika, taku bode taistu kokar per tih latinzah iirezhennu, kokar vas inu ne Fas.
W. w. X. x.
Tu W. w. inu X. x. bode kopar v' nemshkim iirezhennu.
y-
Tu y vela v'selei kokar tu i, inu bode v'sakokrat dov'gu iirezhennu, inu bode v' ti treki pershonni edyniga shtiveunja tiga trekiga prehodisha shpoganu, kokar: on lubtj , 011 fpy , on nossy.
Z. z.
Tu Z z. bode v'selei oistru kokar v' nemshkim ifrekhennu.

zh.
zh. öifi fo f öio baö beutfclje Sfcfjr uttb fa$t man Sfdjer&erg, zhernizhka gorra.
§. III.
€imge Regeln für baß £efett.
Scfctt Ijeifiet, gebrückte, obet? gefdjriebene SBörter pifettb, tut!) »erfftinbiicJj fo jjafjet fagen, wie fte gcbruilf, ober gefdjrie&en jtnb. 55ian mu§ aifo Sntc&fra&en erffiidj itt bie ©viiöstt, fyttnad) £>ic ©tjfbctt itt bie 2Öorte, tmb cni>iic§ctt bie 2£orfe itt gattje fJic&c uacfj ber SKcgci ättfammenfeeen, utt& bie jufatttmeni gefcsictt 3Botie affo auöfpre^en, unb afcfeßen, oie flc ju'fßmmettgefeßet roorben ftttb. j) 2>a?jere muß matt iDiffett, ba§ Sitt <&db(tfoiv ter für f>$ ober audi) mit eittem, ober meftrerett Sftttiaufcrn eine ©tji&e machte, rocfcfje auf ein; mal au3gefpro$eit roerben tnttf, a(3: na auf, nas uttö.
2)	(Sitte, ober mefsrere ©'i)f6ett utacfjen eitt 2öort au§; bie 2Borfcr aber ftnb gereifte t>ott SJicnfdjen angenommene Seiten, jvpburdj (Sie iijre inneren ©ebanfen auSbrucfeu fönnen.
3)	£iefe SBorier ftttb entoeber SBurjek SSörter, wie £euratijctt, @ut, ober fte ftnb iufömmenäefeßtc SSerier, nue $erljeuraiijen,.
l
zh.
Tu Zh vela tulku, kokar tu nemshku ffdj, iuu se pravy zhernizhka gorra,
§. III.
Nekatere Varstishe fa bramije.
Brati se pravy , pertisneue , ali lapisaiie besede gredozli, inu iastopplivu taku sem-kai poveidati, kokar so taiste pertisneue . ali lapisane. Se morejo tedei parvizh te zharke v' zharzhve, pokler te zharzh-ve v'besede, inu faidnizh te besede v» zellu govorjennje po varstishu v'kuppostaviti inu te v'kuppostav'lene besede talcu ifre-zhiti, inu rasstaviti, kokar so ble taiste v'kuppostav'lene.
i) Parvizh se more veideti, da en sara-moglasnik samm od sebe, ali is enim, ali is vezli v^upglasniki eno zharzhvona-redy, katera more na enkrat ifrezhenna biti, kokar: na, nas , nad.
3 Ena, ali vezh zharzhvy naredijo eno besedo, te besede so pak gotove fnamje od ludy gorvTete, skus katere ti ludi svoje lnotreinne misle na fnannje vundajo.
3) Lete besede pak ali so korrenniuske, kokar fhenniti, dobru, ali so pak vkup-postav'lene , kokiir ofhenniti, dobrovola y

CBufwiöig; mithin muffen bie jitfammengefe^ tett eben affo bucfjfiabiret, abgefönberet unb auS= gefprodjen werben, wie bie Söurjefwörter , pm iöegfpiei: 58er = fje^1 ra; tfjen , @ui; wii = iig.
4) 25er Sttitiauter swifrfjen ¿we^en ©eibff= läutern wirb aUjeit ¿um foigettben ©eibffiau: ter gefprodjett, aiö: na-re-dim, ma^en, gre - dem, ge = fjen.
SBenn jwet» trennbare OJiitiauier jwifdjett iwet>en (Seibffiautern fieljen , fb muffen biefe trennbare Sttitiauter t>on einanber getren= net werben, ai3 stop - päm, tret - ten, par-ram , treu; neu.
6)	Sßenn jwet», ober mehrere untrennbare Sttitiauter awifdjen ¿weg ©eibftiaufetn fielen fo muffen biefe alle, wo einer {jin, aifo aucij bie übrigen gefprocfjen werben, aiö: mno -fhiz-za bie 9tten = ge, fhenn-ske, weib = fi; dje, if- re - zhenn, ge; fpro = djen.
7)	QJon benen eingefdjobenen, ober auöges ia(Tenen Budjffaben ¿ff feine befonbere Diegei, att bie einjige: wenn ein SSudjffab auSgeiafc fen wirb , fo madjt man ein ©tricfjei auf bat» QBort, aliwo ber QSudjffab auögebiiben, aB : s'taboi, anftatt is taboi mit bir, 'mor'mo , an= ftatt moremo wir muffen, on je dob'r anftatt on je dober, er ift gut.
taka tedei maresh ty te vk'uppostav'leue rav'nnu taku pozharzhuvati, rasstaviti, inu ifrezhti? kokar takschne korrenninske besede 5 h'rafgleau: o-fheii-ni-ti, do-bro-voln.
4)	Ti v'kupglasnik med dvema sammo-glasnikama bode v'selei h'timu perhodni-mu samoglasniku ifrezheun, kokar: na-re-dim , ma= djeit; gre - dem , ge = jjett.
5)	Kader dva . raflozhliva v'kupglasnika med dvema sammoglasnikama stojita, taku moreta tista dva raflozhliva v'kupglasni-ka vunder nerafn raflozhena biti, kokar : srop-pam, par-ram.
6)	Kader dva, ali vezli neraflozhlivif» v'kupglasuikov med dvema sammoglasnikama stojy taku morejo v'si taisti, kam. mer edu, tai tudi ti drugi perrezhenni biti •> kokar: mon - fhiz - za. fhenn - ške. if-re-zhenn.
7)	Od tih noterv'teknenih, ali vun-spushennih zharzhov , ali zHark ny nobenim posebnu varstishe, kokar tii sammue-dynu, kader je ena zharka vunspushenna, taku se ena smugza nad toi besedoi napra-vy, is katere je ta zharka vun ostalla, kokar: s^taboi, namest is taboi, mormo namest moremo, an je dob'r namest on je dober.	b
,8
3wei)ter SfjetL
Sßoit bev Sonrtmeffun^
2Die Sonnmeffung ift eine £unft, weidje lehret einem ¿eben ©el&ftfaufer, weiter eine ©tjffe'e onsmac^ei, Den gestrigen £onn, ba3 ift, bie gehörige ¿Tütse, ober i'änge im fpredjen juge&en , o& baS SSBotf futj, obet iiuöäufpreiöen fege.
§. J. Renten»
(Sin Sifjent, ober ^unbtcmn ift eine Ste* fjung ber ©giften eniweber lang , ober futj, wie: jest parräm idj trenne, jest stöppäm idj trette, bie etfte ©gl&en ift fang , bie ¿weg; te ift fur^. ©oidje unnotf>wettbige 2ifj?nfe »er; wirren ben Sefenben mefjt, afö ffe ifjn bc-leßen; betttt, fönnc» anbete ©pracfjen meiftenö burdj bie einfache , ober »ieifadje 93?iffiauter iijre ^urje, ober Sange p erfennen- g?&?n, warum nicfjt audj bie wenbifd&e ? bie 2Benbett werben alle Slfjenie leicht enteren, au-fet
bem

Drugi Rafd ell
Od Glasamirrje.
Ta glašamirrya je ena. v'metnost, katera vuzhy enimu v'sakaterimu sammo-glasniku, kateri eno zharzhvo naredyj ti pravi spodobni glas, tu je, to spodobno kratkost, ali dov'gost v' frekanju dati, ali se- more ta beseda kratku , ali dovgu if-rezhti.
i	I.
Odklukk tigabesedniga favyanja.
Ena besedna klukka , ali favyanje je e-nu potegnenje te zharzhve ali na dov'gu, , ali na kratku, kokar: jest parram , jest stopam; ta parva zharzliva je dov'ga, ta druga je kratka. Takslmili nepotrebnih klukk imuttijo tiga brav'za vezh kokar poduzhijo ; fakai , famorejo druge freke narvezh skus tiga edyniga, ali vezhzetniga v'kupglasnika svojo kratkost, ali dov'gost na fnannje dati, fakai tudi ne ta slovennska ? ti .Slovenfizi tvegajo lahek vsih takshnih besednih klukk rafn b 2	te
bettt cittjigett fut^cst Sífjcnt ñbít v', weí: cfjcS trn Síugfprcdjcti eíttettjjaíktt fitrjett u ?outt auStitadjeí.
§• II.
lltit citte ge un fíe SottttmefTttttg bcc <S'cff-fr= íauíet ¿u frefHtnmett, ift für aümaí notlÚ mttbig ju iDifíett, ba$ aílc fü«f ©cí&ffíatsíet a. e. i. o. u. Fut'j, obct íattg fctjtt fonnen, ttadjbeme foft^e t?or ©pí&ett fichen ; fíe^ef foícfje ttitt »or eittem etttfaéett 9}?¡ííatttcr, fo wer&ett fíe fut?¿. auégefptocFiett; ffe&ett foíc^c abet tov ¿»e^ett ober tncfjtetu 03ítfíou= íeru, obct? attcfj »or bettt j, fo mug ¿m 9Bett;| í»tf<$cn bie (rníbe (á)on íang attogefprocfjctt »»etbett, aíé: perblifhem attttafjett; bie etfíe ©'pí&e ift íattg, roerí bret) OTiitíautev rbl, í>ie jweníe ift aucf> íattg , n>eií jnset) 93ítííau^ ter fh, ttttb bie britíe ift f'urj, n>eií ttut eiw eittfadjet SJíiíííautec m fteíjet:
§• IIL v
y giíí itit aBettUif^eu jebe^eií fút bett ©elbftíauíet i, witb a&et bemtocfj aKjeií íattg auSgcfprodjett, e$ fte^e roo e$ wolíe., Dotr eittett ober nte^efctt Sttiííautertt, ittt 2íirfa¡tge, itt i>et OJíiííe oí>er gttbe be$ 2Borte§, aB: hudobya , ^oé^eit; pyazha, ba¡3 ©eítanf; pravy, er fageí.
fffr--2I
te sammuedyne klukke zhres tu v*, kate-ru v' ifrezhennju eno polovizzo kratkiga u glasa naredy.
§. II.
Da palc jest vunder tebi eno resnizhno glasamirro tih sammoglasnikov odlozhim, taku immash veideti fa v'selei, da so v'si pet samnjoglasniki a. e. i. o.'u. sammi is sebe kratki, ali dov'gi, kokar oni v' zharzhvah stojijo ; stojijo takshni le pred enim edynim v'kupglasnikam , taku so oni kratki viirezhennju; stojijo takshni pak pred dvema, alli vezh v'kupglasnihami•> ali tudi pred timu j. taku se fhi more ta zharzhva v' slovennskiin na dov'gu ifrezh-ti, kokar : perblifhem; ta parva zharzhva je dov'ga , fatu kir tri j i v'kupglasniki rbl. ta druga je tudi dov'ga fatu, kir dva v' kupglasnika fh, inu ta treka je kratku fatu, kir je le en edyni v'kupglasnik m.
§. III.
Tu y vela v'selei fa eniga samoglasnika v'slovennzkinu taistu bode v'selei dov'gu ifrezhennu, nei stojy taistu kir hozlie pred .enim ali vezh v'kupglasnikami, v'sredi, v'fazhetku, ali na konzu besede, kokar; hudobca, pijazha , pravij.
©rittet ytil
58ott btv SBot'iforfc^uttg.
$ie 2J}oriforfci)ttttg ifi eine ßunft, tvädjc iefyret ein jebcS Söoci ä« erfennen, fci&cö ricfjtig t>ott eittöttbc? 31t unietfdjeibett , ju be-ttettttett, at'äuieiien , rti^uaubeten unb fl&jureatii i>eiu. Um biefe SBottforfcfjuug tc<f)t ¿u ßjf* fett, ftnb foigeube adjt £&eiie $u fcep&adjictt# itämiidj:
^ i. Sfetturoott,
2.	gurtüori.
3.	Bertrooct,
4.	Sttifieinwf.
6.	9?e&etwoti.
7.	3nnfcf>ettrcorf.
8.	Siuberootrt,
@rftcS .fapiffl.
SSott fcem 9termn>orf.
Gitt Ucnnwott iftr mit jüefdjett man etroad nennet ober feine imteriidje ©ebanfen ¿u t>cv-fttj&w ai$: ©pit, Seufdj, Srbe; uui>
bie;
Treki Rafdell.
Od besedeveidnosti.
Ta besedeveidnost je ena v'metnost katera vuzhy eno vs'akatero besedo poiiia-ti, taisto prav' raflozniti, immenuvati, od pellati, .preobernati, inu pregybati. Inu taisto besedeveidnost prov' fastoppiti, se more na osm stav vanzhati , namrezh: na	•' —
1.	Immennsko besego.
2.	Namestilo besedo.
/3. Zhasno besedo.
4.	Sredlivo besedo.
5.	Predbesedo.
(,. Srav'nnbesedo.
7. Vmesbesedo.
g. Veflivo besedo.
4
Parva Stava,
Od te - immennske besede.
Ena immennska beseda je, is kateroi se kai immennuje, ali na fnannje da svojo fnotreinno mislo, kokar: Bog. Zhlovek.
•	,Sem-

biefeS ifi enftuebir eitt eigenes ^ennmert, mit weitem man eine geroiffe ^erfon ober eigene gewiffe ©acfjejtt Perftefjen gifcf, aiö 5er Paul, ¿>ie 6'taöt ^aybad), TOten unb bergieidjen; aber ein gemeines 9ienttn)ä?ri f mit tveldjem ei= ite gemeine $erfon ober ©adje 31t »erfief>ett _ ifi, aft : fcet £err, 6et* (Eifcf>, bau Kall?.
Ein foidjeS ^ienrnporf ifi in ber Siebe enf= roeber ein fjauptnemmort, roeidfjeS für ji'cf> felbfi in einer fftebe fielen fann, aU : ber <£>err, bie grau; ober e$ ift ein 3ev»ort, ttKidjeä in einer Siebe für fidj feibft nfc&t ftc* Ijen fann, fonbertt aff^eii mit einem anbertt itt»eret»3 geftimmet werben um§, aB: fd&ön, Stög, mächtig4 u. f. t».
ä.uiptwort {>ai Pier (£igcitfdjaftett>
aH:
1. 2>aS ©cfdjfcrfjf.
3. Sie Bat)f.
3.	Sie (5nb«ng.
4,	3)ie W&änberwng.
§• I.
<£sn Hauptwort fyat nur ein @efdjfecf»i$5 tvori' itac^ feinem ©efdjiedjie; ein Sielrott <t£>er 5at ai(? bm; @cf$ie$ter, mit benen fei«
5**	Itjg
Semla; letuta beseda je ali ena last-* na /beseda, is kateroi se lastna gotova-pershonna; ali lastna gotova rezh na ihan-jije da, kokar: ti Paul, tu meistu Lublana: Dunaje-> inu takshné; ali jepak onasploh-liva immeñska beseda; is kateroi se ena ' f bzhinska pershonna, ali rezh na fnañje da, kokar: ti Gospod, ta mifa. tu tette.
Y'govorjennju je ena takshna immeñska • beseda ali enna Sammustojozha imenska beseda, katera v'enimu govorjennju sama is sebe famore stati, kokar: ti Gospod, ta'Gospa; ali pak je ena Perstav' liv a beseda , katera v'enimu govorjennju nafa-more samma is sebe stati, temuzh more v'selei is enoi drugoi perennazhena biti, kokar: lep. velk, mogozh , inu taku dellei.
Ta Sammustojozha beseda immade 4 lastnofti kokar:
j. to Rodovinno.
Z. tu Shtivillu.
3.	ti Is'hod
4.	tu Pregybalshe.
§. I. - .
Ena Sammustojozha beseda immade le eno rodinsko besedo per sebi; ena per~ stav'liva beseda pak immade vse tri rod-
fccä aUiät bewiftimmen ift, aB: £>et König, £>ie Königin , Königreich , 6er groffe £err, 6ie gtoffe vfrau1 ¿>¿3 groffe Kin£>; fof= cfje ©efcijedjiSttioriiein raffen bte SSenbeu gar oft raegen bet jfßrje, ober oft aucf> meiert ber Bkriicfjfcif an$; mit einem SBortc, biefeS ©efdjiedjfSroöcticin ifr bet) benen SBenbett nidjt fo noi&wenbig, wie fet) bitten &euffcfjen.
§• II.
S^Ien finb Bei benen 2Öenben, wie bei be= nen ©rieben btet), namiidj: bie einfaetje
, toefdje nur eine @a$e, aiä: ber bie 3tt>eyfÄci)e, weiche nur jrcet) Öacfjen, als: bie grcet) Könige, nnb bie vieifitcfje ober mel)= rete gai)I, roeicfje ntefjr, aiö swet) ©ac^en flttbeutei, a(3: bie Könige bet 2Dcit.
§. III.
3He 3Benben iyabtn 7 Änötiiigen ober gange ha) benen Si&änbctungen in ifjter ©pta-dje, rceicfjeS nicfjtö (tnbecä ift t eine 53er= «nbetung ber legten (Stäben beä 2ßort3, «ndj eecanbcftt fte ifjrc ießten @t)i&en weit tnefjr afö bie Senilen, nnb foTc^e »eranberung bet' ießten ©pi&e wirb eine /finimng, Siegefaii,
---^ 1 27
vine 5 is katerimi more ona v'selei peren-nazhena biti, kokar : ti Krall, ta Krallizza, \tuKrallestvu:'ti velki Gospod, ta velka Gospa, tu velku Ottrok ; takshue rodinske besedize spustijo ti Slovennzi zellu dostikrat vun favoll kratkosti,all tudi dostikrat favollo Lepotte; is enoi besedoi; ta rodinska be-sediza ny taku potrebna per slovenuzah, kokar per nemzah,
■l , §• H-
Shtivennje je per tih1 slovennzah, kokar per tih garkah troinnu, liamrez: tu Edinu, kateru le eno sammo rezh, kokar ti Krall; tu dvoinnu kateru le samme dve rezhi, kokar: ta dva Kralla ; inu tu vezhmognu, ali vezhshtivennje, kateru ve zli, kokar ' dve rezhi pomenny, kokar: ti Kralli tiga sveita.
§• JU.
Ti Slovennzi immajo 7 is'hodov te faidne zharzhve per tih pregybalshah v'sVoji 4Sreki, kateru ny nizh drugiga, kokar enu pregybanje, alli preobernenje te faidne zharzhve ene besede kateri veliku vezh pregyblejo' svoje faidne zharzhve tih befed, kokar pak ti nemzi; inu enu takshnu per-gybanje, alli preobernenje le faidne zharzh-
28	g»;------------------I^ffg
obet ítuígang geitentret ; utt& beteti fïttb 7. foigenbe.
2.	©ttbrntg, o&er bet ÏOefTen&e.
3.	(£ttbung, ober-Dec (Beter.
4.	ßrttbattg, ober ber 7íttíl«ger.
5.	Sttbung, ober ber Bemitleibcr.
6.	ßrttbuttg, ober ber £cyreoI;net.
7.	Snbuttg, obet ber STittgefelier.
gauptai>«nbetungen fiabett bie SBetîbett mit-btet» ttadj ber Bafjí ber ©efcfjíedjtcr, ob»jolj= lett mejjt SSepfpiefe beten Sifcattberuttgett fttib , ttadj weldjett fltte 4?rtupircöttet a&geattberí nsetï bett müflett.
ÉErfte 5Cbátt5erung
gut /ene £<Juptn>örfer mattttitafjen ©efe^recÇ-teö , weiche i«„ber ¿nmjíett Snbuitg naágefien in a,
i. Snbuttg, ober bet U'ettncp.
§. IV.
3. bem
1.	bet
2.	bes
•£>err.
•Gerrit.
£ertn.
S&—1.-----i&z
' ve bode ishod , all pregyb immennuvanu; Inu taistih je sedm nastoppijozhih. i. is'hod, alii immennuvcw'z.
а.	is'hod, alii zhigcivav'z. 3. is'hod , alii dajcw'z.
-4. is'hod, alii tofhuvav'z. 5. is'hod, alii pomilluvav'z.
б.	i'shod, alii perstcmnuvav'z. 7. is'hod, alii fdrufhuvav'z.
. Ti Slovennzi immajo le tri poglavitne pregijbalshe po shtivennju te rodovinne, da si. rav'nnu je vezh takshnih rasgledkov tih pregybalsh, po katerih morejo v'se poglavitne immennske besede pregybane biti.
Parvu Pregijbalshe.
» cSa taiste poglavitne immennske besede hiofhke rodovinne, katere v'timu drugi-mu ishodu vungrejo v'enu a.
P a r v i Rasgledk.
Edynu shtivennje.
§. IV.
is'hod. i. ti
gospod — gospod — a. gospod — u.
2.	tiga
3.	tima
3o	ST*-------mg
(BixWUQ.
4. bett	-Ocrr«.
f. ob«	£err.
6.	Det> bejtt	4?ert«.
7.	mit bern	£err«.
gmyfadje 3?<*i>l.
1. i>te jmee«	«£>errett.
2i ber ¿wee«	, «£*rre«.
3.	be« ¿weene«	4r>erre«.
4.	i>ie jnjee«	Herren, f. oifjtjwee«	»£>eerett.
6.	Det) Den ¿mee« beeren.
7.	mit be« iweettett -^erre«.
Vicilfacfce
1.	bte	£erte«.
2.	ber	4>.'tre«.
3.'	betten	beeret».
4.	bie	^)ertett.
0 iijr	Herten. *
* 6. &et> bette« «g)errett. 7. mit bettett /^errett.
Hilter biefeö Sepfpiei geijett alie gaupttvovfet mättnli&;W (frefdjiedjtetf, reelle in ber gn)cr»fctt (Jnbuttg in ein a attSgeljett tittb rnufj'e« alle tote ber £cvt a&geättbert werbe«.
I. "UM"
m
is'hod.
4. tiga gospod — a. o ty	gospod---
6.	per timu gospod —u,ali: i.
7.	is tim	gospod — am. Dvoinnu shtivennje.
1.	ta dva	gospod — a.
2.'	tih dveh	gospod — ov.
3.	tirna dvema	gospod — ama.
4.	ta dva	gospod — a. o vy dva	' gospod — a.
6.	per tih dveh gospod —1 ah.
7.	is tima dvema gospod — ama.
Pezh shtivennje. I. ti	gospod — i.
а.	tih	gospod — ov.
3.	tim	gospod — am.
4.	te	gospod— e.
5.	o vy	gospod — i.
б.	per tih	gospod — ah. 7. is timi	gospod — ami.
Zhres tudi rasgladek" grejo v'se poglavitne sammostojozhe immennslce besede mofhke rodovinne, katere v' timu drugi-mu is'hodu v'enu a vungrejo, inu bodejo pregybane kokar gospod.
1. Vuiz-
•
I. 2fustml;me.
4?ict>ott mtfi? aušgenommcn baš , b?v Sag, viefeS fjai etwa3 anbetS, afš : i Grtt» bung be? Sag, ti dan, alli den. 2. beS Sage 3, tiga dneva, alli dna. 3. bentSage, timu dne-vu, aH dnu. 4. bett Sage, ti dan, ali den.
5.	o btt Sag, o ty dan, ali den. 6. Ge^bem Sage, per timu dnevu, ali dnu. 7, SOiit bettt Sage, is tim dnevam, ali dnam.
3tt>eyfaci;e 3<xi)I. 1. bše awet) Sage, ta dva dneva,ali dna. 2. bet jroe^en Scigen, tih dveh dnevov, ali dnov. 3. ben 5i»et)en Sagen , tirna dvema dnevama, alli diiama.4, bic ¿¡ucij Soge, ta dva dneva, alli dna. f. o if)i' jroet) Sage, o vy dva dneva ali dna. 6. f>e^ bett jrcetjen Sage«, per tih dveh dnevah, ali dnah. 7. ta it ben stvepett Sagen, is tirna dvema dnevama, ali dnama.
"Pieifacfje
1. bie Sage, ti dnevi, ali dni. 2. bet Sa* ge, tih dnevov, ali dnov. 3. ben Sage«, tim dnevam, alli dnam. 4. te dneve ali dne. <). o if)v S5ge', o vy dnevi, alli dni.
6.	£>et> be« Sagen, per tih dneva, alli dnah.
7.	mit ben .Sagen, is tirni dnevami, ali dnami.	II. Itut;
L Vunvfetk.
*Vun is tih bode v'feta ta beseda dan, allx" den 5 letuti immade kai dergazhi s ko-kar: is'hod ti dan, allí den. 2. tiga dneva 1 ali dna. 3. timu dnevu, ali dnu 4. ti dan ? ali den. o % ¿/ara. ali ¿/m. 6. pef tiwM dnevu, ali dnu. 7. is tim dnevam, ali iteam.
Dvonnu Shtivennje-Tíí í/i'a dneva, ali dna. 2. tih dveh ilnevov, ali dnov. 3* tima dvema dne-vama , ali dnama. 4. te í/u» rfwg-ali rf««. o 'v y dva dneva, aH dna. 6. per tih dveh dnevah, ali dnah. 7. ¿j tirna dvema dnevama, ali dnama. ,
Fezh Shtivennje.
Ti dnevi, ali ¿/»z. 2. tih dnevov , aH dnov. 3. tint dnevam, ali dnam. 4. dneve i ali dne* j>. o vy dnevi-, ali itež. 6. jagr íí'A dnevah, ali í/ma/z. 7. ¿r £¿m¿ dnevami, ali dnami.
c	11. Vunv'-

II. %u$nc$)mt.
Saš SQot?£ Si»6, fatttt tn jvenbifc&ec ©ptadje iit bet eittfadjen 3<t5i forcofjf mattttft^ett aB uu= geroifcen ©efdfjiedjteS fet>n; in bet ¿rcepfad&ett unb tneifacfjett Bril aUt ift e$atl$eit beS mattti= iid)(tt ©efcfjfcdjB «tti? n>itb flifo a&tjeanbeti:
'2?tt ž>ct etnfac^ett 3'aI;T.
t
i. (£nbung baš $inb, ti 5 ali tu ottrok. 2. beš -ftinbeš, tiga ottro-ka. 3. bettt .fttt= ¡>e, timu ottroku. 4. bas i^inb, tiga ottro-ka, ali tu ottrok. o bti^ittb, o ty ottrok. 6. bet) bem inbe, per timu ottroku. 7. mit bern iiinDe, is tim ottrokam.
¡jf:t t»cti Stt>cyfa.(iieu
1. gnbung bie ¡¡n>et) .ftinbet, ta dva ot-troka. 2, bet jreetjctt j?inbetn, tih dveh ottrok. 3. bett ¿reetjen j?inbent, tirna dvema ottrokama, obet ottrozzama. 4. bie imet) 3?i>.:bet, ta dva ottroka. <;. o ifjt jroet) žet, o vy dva ottroka. 6. bev> ben jroetjett 5?ittberrt, per tih dveh ottrokah obet ottroz-zah. 7. mit ben ¿merjen ^inbetn, is tima dvema ottrokama obet ottrozzama.
»ielfac^en 3<*f)T.
1. Snbung bie ftmbet, ti ottrozzi. 2. bet ifinbet, tih ottrok. 3. ben ffittbevtt, tim
ot-
IL Vunvfetk.
Ta beseda ottrok, fna pefslovennzah takti dobru mofhke kokar negotove rodovinne biti, v'tim edynim shtivennju; ali v'timu dvoinnimu , inu vezh shtivennju more v'selei mofhke jrodovinne biti, inu bode taku pregybanu.
F'timu edynimu Shtivennju,
i. ishod ti, ali tu ottrok. 2. tiga ottroka. 3. timu ottroku. 4. tiga ottroka, ali tu ottrok. f. o ty ottrok. 6. per ti-mu ottroku. 7. is tim otirokam.
V'timu dvoinnimu Shtivennju.
i. is'hod ta dva ottroka. 2. tih dveh ottrok. 3. tirna dvema ottrokania. 4. ta dva ottroka.	o vy dva ottroka_
6.	per tih dveh attrozzah, ali ottrokah«
7.	is tima dvema ottrokania , ali othro.z-zatna*
Vtimu Vezh Shtivennju.
1. is'hod ti ottrozzi: 2. ti/i ottrok. 3, tz'm ottrokam. 4. teottroke. o vy c 2	otro.i-
ottrokam. 4. bie ^iubet, te ottroke. <;. o ijjc jftttbet , 0 vy otttozzi. 6. £>et) ben ^in&ectt, per tihottrokah, obet ottrozzah. 7. tmtbeu tftttberit, is timi ottrokami, ottrokmi ober ottrozzmi.
Ill, yCvtgnafymc.
- 4?ief>et gc^orei aucfj bag nut in Dteffacfict Btiljl gewofjttiicjje SBoti Vol?. 1. (Snbung baš SMf, ti ludi, 2. be$ SSolfeS tih lady. 3. bent IBoifc r tim ludem. 4. ba6 23oif, te ludi. ?. 0 bu SSoif, o vy ludi. 6. bent 33oife, per tih ludeh. 7. mit bem 2Wfe, is timi ludmi obet ludami.
^eofptei erflen Sibankrimcj.
£infad)e gaijl.
@nbung*
t. bet	j^tti.
2.	be$	bitten.
3.	bem	bitten.
4.	ben	bitten. 0 bu	4Mtt.
6.	bet) ben	bitten.
7.	mit bem	bitten.
otueyftdje
1.	bie jween	£<tfen,
2.	bet peett	-¿»itien,
3.	ben ¿iweenen	bitten.
ottrozzi, 6..per tih ottrozzah, all ottro-kah. 7. is timi ottrozzmi, all ottrok-mi, all ottrozzami all ottrokamú
Tusem slishy tudi leta lev' vez shtivennju navadua beseda tudi. 1. is'hod ti lud i. 2. tih ludy. 3. tim ludem. 4. te lu d i. <;. o vy tudi. 6. per tih ludeh. 7. is tirni ludmi, ali ludami.
• Drugi Rasgledk. Tiga proviga pregybalslia.
III. Funvfetk.
Edynw Shtivennje.
is'hod. i. ti a, tiga
3.	timu
4.	tiga
o ty
pastir	— ja.
pastir	—; ju.
pastir	— ja.
pastir	—
pastir —
6.	per timu
7.	is tim
pastir — jam. Shtiv.
pastir — ju, ali ji.
Dvoinnu
1.	ta dva
2.	tih dveh
3.	tima dvema
pastir — ja. pastir — j o v.
pastir — jama.
4.	bie jtveett	£Mett.
5.	0 ii>c awcett	Birten.
6.	fcet) i?ett jwee«	£itte«.
7.	mit beit jweeneit
Vielfache galjl.
1.	hie	£it;iett.
2.	bemt	^ictett.
3.	i>enett	-Bietern
4.	Sie	£triett. f. 0 i&tf
6.	Jet) be«e«	-^irte«.
7.	mit be«e«	^tetett.
Ui&et biefeš 33et»fpiei muffe« äffe Wörter be$ mattttiidjeu ©efcfjiedjteei, weiche i« ber erfte« (Snbttttg auSgelje« i» ei« ar, er, ir, or, ur u«b mci)tft)if>tg ffob , abgeättbett werbe«; miffji« muffe« fofdje i« bet ¿weiten Gnbimg fjabe« i« rja, «nb fr fort, wie baö ^ pastir» pastirja: jene obet, weicfje «ur ei«= ftji&tjj fmb obet t»o« eiufefbigc« abffrtmme«, fciefe muffe« äffe über ba§ etfte Setjfpief: gospod, gospoda <jb<jea«bett werbe«, mithin ba$ 58ort syr, ber batf i« bet jwet)te« <Stt-bu«3 ttidjt fyabcn tiga syrja, beö Hüfesi, fo«= bet« tiga syra i. ti tvor , eine ©efdjwuift,
M
is^or".
4. ta dva	pastir — ja.
f. o vy dva	pastir — j a.
6.	per tih dveh ,	pastir — jah.
7.	is tima dvema	pastir — jama.
Fezh Shtivennje.
J.	ti	pastir -—	- ji-
2.	tih •	pastir •—	jo v.
3-	tim	pastir •—	jam.
4•	te	pastir —	je-
	0 vy	pastir —	ji- '
6.	per tih	pastir —	jali.
7-	is timi	pastir •—	jami.
Zhres tuti rasgledk morejo v'se samo» stojozhe poglavitne besede mofhke rodo-vinne, katere vungrejo v' timu parvimu is'hodu venu ar, er, ir, or, ur, inu so vezhzharzhlive, pregybane biti; talcu te-dei morejo v'timu drugimu is'hodu imeti v' enu rja, inu taku dallej kokar pastir, pastirja,, katere pak so le enozhorzhlive, allt enozharzhlivih sempridejo, tiste morejo v'se zhres ti parvi rasgledk gospod, gospoda, pregybane biti, taku tedei ta beseda ti syr nasmeje v' timu drugimu is'ho-du immeti: tiga syrja, temuzh le' tigct
Ijcit nicJ)t tiga. tvorja, fonbetn tiga tvora ber ©efc&rouift; ti myr, bet ftrieb, tiga niyra, gtiebenč «. f. n>. atižgenomrnen ti jur, bet @eora, Ijat jurja.
I. Sittmerftma.
utti) 3ietiid)feit$	roitri)
<jar oft a t>ot bem mi in bet ftebett? 5e«t Gčnbung ¿roepfadjet unb tncifadjet 3af)l fluggeiaffett, tmb ntatt fagt gut: is tirni gospodmi, is pastirmi anftatt gospodami? pastirjami; j a feljt oft rcirb gac baš a unt> m auSgefaffen, roic is gospodi, is pastirji , roeidjcS at»ec nidjt na^uma^cti iff,
IL Sfnmeifmuj.
Ste £aupim6vtet , ffiitroorfet? tmb SSeproorfet, roeitije etne nnie&ijafie <£acf>e attbcute«, biefe atte Ija&e n bie erfte «rtb »ietrte Gtibuttg itt bet? eittfad&en 3a!)i itn SReben unb (»c&rei&ett gieidj, «IS: irf> fwt>e etn fd)cw<$ Stteffet; gefauffet, fann idj nicfjč gut fagen: jest sym enga lepiga nofha kuppil, fbnbent idj ntnf fa^en; jest sym en lep nofh kuppil; uttb fo auč) tneljrcte.
3tvcy=

sojra; ti tvor ■> nasmejem rezhti tiga tvorja, temuzh te tiga tvora, te myr, tiga myra, inu taku dallei. vunv'feti jur, immade tiga jurja.
I.	Savanzhuvannje.
4Savollo kratkosti, inu lepotte bode dostikrat tu a pred tim mi v' timu sedmimu is'hodu dvoimiiga, inu vezh-shtivennja vunspusheimu, inu se dobra rezhe : is tirni gospodmi , is p astir mi-, mmest gospodami, pastir jami, ja zellu dostikrat bode tu a, inu m, vunspu-shennu » kokar: is gospodi> is pastirji, teru pak ny ponarediti.
II.	tSavanzhuvannje.
Te samniostojozhe, namestne, inu perstav'live besede , katere eno mortvo, all nefhyvo rezh pomenuijo, v'se taiste immajo ti parvi, inu sharti is'hod v' timu edynimu slitivennju eunaku, kokar: jest sym en lep nofh Kup pil, namorem dobru rezhti: jest sym enga lepiga noflia Kuppil, temuzh jest morem rezhti: jest sym en lep nofh Kup-pil. Inu taku od drugih.
Dni-
f -i
gwcyte 3fó¿n&e?ung
beS weibíidjett	@efcf)íedjte$
€ t« ft e é	c X) f p í e Í*
«infac&e	541.
(Sttbttttg,
i. ¡ne	©eeie.
5.	bet	©eeie.
3.	ber	©eeíe.
4.	bie	©eeíe. f. p iti	©eefe.
6.	bet) bet	©eeíe,
7.	mit bet	©eeíe.
gweyfAcíje
1.	bieget)
2.	bet jroettett
3.	bett jweçett
4.	bie ¿tuet)
v	0 tí)t jtt)C9
6.	bet) bettjwetjeti
7.	mit bett jwettett
©eeíett. ©eeíett. ©eeíett. ©eeiett, ©eeíett. ©eeíett, ©eeíett.
Vielfache Ja&I.
1.	bte
2.	bet
3.	bette«
4.	bie
5.	0 iljt
6.	bet) betters
7.	mit bitten
©eeíett. ©eeíett. ©eeíett. ©eeíett. ©eeiett. ©eeíett. ©eeiett.
Dragu Pregijbalshe, Te fheiinske rodovinne. Parvi Rasgledk,
Echjnu shtivennje. is'hod,
i. ta	Dush — a,
3. te	Dush — e.
3.	tei 5 ali ti	Dush — i.
4.	to	Dush — o. f, o ty Dush — a.
6.	per tih, ali te Dush — i.
7.	is toi	Dush — oi.
Bvoinnu shtivennje.
j. te dve	Dush — i.
5.	tih dveh	Dush--
3.	tima dvema Dush — ama,
4.	te dve	Dush — i. j. o vy dve Dush — i.
r6. per tih dveh Dush — ah. 7. is tima dvema Dush — ama.
Pezh shtivennje.
1.	te	Dush — e .
2.	tih	Dush —
3.	tim	Dush — am
4.	te	Dush —• e <¡. o vy	Dush —' e
6.	per. tih	Dush — ah
7.	is timi	Dush — ffmi.
Ui&cr biefeö 93et)fpiei rcetbtn a&geiittbert öttc -Hauptwörter beö tvei&iicfjen (3 efdj festes , roeidje itt ber smet)iett ßrnbmtcj ber einzelne« Sai)t auSgefjen in e.
^Diejenigen 9ienmüi>rter beö wei&fidjen fc'fccfjtö, tueldje in ber etften Snbuttg au3ge= !jen itt ein pa, va, ya unb ja, unb »or beut pa, va, ya unb ja einen 9)Mautet fja&en , : ta gospa , bie $rau. ta barva, ber ©feg. ta hudobya, bie 33o$I)eit. ta ladja, ba3 iScjjtjf, biefe ttetänbetn baö a in ber ¿rcetjfen Snbuug ber jöße^fadjen unb meuteren Bafji in ein y, unb fagt «tan: tili gospy, ber grauen. tihbravy, bet ©tege. tili hudo-byy , ber 23oöf)eiictt. tili ladjy, bet ©djijfe, unb bergieidjen.
Hnmevftmg.
ßo fiub t»rt) bem genteinen 33olfe fefjt »icle unrichtige OJeunworter, n>ei(f>e ttt bet erffett ©ttbung ber jrcettten SfMnbetung uns terfcfjiebiidj, unb in ber jroepfen ßnbung bo<§ itt e (tttöge^en, afä: ta zirkov, bie i?ir= d)e. ta retkov, ber Stettig. ta postel, baö üöeifj. ta lybel, bie 2öiege. ta pod-kov, baä	ta koppel, baö Sab.
ta
Zhres letuti rasgledk bodejo pregybane v'se poglavitne sammostojozhe imennske besede te fheunske rodovinne , katere v' timu drugimu is'hodu edyniga shtivennja vungrejo v'enu e.
Funvfetk.
Taiste immennske besede te fhennske rodovinne, katere vungrejo v' timu pra-vimu is'hodu v'enu pa, va, ya, inu ja, inu pred tim pa, va, ya, inu ja enga v' kupglasnika iinmajo , kokar: ta gospa, ta barva, ta hudobija, ta ladja , lete spre-obernejo tu a v' timu drugimu is'hodu ti ga dvoinniga, inu vezhshtivennja v' enu y , se rezh : tih gospij, tih barvij , tih hudobij y i tih ladjij-, inu takshnib.
Savanzhuvannje.
le zellu veliku nesporrednili im-mennskih besed per tih hmetushkih lu-deh , katere v' timu parvimu is'hodu ti-ga drugiga pregybalsha na vezh vifh, inu v' timu drugimu ishodu pak v' enu e vungrejo , kokar: ta zirko. ta retkov. ta postel, tafybel, ta pedkov* ta Kop-pel. ta peism, ta misl, inu vezh taksh-
lrih,
ta peism, ba$ Sieb. ta misl, ber ©c&a«; fe «ni» nteljt bergíeicíjett • aUeiti biefe alie fóítttett ttttb muifett J)et) bettett @c¡&rtfígc=. íef)tfett butcjjattS tegcítr.afjig itt ber erfíett ^ttbtttta citt a íjaíjett , <tí$: ta zirkva, bie ^ird^c. ta retkva , ber Steífig. ta postela, ba6 33etf). ta fybela, bie SDiege. ta podkva, ba$ £ufcifett. ta Koppela, fcflg 93ab» ta peisma, baé Sieb, ta misla». bct ©cbattfe, ttttb fo fovt, weídjeé t>ieí fcfjottet ttttb attgetteljmet itt £>fjmt fíittgt.
3»ei)te$ SBepfptcI.
ber jwetitctt STMttberttttg
(SttiHtttg.		
I.	bie	Saití.
s.	bes	23aȒ.
3.	ber	Sattf.
4»	bic	SBattf.
í-	0 bu	SBanf.
6.	bct) bet?	SBaitf.
7.	mit bct?	í&ant
	Sweyfacfje 2?af>f.	
i.	bic	Sfotfc.
3.	bec jroetjett	SSáttfetr.
3-	bett ¿wetjeti	SBáttfeit.
4-	bie jrcet)	SSattfe.
5»	0 tf)t JWCt)	S3attfe.
6.	&et> bett jroetjett	SBátife».
7-	mit i-vegett	Sjátifett.
nih; alli taifte v'se fhajo, inu morejo pcr tih vuzhennih vun, inu vun po var-stishu v' timu parvimu is'hodu immeti v' ena a •> kokar: ta zirkva. ta retkva. ta postela. ta fijbela. ta podkva. ta kop-, pela. ta peisnia. ta misla, inu taku dal-lei 5 kateru veliku lepshu, inu perjet-neishu po vušhesah fgony.
Drugi Rasgledk. Tiga drugiga pregybalsha.
Edijnu shtivennje. is'hod.
I.	ta	Klopp	_
2.	te	Klopp	— i.
3'	teij ali ti	Klopp	-— i.
4-	to	Klopp	—
i*	o ty j	Klopp	—
6.	per tei, ali ti	Klopp	— i.
7-	is toi	Klopp	— joi.
1	Dvoinnu shtivennje.		
i.	te dve	Klopp	— i.
2.	tih dveh	Klopp	— y.
3'	tirna dvema	Klopp	— ama*
4-	te dve	Klopp	— i.
	o vy dve	Klopp	— i.
6.	per tih dveh	Klopp	— ah.
7-	is tima dvema	Klopp	— ama.

Vieifadje out) I.
1.	bte
2.	benett
3.	ijcttett
4.	bte
5.	0 tfjt
6.	bet» benett
7.	mit fatten
93anfe.
Sanfen.
SBcinfen.
S5ottfe.
Sftttfe.
Sanfen.
33anfen.
liibet biefeS 'SSegfipiei roetben <t&geanbett aiie ^fennroottet be$ meiMicfjett ©efdjledjteS, weidje in bet jroegten Grnbung bet einjeinen Salji au§gel)ett itt ein i, fie tnpgen in bet et; ften (Sttbung auggefjen f wie fte tntmet rcoHen.
SHefe jwet) 2$otfet mati bie 93iutfet nnb liz'hi bte Softer, njctd^ett »on be« aligemcti nen Stegefn in «Hen ai>, nnb rcetben falgen= bermafjen abgeanbetf.


CSrnbung 1. bte 2-. bet
3.	bet
4.	bie
5.	0 bu
Sflintiet. Gutter. Sttutiet. 93ittttet. SJinttet. Sttuttet. Suiter.
6.	bet) bet
7,	mit bet
SV/	49
* .
Fez h. shtivennje.
1.	te	Klopp — i.
2.	tih	Klopp — y.
3.	tim ' Klopp — am.
4.	te	Klopp — i.
j. o vy " Klopp — i.
6.	per tih Klopp — ah.
7.	is tirni . Klopp — ami. ali KIoppmL
Zhres tiiti Rasgledk bodejo pregybane
v'se immenilske besede te fhenuske rodo-vinne, katere v'tinni drugimu is'hodu edyniga shtivennja vungrejo v' enu i. nei fhi potler vungrejo v' timu parvimu is'hodu kokarkull hozheje.
Vunvfetk.
Lete dve besedi mati, inu hz'hi, od-stoppijo prozh od tih splohlivih varstish fa v'sim ; inu bodejo na to perhodno vii'ho pregybane.
Edynu shtivennje.
is'hod.
1.	ta	mati —
2.	te	mater — e.
3.	tei 5 ali ti mater — i,
4.	to	mater — o ty mati —
6.	per fei, all ti mater — i.
7.	is toi	mater — joi.
d	Dvo-
Stöeyfadje
GEttbuttg
1.	bte. 3TOC0	Sflfitter.
2.	bet jtvet>ett	Sflütiectt.
3.	bett jwetjett	Sttüiiettt.
4.	bie jroety	Glättet. 0 iijtr st»C9	Sfltütter.
6.	bei; i>ett sroetKtt	Sttüttettt.
7.	mit bett äroegrn	3Rüttcc».
X>ielfac$e	3>a$I
1.	bie	SDtötter.
2.	beten	9&iuttetn.
3.	bette«	Sttuttetn.
4.	bie	9)iütter. 0 iljt	SJJütter.
6.	beg bettett	SMttern.
7.	mit bettett	Sftiittern.
Dritte Slfcdn&erun&
beS «ttgewifTett ©efc^fec^teS.
€r jlt$ 23 e 9fp i eU
Ätttfa^e 3ai>I.
(Sttbuttg.
1.	bet	Qöettf.
2.	be$	SDeinS.
3.	bern	Söeine.
Bvoinnu sktivennje.
is'hod.
1.	te- dve	mater — e.
2.	tih dveh	mater —
3.	tima dvema	mater — ama. '4. te dve	mater — e.
f. o vy dve	mater — e.
6.	per tih dveh	mater — ah.
7.	is tima dvema	mater — ama.
Vezh shtivennje.
1.	te	mater — e.
2.	tih	mater —
'3. tim	mater — am.
. 4. te	mater — e.
f. o vy	mater — e.
6.	per tih	mater — ali.
7.	is timi	mater — ami,
Trbku Pregybalshe. Te negotove rodov inne.
Parvi Rasgledk.
Edtjnu shtivennje. is'hod.
1.	tu	Vin — u.
2.	tiga	Vin — a«
3.	timu » - Vin — u.
d 2	4
Čttbmtg.
4. beit	SÖeitt.
f. o btt	2öettt.
6.	&et> bettt	Söettt.
7.	titii bern	SBeitt.
orceyfadfje S^í-
1.	bie ¿weç	SÖeitte.
2.	bec jroetiett	SBeitte.
3.	bett jwettett	SSeittett,
4.	bie jraeo	SBettte. f. 0 iljt jroe^	QBettte.
Be^ bett jwetictt	Sßeittetr.
7. mit bett jwet)ett	SBeittetr.
1.	bie	Sßeitte.
2.	betet»	Sßeitte.
3.	bettett	3ßeinett.
4.	bie	SBeitte.
0 i&t	SSeiite.
6.	6et> bettett	SBeitten.
7.	mit bettett	Söeittett.
Ui&et biefeš 58et»fpteí roetbett a&geattbett ätte 9îettm»ôttet beê ttttgewijTett ©efdjfedjteâ , tveídje in bet? etfíett Sttbuttg bet eittjeíttett 3af)l itt u. ttttb itt bet jweçtett (Sttbuttg in a. ttttb itt bet sweeten Sttbuug titcfjt ttteijt (?tjf=
is'hod.
4. tu •	Vin — u."
f. o t y	Vin — u.
6.	per timu	Vin — u, aH i.
7.	is tim	Vin — am.
Dvoinnu	shtivennje.
1.	te dve	Vin — e.
2.	tih dveh1	Vin —
3.	tima dvema	Vin — ama.
4.	te dve	Vin — e. f. o vy dve	Vin — e.
6.	per tih dveh Vin — ah.
7.	is tima dvema Vin — ama.
Pezh shtivennje.
I.	te	Vin —	e.
2.	tih	Vin —	
a-	tim	Vin —	am.
4-	te	Vin —	e.
	0 vy	Vin —	e.
6.	per - tih	Vin —	ah.
7.	is timi	Vin —	ami.
Zhres letuti Rasgledk bodejo pregy-bane v'se immennske besede te negotove rodoviune, katere v' timu parvimu is'hó-du edyniga shtivennja vungrejo v' enu u. inu v'timu dni gi mu is'hod u v'enu a. inu
fcen Ijabc tt, «iS i it bet etften, »te; tu vinu, i>er SBetn. tiga vina, bes 28ein$.
Siejetttge Sflemtroorter beö ungewißen fdjledfjteö , tueld&e in bet etfien ßnbunij in stvu unb tvu, unb in bet jroepten in stva unb tva ausgeben, bicfe iwben in bet jweps ien Snbung bet jmetjfacJjen unb muteten in y, unb fagt man: tih krallestvy j fcer ^onigteicjjett, «. f. n>.
2fttmetfmti$. •
2>aö 2Öorf tu nebu, neba, wenn e$ Jeiffei bet ftrfjtbare Gimmel ober Firmament, wirb abgeanbetf in bet einfachen 3ai) , rote: vinu, vina, unb J>at bamafö fein; äroepfari&e übet mehrere Safjf.
•^eiffet e$ aber nebu, neba, bet ätm= mel, ober BalbaEtn , fo man in projeffioi wen trägt, fo Ijai eö atte Sofien , unb wirb burdj auö wie vinu aogeanbert.
SÖitt man &iebutdj ober ben Gimmel ober SBo&nftß ©offeö unb bet £eiiigen bebeuten, fo mtt§ man fagen te uebese, tih nebes, unb wirb über bte ¿wepfadje unb meutere 3a§l, te tellese? tih tolles abgeanbett.
nymajo vezh zharzhvy v' timu drugima is'hodu, kokar v' timu parvimu, kokar : vinu? tigct vina.
Vunvfetk.
Taiste immennske besede te negotove rodovinne, katere vungrejo v' enu stvu, ali tvo v' timu parvimu is'hodu , inu v' timu drugimu v' enu stva, inu tva, taiste im-majo v'timu drugimu is'hodu dvoinniga, inu vezhshtivennja enu y. inu se rezhe : tih Krallestvij, inu taku naprei 5 tu de-fhelstvu, tih defhelstvjj.
4Savanzhuvannje.
Ta beseda tu nebu, neba , kader pomenny tu vidlivu nebu, all firmament , taku bode pregvbanu kokar vinu, vina., inu nymma nizh dvoinniga, ali vezhshtivennja.
Kader pak pomenny tu nebu , neba kateru se v'prezestjah nossy, immade v'se shtivennje kokar vinu, vina.
Zhi pak pomenny tu nebeshku Kral-lestvu ti sedefh bofhi, inn tih svetnikov prebyvalshe, taku se morerezhti: te nebese , tih nebes inu bodo- zhres te tellese, tih telles vezh shtivennja pre-gybanu. .
SmeoíeS 2$eoj>íel
ber britíett Sfbattberuttg.
«infame S4L
(£nbuttíj.		/
3.	b<t<*	
2.	beô	
3-	bcttt	•^ctrje.
4-	m	
5-	0 bit	
6.	beg bern	
7«	mit bem	£erje.
		
3.	bie jroeg	£er¿ett.
2.	bet? ¿wegett	4?er¿ctt.
3-	bett jroegett	£et?äett.
4-	bíc ¿weg	'^erjett.
í-	o if>t jweg	•^et-jctt.
6.	beg bett jrceg	■£>etjett.
7'	mit bett jmegett	•^ecjett.
	Vielfache	
i.	bie	•£er¿ett.
2.	berett	perjem
3.	bettett	£erjett.
4-	bie	•^er^ett.
	o ifjt	•Merjen,
6.	beg bettett	<£w¿ett.
7'	mit bettett	Merjen.
Drugi Rasgledk. ,Tiga trekiga Pregybalsha. ; Edynii shtivennje. is'hod.
1.	tu	Sarz — e.
2.	tiga	Sarz — a,
3.	timu	Sarz — u.
4.	tú	Sarz — e. o ty Sarz — e.
6.	per timu Sarz — u , all i.
7.	is tim	Sarz — am.
Dvoinnú shtivennje.
1.	te dve	Sarz — e.
2.	tih dveh	Sarz —
3.	tima dvema Serz — ama.
4.	te dve	Sarz — e. f. o vy dve Sarz — e. 6. per tih dveh Sarz — ah. 7; is tima dvema Sarz — ama.
Vexh shtivennje.
1.	te	Sarz — e.
2.	tih	Sarz 7-
3.	tim	Sarz — am.
4.	te	Sarz — e.
5.	o- vy	Sarz — e.
6.	per'tih	Sarz — ah.
7.	is timi	Sarz — ami.
58	■J#tS
Ui6er biefeS ŠBegfpief roetbett a&geStttetf aU h 9?ettttroöfiet beS ttttgetoiffett @ef$íed(jfe$, recite itt bet etfíett ßfttbttttg etttfadfjet 3<töi *tt citt e uttb itt bet jroe^tett citt 3 Ätt$gcl)£tt t «ttb tittt feitte (3t)tbe roadjfett.
2>rttte$ 23et)fpíeí.
bec britfett 2í&attbcruttg.
ftittfadje 3M)Ï.
C?ttbtttt£.
1.	bet	SeiO.
2.	beS	£eiM.
3.	bettt	Set&e.
4.	bett	?ei&. f. ob«	£ei&.
6.	Bet) bent	£ei&.
7.	tttií bettt	2ei&e.
Sweyfacfje
1.	bie jme9	Sei&et.
2.	bet jweçett	2ei&et.
3.	bett itoepett	fiei&ettt.
4.	bie jtpep	Sei&et. 0 ifjt jtvet)	fiei&et.
6.	Bet» bett jwepett	Seibettt.
7.	mit bett äwegett	îeiBettt.
Viel»
Zhres tudi rasgledk bodejo pregybane vse iimnennske besede- te negotove rodo-Aiiine? katere v'timu parvimu is'hodu e-dyniga shtivennja v' enu e, inu v' timu drugimu is'bodu v' enu a. vungrejo, inu fa nobenno zharzhvo nafrastijo.
T r e k i Rasgledk. Tiga trekiga pregybalsha.
Edynu shtivennje. is'hod.
1.	tu
2.	tiga
3.	timu
4.	tu.
5.	o ty
6.	per timu
7.	is tim
Dvoinnu
1.	te dve
2.	tih dveh
3.	tima dvema
4.	te dve
o vy dve 6. per tih dveh
Tellu Telles Telles Tellu Tellu Telles Telles shtivennje. Telles Telles Telles Telles Telles Telles
—	a.
—	u.
7. -is tima dvenja Telles
—	u, ali 1,
—	am.
—	e.
—	ama.
—	e.
—	e.
—	ah.
—	ama. Vezh-
6o	sv:
Vielfache
1.	bie	Ceiber«
2.	bete»	Seibettt.
3.	benett	£eibern.
4.	bie	Seibet. 0 i5r	Seiber.
6.	bet) benett	Cetbertt.
7.	mit benett	Seibertt.
titber biefe$ S3et)fpiei- werben ctbgeänbcrt alfe Kennwörter beö ungewiß ©efcfjiecijteö , weWje in ber etffen Čnbung einteiltet 3afji ttt ein u ober e ttnb in ber jwet)tett (£nbung in ein a ausgeben tmb ttm eine ©pibe in ber jwet)ten Snbuttg warfen, ai3 : tu tellu, ti-ga tellesa. tu teile, b«$ Äaiö; tiga telle-' ta, beö j?aibö.
Wuraerfimg.
®aö Söort oku, ozhesa ba§ Sing, wirb btircfjattö über tellu in äffen Bafjien abgeänbert; ober biefeš fann ttocfj fcfjöttir «nb beffer itt ber jwepfacfjett ttnb mehreren mtcf) ctnbcrö .abgecmbert werben; afö: 1, (Jtebung. te dve ozhese, ober te dve ozhi, bieget) Singen. 2. tih dveh ozhes, ober tih dveh ozhi, ber ¿we^en Singen. 3. tima dvema ozhesama ober tima dvema ozhema, bett ¿wegen Singen. 4. te dve ozhese ober te dve ozhi, bie ¿wet)


1.	te
2.	tih
3.	tim
4.	te
5.	o vy
F^A shtivennje.
Telles —
— e.
Telles —
6.	per tih
7.	is timi
Telles — am. Telles — e. Telles — e. Telles — ah. , Telles — amj.
Zhres tudi rasgledk bodejo pregybane v'se immennske besede te negotove ro-. dovinne, katere v'timu parvimu is'hodu edyniga shtivennja v'enu ti, ali e, iuu v' timu drugimu v' enu a, vuugrejo , inu fa eno zharzhvo rastijo v' timu drugimu is'liodu kokar: tu tellu. tiga tellesa. tu telle. eiga telleta.
Savanzhuvannje.
Ta besede oku, ozhesa bode skus» inu skus zhres tellu po v'sih shdven-njah pregybana; ali taista fna she lepshu, inu bblshu v' tim dvoiahim, inu vezh shtivennju tudi dergazhi immeti, kokar. 1. is'hod, te dve ozhese ■, ali te dve ozhi. 2. tih dveh ozhes, ali tih dveh ozhvj. 3. tirna dvema ozhes am a, ali
*
Sfugett. <;. o vy dve ozhese obet o vy dve ozhi, o ifjt pet) §iugen. 6. per tih dveh ozhesah ober ozheh, bet) bettjmetscn Siugen. 7. is tima dvema ozhesama obet* ozhema, tttii bett jmetiett Sittgen.
ttielfac&e
1. te ozhese obet ozhi, bie Sfugetr.
2.	tih ozhes obet ozhy, bet Singen.
3.	timi ozhesam obet ozhem, bettett 3iu= gen. ¿4. te ozhese obet ozhi, bie Siugett. f. o vy ozhese obet ozhi, o iljt Siugen. 6. per tih ozhesah obet ozheh, bep be; itett Sfugett. 7. is tirni ozhesami obet ©zhmi, mit bettett Siugen.
§. V.
95ott betten 23et)toorfem,
SDtc 2Jeyt»Örtet fjaben folgende ičigen; fd;aftett:
1.) Ste W«n&ettingtf<xtt,	; balb nsirb ba$
33et»n>ort beö männiidjen, roemt eö bet) einem tttattttlidjen , baib beS roeibiidjen, wenn eö bet) einem roei&iicjjen , baib beö ungewißen ©efdjledjteö, wenn eö bet) einem ungewißen Sfannwott fielet, alö : 6et gtoffe / bie gtofie , ixxö gtoffe Kinb.
2. Sie

ozhema. A' te ozhese, ali te dve ozhi. f. o vy dve ozhese, ali o vy dve ozhi. 6. per tih dveh ozhesah ali per tih dveh ozheh. 7. is tirna dvema ozhesama ali is tima dvema ozhema.
. Vezh shtivennje.
1. Te ozhese , ali te ozhi. 2. tih ozhes j ali ozhy.- 3. tim ozhesam , ali oxhem. 4. te ozhese ■> ali ozhi. o vy ozhese, ali ozhi. 6. per tih ozhesah , ali ozheh. 7. is tirni ozhesami, ali ozhmi.
§. V.
Od tih berstav'livih Besed. Te perstavlive besede immajo te per-hodne lastnosti: 1.) Tu presellennjetu je» fdal bode ta perstavliva beseda te mofhke, zhi stojy per eni mofhki, fdai bode ta perstav'-liva beseda te fhennske, zhi stojy per eni fhennski, fdai bode ta perstavliva besed» te negotove rodovinne 5 zhi stojy per eni negotovi immennski besedi, ko-kar : ti velH gospod, ta velka gospa, tu velku ottrok.
2. Tu
64	--"»3
2) £>ie Vergleidjmtg, «jetttt erftenS baö 23etj= rcort cinc gfaffe tticijt erpíjíe aber ernte, teilte ©acije anbeuíeí, oiö : ber fromme áerr, ine fromme ^rau , batí fromme Hit?5. Sweptenö • wenn baö Bettworí bte ©adje fcurdj bte 2)crgíeid)itttg in etwaé erljoíjet ober erniebrtget, aíé: ¿>er frömmere ácrr, ¿ie frömmere ^r au, &ae¡ frömmere Sin6. 2)rittenö, wenn ba$ SSetjwort bie (Sadjeam Jjödjffen erpljet, ober am niebrigften er= niebriget, afö : i>er frömmfte áerr , 6¿e frömtnfte £rau, batí frottmtfte Hin6.
3.) £>a<s (Befdjlecfjt. Saö S3et>worf nimmt brtö ©efdjiecfjt be§ Hauptwortes an, wefc djeS ftdj barunter öerfteftet, al$ : ber £ert ift geworben, welcher i>cy unei getwefen.
4)	Bie 3>ie SSepworter Jjaben eben aífo bret) Saften, fo wie bie Hauptwörter; ttänt-ftdj: bie etnfadje, jwepfadje unb »ielfadje
5)	¿Die (Bejtalt ift bep benen SSepwörtern $t»et)föc5, namíidj bte einfache, ais: ge^ redjt, unb bie ¿ufammengefeete, aíS: ungerecht.
6)	Sie £ní>ung. 35ie 23et)wörier Jjaben 7 (Btt* bungen , wie bie Hauptwörter in aßen
/ Sacien.
m--
2.)	Tu perglihanje, kader parvizh ta per* stavliva beseda eno gladko nizh pov-fdigneno, ali ponil'heno rezli pomenny, kokar: ti brumni gospod, ta brumna gospa, tu brumnu ottrok. Drugizh, kader ta perstav'liva beseda to rezh nei-tulku povikshe ali poniflie skus to per-
/ gliho , kokar: ti brumneishi gospod, ta bvumneisha gospa, tu brumneishu ottrok. Terkizh : kader ta persta'vliva beseda eno rezh nar vikshu povikshe, ali nar nifhe ponishe , kokar: ti nar brumneishi gospod , ta nar brumneishu gospa, tu nar brumneishn ottrok.
3.)	To rodovinno, ta perstav'liva beseda vTamme na se to rodovinno te im-mennske besede, katera se pod njoi fa-stoppy, kokar: ti gospod je v'marl. kateri je per nas bil.
4.)	Tu shtivennje, te perstav'live besede imraajo rav'nnu taka troinnu shtivennje, kokar tesaiiiostojozhenamrezh : tu edy-un, tu dvoinnu, inu vezhshtivennje.
5.)	Tu podobstvu, tu je dvegubnu per tih perstav'liveh besedah, namrezh tu korreninsku , kokar : pravizhn, inu tu v'-kupisstav'lenu, kokar: nepiavizhn.
6.)	Ti is'hod , te perstevlive besede im-majo 7. is'hodov kokar te sammosto-jozhe po v'sih shrivennjah.
e	7.)
7)	Sie tfbStt&entng. 2>aS Betört «nr «a'dj eine« (Sefcfjfedjt befrachtet, wirb audjj ttuc «<tc(j feibe« eJefcfjied&te, wie ei« Hauptwort abgeänberf.
8)	Sie (Kattiitig. 2>iefe ecficerfet ftdj erftetiS auf bie ©tammworter, gut, jtuepienä auf bie abffamme«be, at$ : gütig.
ber Setjwörier mtb 9)iiffeitt)orfer.
«infame 3<xI)I.
	G?ttbUttg.	
	( bet	fromme.
I	( bie	fromme.
	( baS	fromme.
	( bei	fromme«.
3	( ber	fromme«.
	C be$	fromme«.
	( bem	fromme«.
3	( ber	fromme«.
	( feettt	frommeu.
	( be«	fromme«.
4	C bie	fromme«.
	( ba$	fromme.

7.) Tu pregyhalshe, te perstav'livo besed le po eni rodovinni premisliti, bode tudi le kokar ena samostojozha beseda pregybana.
g,) To sorto . ta sorta se rasstegne par-vlzh na te korrenniuske besede, kokari dobr. Drugizli na te obrastijozhe besede , kokar: dobrutn.
Pregybalshe. Tih perstav'livihinu sredlivih Besed.
Edijnu. shtivennje.
isliod*		
ti	brumn —-	i.
ta	brumn —	a.
tu	brumn —	u.
tiga	brumn —	iga«
te	brumn —	e.
tiga	brumn —	iga.
timu	brumn —	imu.
tei, ali ti	brumn —	
timu	brumn —	imu*
tiga	brumn —	iga.
to	brumn —	0.
tu	brumn —	u.
e ž
(Snbung.
C im p ( b» ( bu
C bett 6et> C bec C ben
( bem mite ber ( bem
,gt»eyfai>e
( bie ä»e9 ( bie jroet* ( bie jroeg
( ber jwettett ( ber aroetjen ( ber jroetjeti
( ben jweyett ( bett jwetiett ( bett jwetiett
( bie pep ( bie jwe9 ( bie
( iljr pep o ( if)t jwe9 ( ijjt jwet)
frommer.
fromme.
frommet.
frommett. frommen.' frommen.
frommen, frommer, frommen.
» frommen, frommen, frommett.
frommen, frommen, frommen.
frommen, frommen, frommen.
frommen, frommen, frommen.
frommen, frommen, frommen.
is'hod.
f o
6 peí
7 is
5 o
ty	brumn —	i.
ty	btumn —	a.
ty	brumn —	u.
timu	brumn —	imu.
tei	brumn —	i.
timu	brumn —	imu,
tim	brumn —	im.
toi	brumn —	oi.
tim	brumñ —	im.
Bvoinnu shtivennje.		
ta dva	brumii —	a.
te dve	brumn —	e.
te dve	brumn —	e.
tih dveh	brumn —	ih.
tih dveh	brumn —	ih.
tih dveh	brumn —	ih.
tima dvema	brumn —	ima.
tima dvema	brumn —	ima.
tima dvema	brumn —	ima.
ta dva	brumn —	a.
te dve	brumn —	e.
te dve	brumn —	e.
vy dva	brumn —	a.
vy dve	brumn —	e.
vy dve	brumn —.	,e.
70
Ste

(£«bu«8. C be« jwe^e«
6	6et)C be« jroe^e« i>e« jwepett
be» ¿roetie«
7	mitC beti jroe^e» be« jroepe«
Vielfache
bie bie bie
bere« bere« bere«
bettett bettett bettett
bie bie bie
\f>t 5 P ( if)£
ifyt
bettett 6&C0( bettett bettett
bettett 7 mit( bettett bettett
fromme«, fromme«, frömmelt,
fromme«, fromme«.
fromme«, »
fromme«, fromme», fromme«,
fromme«, fromme«* fromme«,
fromme«, fromme«, fromme«,
fromme«, fromme«, fromme«,
fromme«, fromme«, fromme«.
fromme«, fromme«, fromme«.
fromme«, fromme», fromme».
6 pe
is'hod. ( tih dveh tih dveh tih dveh
tirna" dvema tima dvema tima dvema
Vezh
ti
te te
tih tih tih tim tim tim
te te te
vy
vy vy
tih tih tih
tirni timi tirni
brumn brumn brumti
brumn brumn brumn
shtivennje. brumn brumn brumn
brumn ■ brumn ■ brumn brumn brumn • brumh
/brumn -brumn -brumn -
brumn -brumn -brumn -
brumn -brumn -brumn -
brumn -brumn -brumn -
- ih. - ih. - ih.
-	ima.
-	ima.
-	ima.
-	i.
-	e.
-	e.
ih. ■ ih. ■ ih. • im. im.
-	im.
e.
e.
e. •
i.
e.
e.
ih. ih. ih.
imi. imi. imi.
ttibet btefeS 23ei)fpiei werben alie 23et)w6t-' ter unb Sftitteirootter ftbgeaubert. ^
bofha, bofhe, afietn btefeS ift nut eih bau-ttfc&er ©ckrtudj, mtb ifi tiadj ber EJlcgci afc Sett bejfet gefagt, bofhi, bofha, bofhu> gredozh , gredozha, gredozhu.
SBetttt man bie SJetgieidfjungSftaffef modfictt 4tttb cine Gadje etwaS etfjofym obet erniebtis ¿ten, obet obet gat am pdjften etfjo&en, obet žttm untetften etniebrigen una, fo mug mau «tu bie jroet)te $3ergieicijuttgšftaffei ju rnadjen, gu ber ¿tDeyten Sttbuttg bet einseinen BaljibeS mtbiid&en ©efcfjiedjteS ju bem e em ishi fe= nett; jum ŠBepfpiei: te bruinne ift bie jnjet)= te Subuug beS roeibiidjen ©efcljiedjteS, fo fe^ ee sunt brumne eitt ishi, fo imfit e$ brumnei-shi unb macfte aiie bret) ©efcjjfedjter, afS ti brumneishi, ta brumneisha, tu brumnei-shu, unb fo aud> bet bene» ubrigen regeimaf-ftgett Sk^Dotiertt.
§. VI.
SOift
Zhres letuti rasgledk bodejo v'se per-stav'live ,• inu sredlive besede pregybane.
Savanzhuvannje.
Eni pishejo to negotove rodoviiio namest. u. enu e. kokar: bofhi, bofha bofhe , ali tutu je le ena h'metushka sheg-ga je v'selei bolshu po varstishu bofhi, bofha , bofhu, gredozh, gredozha , gredozhu.
§. VI.
Kader se ta druga perglihliva stoppin-lia narediti h'ozhe, inu eno rezh naitulku povikshati, ali ponifliati ali pak vikshu povikshati, ali nar nifhu ponifhati misly, taku se mare fa to drugo perglihlivo stop-pinno narediti h'timu drugimu is'hodu e-dyniga shtivennja te fhennske rodovinne li' tima e. enn ishi perstaviti, kokar: te brumne je ti drugi is'hod te fhennske rodovinne ? taku perstavi h' brumne enu ishi, taku pride brumneishi , inu naredi v'se tri rodovinne, kokar: brumneishi, briim-neisha, brumneishu, inu taku dallei od tih varstlivih perstavlivih besed.
5BiÄ man abet bie britte 25ctgret^uttgöfi(if-fei maßftt, fo fege matt tttir baö SDöttieitt liar »or ber jwet)fen ^etgfeidjungöfiafei, aiö .* ti nar brumneishi, ta nar brumneisha, tu nar brumneishu, u. f, ro.
I* Sfnmetfung.
(B ftnb tm SöenbtfcJjen rate im ©cut? fdfjen einige Sßörter, meiere fd>on ftitr ftcfj tie britte föetgieicfjunggftaffei anbeuten oB pre, fei)r, groien, ungeheuer, narboll, ungemein, zhres nemost, übet bie mafi fett, zkres v'se , über affeö, neilrezhen-nu, unauöfptedjiicfj, neslislivu, uuetlwt, vi-soku, Jjodj, ttnb meljt; anbete, wenn mait fagt feljt üetnünftig, premode, ungeheuer gto§, grofnu velk, ungemein geieljtt, narboll vuzhenn, übet bte rnafien güiig, zhres, nemost dobrotliv, unetftöti tt>tatt-ttifefj, neslislivu trinogarski, ijodj geachtet , visoku shtimann.
IL Simnerfuttg.
Gö ftnb t>ieie Setwörfet eines trntifr tigen S8et-giet($uttgäftaffe, afö : gut dobr, beiTet bolshi, iang dv'gh, länger, deli, dalshi, gaeftig gard, gatftiget garshi audj garji, bog hud, böfer huishi, furj kratk, furjer kraishi, krazhji auci; krat-

Kader se hozhe ta treka perglihliva stoppinna narediti, taku se naprei pred toi drugoi perglihlivoi stoppinnoi postavy ta besediza nar , kokar : ti nar brumne-ishi, ta nar brumneisha, tu nar bruni' neishu, inu taku dallei,
I. Sdvanzhuvannje,
So v'slovennskim tudi nekatere besede.* kokar v' nemshkim, katere fhi samme od sebe to treko stoppiimo po-niennijo, kokar: pre , grofnu , narboll-, zhres nemost , zhres v'se , neifre-zhennu , neslishlivu, visoko, inu vezh drugih, zhi se rezhe premodr, grofnu velk, narboll vuzhenn , zhres nemost dobrotliv , neslishlivu trinnogarski, visoku shtimann.
II (Savaiizliuvannje.
Je veliku perstav'livih besedenga nevarstliviga perglihanja , kokar : dobr, a. U' bolshi, a. u. doug, a. u. delli dalshi, a. u. gard, a. u. garshi, a. u. rudi garji, a. u. hud, a. u. huishi, a. u. kratk, a. tu kraishi-, a. u. kratkeishi, a. u. lohek, a. u. lofheij tudi lohkeishh a- m ali i, maihan9 S . s .	' , .
kratkeishi, ieidjt Iohek, ieidjter lofhei audj lokeishi,. Hein malli, maihan, fieittetr mainshi, meji 3 fdjön lep ? fdjßner lep-shi, jung mlad, junger mlaishi, nieber nifek, nieberer nii'hi audj nifheshi, gern rad, iie&er raishi, füg sladk, fuff^' slai-shi ? slaji aud) sladkeishi, breit shirok, breiter shirji, shirshi audj shrokeishi, bünn tenk, bunner tenshi, tenji audj tenkeishi, fjart tard, härter tarshi, tarji audj tardeishi, ferner tefhk, fdjroerer tefhi audj tefheshi, groj? velki, groffer vezlii, vekshi, bief tov'st, biefer tov'shi audj toji, fjodj visok, Ijöljer visfri, vikshi aud) visheslii•> eng vofek, enger voshi audj vofheishi unb vofkeishi, »ortreflidj jak, »ortreflidjer gurji audj gurshi, unb uod) einige, weiche aber nur auö beut @e&rau= dje ju erlerne« jtnb.
§. VII.
gafjlrsörter ftttb 23et»roörier, mit weisen mau bie s<!ittäalji ber 2)inge anbeutei; foidje ftnb
i) (Frun6= ober öauptsaljlen f weidje auf bie $rage wie t>iel fofgen, ai$; eins. jwet». bret» u. f.
j
■ ? ' / . > • -
a. u. mainshi meji, a. u. lep, lep s hi, a. u. mlad, mlaishi, a. u. nifek , nifhi tudi nifheshi, a. u. rad, a. u. raishi, m. j/ai/fe , slaishi, j/aji, a. tudi, sladkeishi, a. shirok, shirji, shir-shi, tudi shrokeishi, ii. imk, jfe, tenji, tudi tenkeishi, ¿z. fan/, tarshi, t ar ji , tudi tardeishi, a. u. tefhky tefhi, tudi tefheshi, a. u. velk, vezhi, vekshi , a. u. tov'st, tov'shi, tudi t o ji , a. ii. visok , vu/zi, vikshi , visheshi, a. m. vofek, vofhi, tudi vo-fheishi, inu vofheishi, a. u. jak, gu-rji, tudi gurshi ,• a. u. Inu she nekatere , katere se marejo is shegge, inu navade vuzhiti.
. S. VII.
Od shtivilskih befed.
Shtivilske besede so perstav'live besede , is katerimi se tu shtivillu tih rezhy po-menny. Takshneso.
x.) Korrenninske, ali poglavitne shti-ville , katere na tu prashanje : kulkatu ? pridejo, kokar : edn. dva, tri, inu dallei.
2)	(Drönungsi5^IeM > Weiche auf i>te $rage bet wie Welte ? folgen, afö: ber erfte. Der jwepte. ber äwanjigfte. n. f. w.
3)	<li)ctlett&e Zahlwörter finb, weiche ntan feßei auf bte ftrage: wie »ieletley ? ober wie viel je&etfmal? feigen, aiö: ju jwet». ju bret).
4)'	Vermeljtungissft^Iett , weiche auf bie Wrage: wie vielfach ? wie tnelmal ? fofgen ¿wegfadj. bretjfach. tinmal. ¿wetjtnai. u. f. w*
(Brunft
3a{jien.
Sahien,
1.	(Sinö.
2.	jweg.
3.	bret».
4.	t>icr. fünf.
6.	feefjä,
7.	fiebert,
8.	acht.
9.	nenn.
10.	jehett.
11.	eiif.
12.	jwoif.
I. Srfter.
II.	¿weiter.
III.	brittet.
IV.	»ierfer«
V.	fünfter.
VI.	fedjfter.
VII.	ftebenter.
VIII.	achter.
IX.	neunter.
X.	jehenter.
XI.	eiffter.
XII.	jwoiftcr.
2.)	QSaporedne shtiville, katere na tu prashanje : ti kulki ? pridejo , kokar: ti parvi. ti drugi, ti dvaiseti, inu dallei.
3.)	Rafdellijozhe so shtiville, katere se na tu prashanje postavijo: kulku sort? alli kulkain vsakokrat ? pridejo , kokar: po dva po tri.
4.)	Monofhijozhe shtiville , katere na tu prafhanje se postavijo : kulku gubn ? kulkukrat ? odgovor: dvegubn. trigubn. enkrat, dvekrat. inu taku dallei.
Korreninske shtiville.
1.	Edn.
2.	dva.
3.	tri.
4.	shtir. pet.
6.	shest.
7.	sedm.
8.	osm.
9.	devet.
10.	deset.
11.	ednaist.
12.	dvanaist.
tSaporedne shtiville.
t. Parvi, a , u.
II.	drugi, a, u.
III.	treki, a, u.
IV.	shtarti, zhetarti. V« peti, a , u.
VI.	shesti, a, u.
VII.	sedmi, a, u.
VIII.	osmi, a, u,
IX.	deveti, a, u.
X.	deseti, a, u.
XI.	ednaisti, a, u.
XII.	dvaiiaisti, n, u.
13.	ij«t)jc5ett.
14.	»icrjefje«. ii. fünften.
16.	fecfjäjeljett.
17.	ftebenjelje«.
18.	ac&tä^ett.
19.	«euttjefje«.
20.	jwa«ji<j. 30. brei§ig. 40. tHet-jig. 50.. fönfstg. 60. fettig. 70. fte&e«äig. ga. <id>m$. 90. «eunjig. 100. Jjunberf. 1000. taufenb.' 1000000. Sfliiifio«.
XIII.	bretjjeliettfer.
XIV.	»ietjeßenier.
XV.	fttttfjeljttter.
XVI.	fedjjeöttber.
XVII.	tfef>e«3efj«ier.
XVIII.	afätfanUt.
XIX.	neuttjefje«fet.
XX.	swanjigfier. XXX. brepßigffer. XL. »iersigfier. L. fünfjigfter. LX. fedjjigfier. LXX, ftefeettjigffer. LXXX. acfjtjigfter. XC. «euttjigffer. C. fjunbertfter.
M. taufettbfier. 1000000. tniatottficr.
3Die vi>rbttungci5Äl)Icn werbe« afcgeattberi, wie brumni, a , u; bie ©rutibjaPeu a&er werbe« auf foigcnbe Sirt a&geättijeri / aB: edn ober eil, ena, enu, einer, nobedn. nobedna , nobednu, fei«er auö i>et)beu, unb obedn ? obedna, obednu. einer auö feetjben, werbe« ttadj brumni . a, u, abgeanbert.
tfn-
SV;---U®	gI
13.	triiiaist.
14.	shtirnaist.
15.	petnaist.
16.	shestnaist.
17.	sedmnaist. ig. osmnaist.
19.	devetnaist.
20.	dvaiset. 30. trideset. 40. shtirdeset, 50. petdeset. 60. shestdeset. 70. sedmdeset. 8o* osmdeset. 90. devetdeset, 100. stov.
1000. tisuzh. jefer. 1000000. Millionn ? milljar.
XIII.	trinaisti, a. u.
XIV.	shtirnaisti, a. u.
XV.	petnaisti, a. u.
XVI.	shestnaisti, a. u.
XVII.	sedmnajstj, a.u.
XVIII.	osmnaisti,a. u.
XIX.	devetnaist, a. u.
XX.	dvajseti, a. u. XXX. trideseti, a. u, XL. shtirdeseti, a. u. L. petdeseti, a. u. LX, shestdeseti, a. u. LXX, sedmdeseti, a.u. LXXX. osmdesčtj,a.u. XC. devetdeseti, a. u, C. stoVnni, a. u.
M. tisuzhi,jeferski, a.u. 1000000. millionnski, milljarski.
Te faporedne shtiville bodejo pregy-bane, kokar brumni, a. u; Ta korren-ninske pak bodejo na to nasledno vifho pregybane, tu edn ali en, ena , enu. no-bedn, nobedna, nobednu , inu obedn, obedna, obednu bodejo kokar brumni? a. u. pregybane,
f	Sa- v

Sinmerfimg.
SiefeS ift amtocfj tton beut edn ober en ju metien: tttentt baö edn foli gemalt werben, tmifji eö ganj allem fielen, aiö: t\-«er ift ba gewefen , edn je tukai bil ? wenn eö aber &ct> einem anbern Haupiroorfe fic= Ijet, fo muß nur baö en gefeeet werben, oiö: ein reifer Sftann, en wogatt mofh. <£ine ift ba gewefen, edna je tukai bila. Sine grau, ena gospa; u. f. w.
mannt.
1.	bie jwep.
2.	ber jwetten,
3.	ben äwepen
4.	bie swet) f
<Da£ TOort groey
Sweyfadje Saljl.
weibf. bie swet). ber jwepen. ber jwetjett. &en jwepen. 0 ifjr jwep
ungew. ©efrfjf. bie ¿wet;, ber jwetien. ben jwepen, bie jwet). 0 ifjr ¿wet).
0 ifjr jwet). 0 ifjr jwep. 0 ifjr ¿wer).
6.bet>	ben jweqe. bet) ben jweoett ben ben ¿wepen
7.mit	ben jwetje. mit ben swetjen mit ben ¿weisen
£)<*$ Wort &vty.
1.	bie bret). bie brep. bie bretj.
2.	ber bretjen. ber brepen. ber bretjeit.
3.	ben brepen. ben bregen. ben brepen.
d.
Savanzliui.
She le tutu je od te besede edn,. ali en , favanzhuvati: kader se more tu edn narediti, taku more ta beseda edn zellu sammo stati, kokar: ednjetukai bil-, kader pak ta beseda per eni drugi sammostojozhi besedi stojy, taku more le ta beseda en postav'lena biti, kokar: en uuogatt mofh. edna je tukai bila. ena gospa, mu taku dallei.
Ta beseda Dva*
Dvoinnu shtivennje.
mofhka. fhenska. negotova rodovina.
1.	ta dva te dve	te dve.
2.	tih dveh tih dveh tih dveh.
3.	tirna dvema tima dvema tima dvema.
4.	ta dva te dve	te dve. ovydva. o vy.dve o vy dve.
6. per tih dveh,per tih dveh per tih dveh.
7is tima dvema.is tima dvema.is tima.dvenia
Ta beseda
i. ti tri j i te tri .2- tih treh tih treh 3. tim trem tim trem f 2
Tri♦
te tri. tih treh. tim trem.
'1 sc
84	K*---^ ■
wctnttí.	wctbí. un^ew.
4. bie beep. t»te breç. bie beet). <). 0 iljr brep. 0 \\)t bret). 0 ifjr bret). 6.bet) bett brepeu bet) bett brepen. bet) ben brepen. j.mit bett breçen mit bett bretien mit bett btetjett.
2)ie Beitwotter oba, obe , obe, ttttb oba-dva, obedve, obedve werben über dva , dve abgeanbert , nur baš 5Bort obadva fan« in bet>ben feilen afcgeaubert werben, aiö : ber íetiben obedveh, ben bet)be« oberaadvema, «. f. w., eé fann aber auefj nur bie leetc ©pibe abgeanbert werben , aí§ : obidva, obi-dve? obidve, betibe, unb jwar über dva? dve.
•DaS 3Bort shtiri > »ier, wirb über tri ab--geauber t.
I. Slttmcrf«rtâ-
2íuS biefen OrbrtungSaaíjfett werbe« t)ieíe felbftftänbtge Stenuwörtet. gemacht, ab= fonberfi(5 itn ©pieíen unb ©eíbjaíjíett, wie. audj beç benen ©oíbatenfc&aaren, aí$ : dvo-jak ber S^ctjer, dvoika ber 3wet)er «m ©piei, trojak ber ¿Dreper, troika ber 25reçer im ©pieí, zhetartak ber Vierer, zhetartizza bie Mieterin, petak ober pe-
tiz-
s»«^^	85
mofhka. fhenska. negotova rodovina.
4. te tri te tri	te tri.
<j. o vy triji o vy tri o vy tri. 6. per tih treh, per tih treh per tih treh. 7.1s timi tremi, is timi tremi, is timi tremi.
Te dve besede oba, obe, obe, inu obadva, obedve, obedve bodeta zhres dva, dve ,pregybane, ta beseda obadva lna na oboinno vifho pregybana biti, kokar: obehdveh, obemadvema, inu 'taku dallei, pak fna tudi le ta faidna zharzhva pregy-bana biti, kokar: obidva., obidve, obidve, inu tutu zhres dva , dve.
Ta beseda shtiri , bode zhres tri pregybana.
I. Savanzhuvannje.
Bode tudi veliku sammostojozhifi besed naretih is tih faporednih shtivill, flasti v' jigri, inu v' shti, vennju tih dnarjov, kokar tudi per tih fhovnirskih trummah , kokar : dvojak, dvoika, trojak, troika, zhetartak , zhetartiz-za , petah , petizza, shestak, shestizza, sedmak, sedmizza. inu taku naprei
v'
tizza bet g-ûnfet, shestak unb shestizza bet ©edjfer, sedmak unb sedmizza bet ©iebtter, »tib fo fort im Satjien.
II.	2(ttmerfrwci*
2Dettbett fjaben noc5 eine befonbe; te Sftt irn jadíen, o&woíjíen fte audj be= «en Seutfdjen gfeicfj jadíen fönne«, fo feßen fte bie Saljf t wenn e3 tne&t ift, a(S t>ier, in bad uttgewiffe ©efdjíecíjt, u«b baö babet) ffeÇenbe SBott abet mu§ in bte jwegfe bung bet mefjretett Zafyt gefeet werben ,aU: fünf banner ftttb Jjiet gewefen, pet rno-fhov se tukai bilu ; eâ ftnb acfjt 2Beibet geftot&ett , osm fhena je v'iîiarlu. u. f. m.
III.	2íitmerfattg*
(5$ ftttbeí ftdj ttodj eine anbete fôoue Sfrt int jadíen, uttb jwar fe Dr gui ge= btäudjiidj, ein wenig anberô , aíó eben bie= fe jeöt angefagte, als : jweg, btet), »ier, fünf ftnb I)iet gewefett, dvoje, troje, zhveteru, peteru njeh je tukai bilu, unb'fo fori, fo weit otan jaíjíen witf.
3wet)¿
' v' shtiVeuniu. Ta moflika rodvina more yti vun v' enu tak, ta fhennska v'enu izza, kokar petah, petizza.
II Savanzhuvannje.
Ti slovennzi immajo slie eno po-sebno vifho v' shtivennju, da si ravnim tudi is tirni nemzi enaku shteti fnajo , taku postavijo tu shtivillu, kader je vezh kokar shtir, v'to negotovo rodovinno, inu ta frav'mistojozha. beseda pak more postav'lena biti v' ti drugi is'hod vezh-shtivennja, kokar: pet mofhov je tu-kai bilu. osm JTienn je v'marlu. inu taku dallei.
III. Savanzhuvannje.
Se slie v'selei fnayde ena druga lepa vifha v' shtivennju , inu zellu prov' dobru navadna, enu malhi derga-zhi, kokar ravnnu leta fdai napoveidana, kokar: dvoje, troje, zhveteru, petem njeh je tukai bilu, inu taku naprei v' shtivennju, kokar dallezh edn ozhe shteti^
D ru -
3twoieê Capitel
betten gtôwôrtertt.
(Sin Fürwort iff, wetdfjeê fut ein 9îentt; wort in ber Siebe gebraudjet roirb, auö biefen fttt& ¿weg fetbfiftanbige Söörter : id; nnb í>u, übrigen aber ftttb alle bepftänbige; wie fciefer, jener, u. f. w.
Stefe Fürwörter werben in 6 îtjeite einge* Reitet: i) in perföJjniicfje. 2) in anjeigenbe. 3) in bejietjenbe. 4) in fragenbe. 5) in be* föcnbe, 6) in uneigentiiidje.
9îun t>on jebem inSbefonbere,
§. I. -
25aS feibftftänbige Surwort Äinf.	S'TOeyf.	Weif,
ßrnbmtg.
1	idj.	wir jwep. wir. (mein.
2	'meine.	unfer jwepen. unfer. Cmeineö.
3	mir.	uns ¿wegen. unê.
• \ »
Druga Stava.
Od tih namestnih Besed.
Ena namestna beseda je, katera bode fa eno immensko sammostojozho besedo shpogana, is katerih sta dve sammostoj-ozhe, kokaf: jest, inu ty ; te druge pak ?o v'se perstojozhe, kokar : ti, ta, tu* tisti $ tista, ti s tu. uni, una, miu, inu taku dallei.
Lete namestne besede bodejo na shest vifh rafdellenne. i.) v'pershonnlive. 2.) V' pokafajozke. 3. v' nafeispov'nlive. 4.) v' prashajozhe. 5.) posedejozhe. 6.) v'ne-lastenlive.
^dai od v'sakateriga poseben
§• I.
Ta sammostojozha namestila beseda jest. eihjna, dvoinnu. vezhstitivennje. is'hoa.
(my dva
1	jeit (my dve	my.
(my dve
(moj (naini nai dveh (nash.
2	(moja (naina ali nai dveh (nasha. (moju (nainu nai dveh- (nashu.
3	meni, ali mi, nama dvema, nam.
90	s ■
«inf.	Weif.
(Jubuitg;.
4	midj.	uu3 ¿weg. uuö.
5	o ich.	» wit ¿wer». o wir.
i
6	6er» tttir. bet> uuS jwet»ett. bet) tinê.
7	mit mir. mit «ttö jwetjeu. mit uns.
feibftftanbige ^utwort Su. «inf.	Swevf.	Weif,
ßritbnug.
i bu.	0)r jwet). ihr.
(beim
s (beitte. ettet jwetjier. euer, (beineö.
3	bir.	euch jrcet>en.
4	bidj.	euch jwet>.	euch.
5	o bu.	o i ht ¿wet).	o ihr.
6	bet; bir.	bet) eu dj ¿w et) en	bet) euch.
7	m;t bit. mit euch jwet>e. mit euch.
edmu. dvoinnu. ■ vezhshtivennje.
isTiod.
(nai, ali nas dva, 4 mene, ali me, (nai, ali nas dve, nas.
(nai, ali nas dve,
(my dva , ^ o jest, o (my dve, o my. (my dve,
6	per meni, per nas dveh, per nas.
7	is menoi, is nama dvema, is nami.
Ta saihostojozha namestna beseda Ty.
(vy dva,
1	ti	(vy dve,	vy.
(vy dve,
< (tvoj (vaini,	vai dveh (vash.
2	(tvoja (vaina, ali vai dveh (vasha. (tvoju (vainu, '	vai dveh (vashu.
3	tebi, aH ti, vama dvema, vam.
(vai dva, vas dva ,
4	tebe, ali te(vai -dve, ali vas dve, vas.
(vai dve, vas dve,
(vy dva,
5	o ty, o (vy dve ,	o vy.
(vy dve,
6	per tebi per vas dveh, per vas.
7	is taboi, is vama dvema, is vami.
Ta
2Sott Sief? Ijai ttt attett Sonett gieidj. (fein.
2	(ferne, rtffa in bet 3weyf. «tib tnelf. (feineö.
3
4	ftö-
6	bet) ftdj.	•	<
7	mit fidj.
§• II-
Titisetgett&e ^iirwörtet ftub jene, mit roef--djett wie eine (Saßt gieidjfam mit gingettt anbeuiett»
35«$ «ttjeigettbe ffümott bet, bie, b&4. iEinf&c^e
(Sitbmtg.
mättttf.	jueibi. «ngetü.
j betr.	bie.	baö.
2 b:3.	bet.	beö.
3 bem.	bet.	bem.
4 bett.	bie.	baö.
5 o bu.	o bu.	o bu.
6 bet» bem.	Bep bet.	bet> bem.
7 mit bem.	mit bet.	mit bem.
Sin-
Ta besada svoj. sebi, sebe, imma po v'sih shtivennjah enaku. is'hod. ' (svoj.
2	(svoja, taku v' dvoinnimu, inu vezh shtiv. (svoju.
3	sebi, ali si.
4	sebe ali se.
6	per sebi.
7	is saboi.
§. II.
Pokafajozhe namestne besede so taiste, 5s katerimi my eno rezh taku rekozh is parstami kafhemo.
Ta pokafajozha namestila beseda ti-, ta, tu, Edynu shtivennje, mofhk. fhennsk. negotov, rod.
i ti.	ta, tu.
2 tiga.	te. tiga.
3 timu.	tei, ali ti. timu.
4 tiga.	to. tu,
5 o t y.	o ty. o ty.
6 per timu.	per tei, ali ti per timu,
7 is tim.	is toi, is tim.

94
<ÄV1~

Sfometftmg*
2)ie 2Bettbcit ljube» bie »iette ttt:b erfte Sttbttttg bet eittfrtdjett 3<t&i t>eš mamni-®ef<f>(ed)te$, ivetttt fte etm$ ttttiebijrtfieS ctttbetttett, «ti& ffdj beftagett t»ett oboi* voa<$, fliS-j. 23. tdj Ijabc biefeS Sfteffet gefattfet, fan« ittt SBettbifdjett ttidjt fagen, jest fym tiga uoflia kuppil, fottbettt icfj mtif5 fagctt, jest sym ti nofh kuppil, ttttb aifo bet) attbeeti ttttiebfjafictt ©adjett; mctttt fte abet citte i iebljafte (Sadje anbeiitett, fo gei>ct e$ nadj bet 'Stegei, afS: icf> fxtbe btefett 3J?ett= fdjett fdjo« oft gefefjett, jest sym tiga Zhloveka fhi dostikrat videl, it. f. to.
mäitttl.
1	bie ¿wet).
2	bet jtt»et)ctt.
3	bett jroettett.
4	bie jtoet)
StreVfacfje 3<ti)T. tüetbf. bie jtDct). bet ät»et>ett. bett jwetjett. bie jroet). o ifjt jroet).
5	o iljt jroet). o ifjt jrcet).
6	bet) b#ttarcet)e. be^ bettswet)ett.
7	mit bett jroet)e. mit ben^roegett.
ttttgerc, bie jwet). bet jwecett. feett jroetjett. bie ä^et). o iljt äwet». bep bettätüetsetf. mit bett jmetjeti
I	t>i?ir
Savanzhuvannje.
t
Ti slovennzi immajo ti shtarti, inu parvi is'hod ennaku v' timu edynimu šhtivennju mofhke rodovinne, kader oni kai nefhiviga pommennijo, inu se praskajo, koga, ali kai, kokar h'rafgledku: jest sijni ti nofk kuppil, inu namorem rezhtj, jest sym tiga nofha kuppil, inu taku per tih drugih nefhivih rezheh; kader oni pak eno fhivo rezh pomennijo , taku grede po varstishu, kokar: jest sym tiga Zhloveka fhi dostikrat videl, inu taku naprei.	,
I)v o in nu s h ti v e nnj e.
mofhk.	fhennsk.	negot. rodov,
i ta dva. te dve.	te dve.
a tih dveh. tih dveh.	tih dveh.
3	tirna dvema, tima dvema,	tima dvema.
4	ta dva. te dve.	te dve.
5	o vy dva. o vy dve.	o vy dve.
6	per tih dveh per tih dveh.	per tih dveh. 7is timadvema is tima dvema is tima dvema
Ve,z h
Vielfache
tttätttt. rceibi.	tingens ßnbnng.
i bie. bie.	bie.
a beten. betet.	bereit.
3	betKtt. betten.	benen.
4	btei bie.	bie.
f o ¿5t. o ifjt.	o iüt.
6	bet) benen. bet) benen.	bet) bene«.
7	mit benen. mit benen. mit benen.
biefem 23et)fpief werben abgeänbeti: leti, leta, letuj tuti, tuta, tutu eben bie« fet, eben biefe, eben biefeö ; taisti, taista , taistu, ttttb tuisti, tuista, tuistu eben ber^ feíbe, eben biefeíbe, eben baéfeíbej
ütv, 6ie, «ö ober£>a<¡, 011» ona, 01111,
fönf.	gwevf.	XHelf.
(er manníicf), i Cite, weibíiefj. fíe	fíe»
(eö títtgctpíf.
(fein.
3 (iíjrer» ifjtet jwetjett. ijjtet. (feitt.
(iímt.
3 (ifjt.	iljttett pet)ett, iljnett.
Cifjttf.
Vezh shtivennje. mofhk. fhennsk. negotov, rod. is'hod.
I.	ti	te	te.
2.	tih	tih	tih.
3>	tim	tim	tim.
4-	te	te	te.
f«	o vy	o vy	o vy.
6.	per tih	per tih	per tih,
7-	is timi	is timi	is timi,
Po letim rafgledku bodejo pregybane: leti > leta, letu. tuti, tuta, tutu. taisti 5 taista, taista, tuisti, tuista, tui-stu.
Tu on, ona, onu.
edymi.	dvoinnu. vezhshtivennje.
on	( ona dva ( oni.
ona	( one dve ( one.
onu	( one dve ( one.
njegov ( njeni	( njehov
njegova ( njena , ali	( njehova ,
( njehdveh	( ali njeli.
njegovu( njenu	( njehovu.
njemu,
njei, njima dvema , njim. njemu,
g	nje-
28	WS
4 (fi'e.	ftc mV-
(baö ober eö.
(er.
5o(fte.	" ffc jwet). o üc.
(ba§ ober eS.
(iijttt.
(tf>mr	.x ■<;	•
7tmt(i&r. titit t^ttenätue^ett ttttf W**-
(ijjtn.
3)iefc jwet) Söörter uni, una, unu* jener iette, jenes unb leuni, leuna, leuuu, eben jener, werbe« über brumm, brumna, brum-nu abgeanbert
§. III.
Be^enbe Fürwörter finb jene, weic&e f»d& auf ein »orfcetge^enbeö 2Bort bejie$en, ober etwas a«5 ber iw&etge&enbe« Siebe in bie $ebac&tni£ fW««, als:
iveldjetr»
«infame gafyl.
tnatttti. . »eiM.	m«*'
! weiter. »et*e.	»et**.
» weffe«. weffeti. »effe«.

is'hod.
( njega 4- C nj°
( onu
( 0X1 ? o ( ona
( ohu
( njemu 6per( njei ( njemu
( njem V is C njoi ( njem
( nja dva ( nje dve ( nje dve
( ona dva o( one dve ( one dve
nje.
( oni. o ( one. ( one.
per njeh dveh, per njeh,
( njima dvema is ( njima dvema is njimi. ( njima dvema
Lete dve besede: um, una , umi. inu kuni, leuna, leunu. bodeta zhres brumni, brumna, brumnu pregybane.
§. III.
Nafaispov'nnlive namestne besede so taiste, katere se na eno preidno besedo spov'nnijo, alli katere kai is tiga preidniga govorjennja naiai v' spominn pellajo, kokar :
kateri.
Edijnu shtivennje. mofhka. fhenska, negotova redov." i kateri, katera, kateru. 'z kateriga, katere, kateriga.
g 3	3-
IOO
tnatttti. roeibf. uttgetv. (Snbung.
3	weidjem.	weiset*.	rceidjettt.
4	rcefcfjetu	weiche.	roeldjeS.
^ o roeMjer.	o mt%e.	o toeicfjeö.
6	weitem,	bet) weiter,	bet) rceidjettt.
7	tttit .weitem,	mit weidjer.	mit weitem.
i i»ei$e pet). rceidje pet).	roeidje pet).
i weiter pepett mefdjet petjett	weiset? petjett
3	weiefrettpetjett weMjett petjett rceidjett petiett
4	weiche pet». roeidje pet).	rceirfje pet). ^ o meiere pe^. o weiche pet),	o rocicfjc pet).
6	bet) roeicfjett petjett.
7	mit roefdjett pepett. -
Vielfache 3>ft$I.	i/
1	tseicfje-	weidje.	weidje.
2	njeidjer.	weiter.	tteidjet?
3	»veicfjett.	tüeWjett.	tweidjett.
4	weiche.	weidje.	weiche.
^	o roeldfje.	o roeicfje.	o weiche.
6	bet) tüeidjett. bet) weidjett. bet) toeic^ett.
7	tttii weiche«. mit weisen, mit roeidjett.
^nroerfuttg.
Siifo werben abgeanbert aKe »ott kateri jttfamtnettgefeeie SBötiet , wefdje fei-
bett
mofhk. fhensk. negotov. is'hod.
3	katerimu, kateri, katerimu.
4	kateriga, katero, kateru. <; o kateri, o katera, o kateru.
6	per katerimu, per kateri, per katerimu.
7	is katerim , is kateroi, is katerim.
Dvoinnu shtivennje. ' i katera dva, katere dve, katere dve.
2	katerih dveh, katerih dveh, katerih dveh.
3	katerima dvema, kater. dv. kater, dvema.
4	katera dva, katere d.ve, katere dve.
5	o katera dva, o katere dve, o katere dve.
6	per katerih dveh, pr. kat. dv. pr. kat. dv.
7	is katerima dvema, is katerima dvema.
Vezh shtivennje.
1	kateri, katere, katere.
2	katerih, katerih , katerih.
3	katerim, katerim, katerim.
4	katere, katere , katere.
5	o kateri, o katere, . o katere. v
6	per'katerih , per katerih, per katerih.
7	is katerimi, is katerimi, is katerimi.
Savanzhuvann je.
Taku bodejo pregybane v'se od kateri v'kup isstavlene besede, katere
ljn-
io3	■
fcctt twr oitft nacfjgefefiet ftni>, aiS: kateri-kul, katerakull, katerukull, wer immer. nekateri ? nekatera, nekatera, etitdje. d os tir i, dostira, dostiru , etiidfje »ieie. v'sakateri, v'sakatera, v'sakateru, ein jet»weber.
§. iv.
ftragett&e fturrcorter fttti» jene, mit weidjen man. ttm etwa$ fraget, ais: kedu? gdu ? wer? kai? wa$?
«tSnttf.
(5ni»ung.
1	wer?
2	weffen?
3	wem ?
4	wen?
5	o mer?
6	t>?9 wem?
7	mit toem? StefeS tver Jjat wet>er jwet)fadje nocfj ittei=
fadje 3af)i.
Slnftatt kai waS , wenn eS weidje$ nic^t frageni) , mri) gar oft i>a$
Bor u
«infame	
wei&i.	mtgew.
wer?	WitS ?
weffen?	weffen?
wem?	wem ?
weit ?	waö ?
o wer ?	o waS?
bei) wem?	Up wem ?
mit wem?	mit wem?
irflmajo preidi, ali faidi en perstav'k , kokar : katerikull, katerakull, kateru-kull nekateri, nekatera, nekatera, do štiri■> dostira, dostiru. v'sakateri, v'sakatera, tfsakateru.
§• IV.
Prashajozhe namestne besede so taiste? is katerimi se fa kai v'prasha > kokar: kedu P gdu P kai P
Edijnu'shtivennje. mofhk. fhensk. negotov. is'hod.
1 kedu ? ali gdu ? kedu ? ali gdu ? kai ? a zhigav ? zhigava ? zhigavu ?
3	komu ? komu ? zhimu ?
4	koga ? koga ?	kai ?
5	o kedu ali gdu ? o kedu ali gdu ? o kai ?
6	per komu ? per komu ? per zhimu ?
7	is zhim ? is kom ? is zhim ? is kom ?
Letuta beseda kedu nymma ne dvoinui-ga5 ne vezh shtivennja.
Savanzhuvannje.
Namest kai, zhi pomenuy katera ne v'prashajozh ? taku bode dostikrat ta
104 SW----
SBörtlein kar gebrauchet, $18: waSiejjttidjt fautt, ba8 fann ich nicht, kar namorem , tu namorem. ¡3« ber ¿weiten (inbung Ust ba$ SBort kai auch zhes 3 äl8: fa zhes vollo ? weffentwegeu ?
Sfifo werben auch bie ¿ufammengefeji te« 3ßörterxau8 gdu uttb kull abgeanbert, ba$ kull aber für fich bleibt unabanberiid).
§. V.
SSefoenbe Fürwörter ffu!) jene , weidje ein iBeftß , (£igenffumt ober eine ¿«gehörige ©adje Anbeuten , als; mein, meine, meines , moj, moja, moju. bein, beine, beine$ , tvoj, tvoja, tvoju. fein , feine, feineš, svoj, svoja, svoju. unfer, unfere, nnfereS , nash, nasha , nashu. euer , eure, eureö. vash , vasha, vashu. • feiuiger , feinige, feiniges , njegov, njegova, njegovu. ihrige njeni.
Sinmetfuttcj.
Bep benen wenbifchen unb fiattifdjeu SJölfern ift ein groffer Unterfcfjieb t>on be; «en 35<mtfchen, ba§ foiche fafi in aüett Hauptwörtern, wenn feibe nur ¿u einer ©ach gehören, Beftswörter machen, unb ^war auf foigenbe SÖeife, nantfich:
Set) '
gv; ■	105
beseda kar shpogana, kokar: fcar namorem, tu namorem. v'timu. drugimu ishadu itnmade ta beseda kai tudi zhes, kokar: fa vollo?
Taku bodejo tudi te v'kupisstavle-ne besede is gdu, inu knll pregybane, alli tu kull ostanne nepregyblivu.
§. v.
Te posedejozhe besede so taiste? katere enu posestvu 5 lastnost, alli eno per-lasteno rezh pomennijo, kokar; moj •> moja, moju. tvoj •> tvoja, tvoju. svoj, svoja, svoju. nash, nasha, nashu. vash, vaška, vashu. njegov, njegova, njegov u. njeni, njena, njen u.
Savanzhuvannje.
Per tih slovennzah, inu slovenus-kih ludeh je en velk raflozhek od tih nemzov, da leti skorei po vsih svojih immeunskih besedah ? kader taiste le h' eni rezhi slishijo, posedhe besede na-ledijo, inu letutu na to.perhodno vifho» „ namrezh:
Per
\
i o5	---»g
93et; bette« Stettuwötterrt bet erffett 2i&<iubetuttg beä matinHfyeti ©eftfjiedjts »itb ba3 i p a, u,-augefeeet s« bet ¿rcegiett (Stt-buug bet Dtelfrtd^ett Bafji, als: beten fetten , tih gospodov, bet' 93tubet, tih bratov. fcee baö i, a, u, batju t fo ^eiffet eö gospodovi, gospodova, gospodovu. bratovi, bratova, bratova.
Set) bette« ^euniDotietn bet jroegien Sifcäubetung bes »ci&lidfjett @efdf)iecJ)teö, mb d>e itt bet erftett (Snbmtg ttt a auögeljen t (tfs tvte dusha, wirb bač ni, na. nu , ju bet jwetjten Snbung be? «testeten BaU gefeeet, aB : bet »Seeiett, tih dush; ba.3 ni, na, nu' fjinju , Jjeiffst eS dushni, dushna, dushnu. voda, vode f>at tih vod, aifo vodni, vodna, vodnu.
3u biefen getötet audfj baö SÖort mati unb h'zhi, biefe f>abcn auč) iu bet j-,»et)ten Snbuug mefjtetet 3ai)t tih mater, tih h'zhir, tnitijttt materni, materna, maternu, h'zhirni, h'zhirna, h'zhirnu.
23et) benen ubttgen 9?enm»öriern bet $n)egten 5(&anbetuttg beö n>ei&itdjctt ©e= fd^iec&teö, roei<f)e nidjt au3g?i)en iu a, fon*
•	bectt

Per tih immemiskih besedah tiga parviga pregybalsha tč mofhke rodovin-ne bode tu i, a, u, perstavlenu h'timu drugimu is'hodu tiga vezhshtivennja, kokar: tih gospodov , postavi lrav'1111 tu i, a, taku se porezhe, gospodovi, gospodova , gospodova,, bratovi, bratova , bratovu.
Per tih immemiskih besedah tiga drugiga pregybalsha te fhemiske rodo-vinne, katere v'enu a vungrejo v' timu parvimu is'hodu , kokar dusha, bede tu ni-, na, nu, h'timu drugimu is'hodu vezhshtivennja perstavlenu , kokar tih dush, perstavi tu ni, na, nib taku se rezhe: dushni , dushna, dushnu. voda, vode, imma tih vod, taku vodni, vodna, vodnu.
H' letim shlishy tudi ta beseda mati, inu h'zhi, letute immajo tudi v'timu drugimu is'hodu vezhshtivennja tih mater , tih h'zhir, taku rezi matemi, ma-terna, maternu, Kzhirni, Kzhirna , h'zhirnu.
Per tih drugih immenskih besedah tiga drugiga pregybalsha te fhennske rodovinne, katere nagrejo vun v'enu a,
te- *
108
m--

betn wie immer, wirb ju ber etften (£tt= buttg ber einfachen Safji etn ni, na, nu , fcepgefeeet, aiS : baS ftottt, ta arfh, arfhni, arfhna, arfhnu. bie ©orge, ta skerb , skerbni ,'skerbna , skerbnu. baS SBiut, ta kriv , kriv'nni , kriv'nna, kriv'nnu.	s
Set) betten Stettttwöriern ber btiiiett tibanbermtg beS ungewißen ©efdjiecfifeS wirb mtcfj äu ber äwetjtett gstbmtg bet mefjreren Baiji eitt ni, na, uu gefcsei, aiS: tufhit-tu, baS ©ettatjb, tih fhitt, bet ©eitat)= bet, fhittni, fhittna, fhittnu. tu kol-lu, baS Stab, tih koles, bet Slabet, kolesni , kolesna, kolesnu; ausgenommen vinu, vina, ber Wein, biefem trirb i»ct»= gefeßet ein ski, ska , sku, unb fagt man vinski, vinska, vinsku, was »on 2Bmt ift, fo audj einige attbete SBörter, weidje <tuS bem ©ebraudje ju ietttett ftttb.
Unb biefe S>e|Tewöficr werben äffe über brumni, brumna, brumnu abgeänbert.
tltteigenfiidje prwörter ftnb , mit mU djen etwas unbefiimmteS angejeiget wirb, als:"
§. VI.
Edn
temuzh kokar kull bodi, bode h'timu parvimu is'hodu edyniga shtivennja ena ni, na, nu, perpostav'lenu , kokar: ta arfh, arfhni, arfhna, arfhnu. taskerb, skerbni, sherbna, skerbnu. ta kriv , kriv'nni, krivima, krivnnu.
Per tih immennskih besedah tiga trekiga pregybiilsha negotove rodobinne bode tudi htimu drugimu is'hodu vezh-shtivennja enu ni, na, nu, perstav'lenu, kokar : tu fhittu, fhitta , tih fhitt, fhittni, fhittna, fhittnu. tu kolu, tih koles , kolesni, kolesna, kolesnu; vun-v'ieti tu vinu , vina, letutimu bode perstav'leuu enu ski, ska, sku, inu se rezhe : vinski, vinska, vinsku; inu she nekatere druge » katete se maresh is shegge vuzhiti.
Inu lete posedne besede bodejo v'se zhres brumni, brumna, brumnu, pre-gybane.
§. VI.
Te nelastenlive namestne besede so taiste , is katerimi bode ena nenamirjeua rezh pomennjena> kokar:
£Y/?i ?
i 10
"Ti*;-
Edn , edna , ednu, einer, eine, eitieö. obedn,'obediia 5 obednu, einer öuö 6etji>en. nobedn , nobedna, npbednu, feiner auš itepben. tak, taka, taku ober takshn , takshna, takshnu, foio3er, foidje, foidješ , •ves, v'sa, v'se, aller, ötte, alleö. v'sak, v'saka, v'saku, jebweber. nekak ober ne-kakershni, a, u, etwa einer , mancher, sledni, sleherni, a, u, jebermann ober ' öiie. 35iefe werben afle ü&er brumni, a, u, a&geanbert.
Söort nisher, 9?iemanb, Ijot in ber s (Snbung nikogerja, beö 9tiemanbö. 3 niko-gerju, bent5iiemanb. 4 nikogerja, ben 9iie= 6 per nikogerju, bet; 31iem<inb. is nikoger-jam, mit Stienwnb.
33on getimortew*
Sin Seitwort ift, wefdjeS anbeutef, woö gefd)ie|>t unb ¿u weidjer Seit eö gefdjieljet.
¡Sie Seitworter Ija&en fofgettbe (Sigenfdjaf:
ten:
1) 2)ie ®eftölt, ba$ ift etn ©iammettjeitraor', n>ie: ici> Hefte; ober ein a&gereiiefeö »Dort 1 wie: td; »erliefe mici>
2) Sie
Edn, edna, ednu, obcdn, obedna, obednu. nobedn, nobedm, nobednu. tak alli takshn , taka, tofc« , takshna, taksh-nu. ves, v'sa, t/jfi, v'sak, v'saka, t;'-saku. nekak, nekaka, nekaku , nekakershn, nekakershna, nehakershnu. sledn, sledna, slednu, slehern, sleherna, slehernu. Le-tute bodejo v'se zhres brumni, a, u. pre-gybane.
Ta beseda nisher, immade v'timu dru-gimu is'hodu nikogerja, 3. nikogerju, 4. nikogerja, 6. per nikogerju, 7. ¿t gerjam.
Treka Stava.
Od tih zhasnili besed.
Ena zhasna befeda je, katera pokafhe, kar se gody, h'kai fa enimu zhasu se gody.
Te zhasne besede immajo lete per-hodne. lastuosty.
1) Tu podobstvih tu je, ena korrenninska zhasna beseda, kokar: jest lubim; alli ena odpellanna zhasna beseda, kokar: jest se falubim.
112	S*--ffg
2)	Sie Sigur, bas ift bie einfadje, wie : ben , ober bie äufammengefeefen , wie : t>er= Seien, ober gar boppeii âufammengefeeten, al$ : hinwesoetgeben.
3)	Sie (Batttmg, bas ift, entweber ein wir-fenbeS, wie : tmsen , ober ieibenbeö, wie : setrasen werben, ober ein Mittelwort, wie: alt werben ; ober ein ablegenbeö , wie : matt fagt; ober ein-jurtitf-Fcbrenbcö , wie: ftcfj geSiemen 5 ober pcrföttniidjeä, weldjeô aße brct) «Perfonen Ijat , ober mtperfönlidjeS , weld&eS nur eine iperfon fcat, wie : c« resnet, eö bonnert.
4)	Seiten, baô iff, bie Seit, ju weiter gefcfjieljt, al$ : ici; liebe, icf> ^abe geliebet, ici) werbe lieben.
5)	Sie îtrt, bas ift, ent^eber wirb bie <Sa= rije glatterbing$ angezeigt, alê : ici) liebe, ober wirb geboften, wie : liebe bu, ober
wirb »erbunbenerweife Ijergefagt, wie: id>
f
felje vor, ba$ : ober unbeftimmterweife am gebeutet.
6)	Sie Sailen, bao ift, entweber ifi bie<*?a-
cittfadh, jwetifadj ober vielfach , ai$ : id; liebe, il)t swey liebet, jïe lieben.
7) Sie
2)	To podobo, tu je, enoedyno besedo, kokar : dati, ali eno v'kupisstav'leno , kokar: fadati; ali eno po dvoinnim v'kupisstav'leno, kokar: prozhfadati.
3)	To sorto , tu je, ali je ena della-jozha beseda, kokar: nessem; ali ena terpijozhft, kokar: nessennu biti; ali eno sredlivo, kokar: se postarram , ali eno dolpolofhijozho , kokar : se rezke, se pravy; ali eno nafai vse se spov'nnijozho, kokar: se spodobit;; ali eno pershonnlivo, katera v'se tri pershonne immade ; ali eno nepershoiin-livo, katera le eno pershonno immade, kokar: defhij, germy.
4)	Te zhase, to je, ti zhas, ob katerim se gody, kokar: jest lubim, jest sym lubil, jest bodcm lubil.
5)	To vifko, tu je , ali bode ena rezfi taku v' den pokalana, kokar: jest lubim-i ali bode fapoveidana, kokar; hibi/ ty; ali bode na iavefano vifho naprei-poveidano, kokar: jest previdim, ta; ali bode na eno negotovo vifho, po:«-fana, kokar: lubiti.
6)	Tu shtivennje, tu je, ali je ta rezh edyna, dvoinna ali mnogna - kokar :jest lubim, vi dva lubita, oni lubjo.
h	7) Te
7)	25ie Perfbuett, ba§ ífí eníweber bie erfíe, jwet)íe ober briíte ^erfotr.
8)	25ie lí&WAn&íting, ba¡5 ífí, enírceber gc= Ijett fíe auS írt am, em ober im ; geíjen foícíje auo in am fo futí» fíe ber erfíen , (líS : barram, icfj frage ; gefjen fíe ottS ttt em ftnb fie ber jmetjíett, aB : berrem, té íefe; geíjen fíe auá ttt im, aiö : vuzhim, \á> íeíjte, fo fíttb fíe ber bttttett íümattbfutt,-.
SBentt tttatt affo bie 3eiíworter'recf)t abwan= beítt tt»iíí, fo muß man btefe Beifen íjabett, erfíená bie erfíe ^erfon in am, em ober im; ¿nmjtenö: bie »ersoffene Beií in al, el ober il, wie: barral, vallel, vuzhil; briííenS : bie unbefíimmte Beit in ati, eti, iti, wie; barrati, valleti, vuzhiti; DieríenS baS Mittelwort »ergangener Seit / aíS: barran, a, u, vallen, a, u, vnzhenn, a, u, unb auS t>ie= fen werben bie übrigen Beiíen «nb ^erfonett gemacht.
mittelwotf gegenwärtiger Seit wirb »Ott ber briífen *Perfott ber mehreren Ba^itnii ^mjufegung beS zhi, zlia, zhu gemarfjt, aí5 : barrajo, fíe fragen , barrajozhi, a, u, fragenb ; vallejo , fíe waíjeit, vallejozhi ? a, u, íefjrenb.
--Ti«»
7)	Te pershone, tu je ali je ta parva ? ali druga, ali ta treka pershonna.
8)	Tu prehodishe, ta je, ali gredejo vim v' enu am, cm , ali im. zhi„. gredejo vun v'enu am, so tiga parviga, kokar : bar-ram ; ziii gredejo vun v'enu em, so tiga drugiga, kokar : berrem ; zhi gredejo vun v'enu im, kokar : vuzhim, so tiga trekiga perhodislia.
Kateri tedei ozlie te zhasne besede prov' permennuvati, taku more lete zliase immeti ; parvizh to parvo pershonno v'enu am, em, ali im ; drugkh ti pretezhenui zlias tu al, el, il, kokar : barrai ,vallel, vuzhil, trekizh ti negotovi zhas venu ati, eti, iti, kokar : bar rat i, valleti, vuzhiti; zhetartizh to sredlivo besedo tiga pretezhenniga zhasa, kokar : barran, a, u. vallen y a, u. vuzhenn, a, u. inu is letih bodejo v'si ti drugi zhasi, inu pershonne narete.
Ta sredliva beseda sedainniga zhasa bode od te treke pershonne tiga vezhshdv-ennja is tim perstav'kam zhi, zha, zhu, nareta, kokar : barra jo, barrajozhi, a, u, t? allé jo , vallejozhi, a, u ; vuzhijo, -vu-zhijozhi, a, u.	h %
\
,2)fl3 Uertrettuiigtfwort wir!) auf btc ttcnu iufje Siri gemalt , i>oc5 mit biefem Uitr terfdjieb, baß foidjcS 33ertretiuitgšwort nidjt abgeänbert wirb, fonbern bieibt in aiien fottett unb Bajjien gieidj un&eränberlicfj, aiö: mit fragen jjat er erfahren, barrajozh je 011 isprashal; burdj tos £efen ift fte geiefjrt wor= bett, berrejozh je ona vuzhenna bla; im SSorbepgeJjett fjaben wir/gefeJjen, v'memu gredejozh smo my videli.
Siiie Beitwörter werben int QSJenbifcjjen mit bem -£>iifiSworie sym, gieicljwie im 35eutfcfjett mit bem bin ober abgewan= beit, bie einzige gegenwärtige Seit wirien--ber 23ebeutu«g wirb oßne bem -^¿ifSworie sjm gemacht, wie: jest barfam iß frage, biefeö wirb aäein auš bem Sfuögangc er; iennet, bie übrigen Seiten muffen äffe baS 4?iif$wori s3^m jur £iife £aben.

Ta namestna zhasna beseda bode rav'11-nu ria takshno vifho nareta, vunder is tim raí'lozhkam ? da ta namestna zhasna beseda v'selei nespreobernena ostanne po v'sih pershonnah , inu shtivennjah ennaku nes-premennliva•> kokar : barrajozh je on is-praskal; berrejozh je ona vuzhenna bla; tfmemu gredejozh smo my videli.
Savanzhuvannje.
Vse zhasne besede bodejo v'slo-vennskim ivJ:oi perpomaglivoi besedoi sym, kokar per tih nemzah is toi besedoi bin, alli fyabc, premennjene, ti sammi edyni prizhni zhas tiga dellaio-zhiga pomennjenja bode pres te besede sym premennjen , inu naret, kokar: jest barraní, letutu bode is tiga is'hoda spofnannu, ti drugi zhasi v'si morejo to perpomoglivo besedo sym h'pomozhi immeti.
§. I.
<
§. I.
'Knseigenbe lírt gegenrciírt. Sett.
«ittf.	3toeyf.	V telf.
idj bin. wir ¿met) ftnb. roit futí?. í>n biff.	if}vswet) fet)b. i{je fet»b,
er iff.	fie ¿weg fïnb. " fie finí?.
Vergangene Seit, irfj bin	»vir 2 ftnb. «Ht fttib.
èi	es,
2	o
bn biff. j! ihr i fettb.f i!jr fettf.
tt iff.
fíe 2 ftnb. fte ftnb.
3Benn
§. I.
Ta pomagliva beseda sym. Ta pokafajozha vipia tiga prizhniga zhasa du oinnu. v ezh shtivennje.
(my dva' sma jest sym ) (my dve sma my smo. (my dve sma
(vy dva sta ty sy, (vy dve sta vy ste. (vy dve sta
(ona dva sta (ôni so. on je ? . (one dve sta (one so.
(one dve sta (one so.
Ti prêt ezh enni zhas.
(sym bil, ( dva bîla,(my smo bili, jest(sym bila, ( ^dve S bile,(my smo bile, (sym bilu, ( p dve M bile, (my smo bile.
(sy bil, (vy dva sta bila, (vy ste bili. ty(sy bila, (vy dve sta bile, (vy ste bile, (sy bila, (vy dve sta bile, (vy ste bile.
en je bil, (ona dva sta bila, ( oni so bili. ona ie b;la, (011e dve sta bile,( one so bile, ©nu je bi u, (one dve sta bile,( one §o bile.
Ka-
5öenn öaö bin in ber haiböcrgangenen Bett fetjtt foft,fo iff wohf ju merfen : flehet foieheS fei Oft in ber Siebe, fo iff eö gfeidj mit ber langfitJcrgangcnen Seit, uub wirb affb ge= macht, afö:
J
reue, ober idj wate gewefeit. wie 2 waren. ober wir waren gewefen. u, f. w.
Söetm baS bin aber für ein £iifäwort gebrauchet wirb , fo ift bic i>aibi>ergangene Seit t?oit ber ißugfbergangcnett itnierfdjieben, ais> :
f
^stlbvergÄiigene Seit, ich fragte. »vir 2 fragten, wir fragten.
bu fragteft. ibr 2 fragtet, ihr fragtet.
er fragte. jte 2 fragten, fte fragten.
Ivader bi ta beseda sym immella biti v'timu napov' pretezhennimu zhasu, taku je dobru veideti : zhi takshna beseda sam-ina stojy v' govorjennju, taku je ennaka is tim dov'gu pretezhennim zhasam, inu bode rav'nnu taku nareta, kokar:
jest bi bil, my dva bi bila, my bi bili,
—	bila, my dve bi bile, my bi bile,
—	bilu, my dve bi bile, my bi bile, ■ inu taku dallei.
Kader bode pak ta beseda sym fa eno perpomaglivo besedo pervfeta, taku je en railozhek med tim napov' pretezhennim, iuu dov'gu pretezhennim zhasam , kokar :
jest bi barrai,
—	barrala,
—	barralu,
ty bi barrai,
—	barrala,
—	barralu;
Na.'pov'pretezhenn zhas dva bi barrala
^dve bi barrak dve bi barrale
»^bi barrali, g bi barrale, bi barrale,
k dva bi barrala ^ bi barrali, ^dve bi barrale j^bi barrale, dve bi barrale bi barrale,
on bi barrai, onabi barrala, onu bi barralu
o dva bi barrala % dve bi barrale § dve bi barrale
oj bi barrali, bi barrale, § bi barrale,
ftinf. itfI Wat.
■OngftwergAttgene Seit
gweyf.	Weif,
wir 2 waren, wir waren.
i>» wateff. ijjr 2 wäret. iljt wäret, j?
-rz '
9
er war. fte 2 waren. f»e waren.
Ottart fagt öfters auifj gut abgefur^et m-ftatt: bila, bla, bilu , blu, bili, bli, bile ble. n. f. w.
1
Sufiinftige Seit.. idj werbe. wir 2 werben, wir werben, bu werbeft.
bu wirft. ijjr 2 werbet, iljt werbet.



Dov'gu pretezhenn zhas.
edijnu.
jest bi bil,
—	bila,
—	bilu,
t y bi bil,
—	bila,
—	bilu,
on bi bil, ona bi bila, onubi bilu,
dvoinnu. vtzhshtivennje. ( dvabi bila, g dvebi bile, dvebi bile,
dva bi bila, c^dve bi bile, dvebi bile,
. - bi bili, p*bi bile, ~ bi bile,
bi bili. ^>bi bile, ^ bi bile,
o3 dva bi bila, oî bi bili. Ž dvebi bile, .¿bi bile.
§ dve bi bile,
g bi bile.
tSa hitreishu ifrezhti se tuci dobru vezhkrat perkraishenu rezhe namest: bila , bla, bilu, blu, bili, bli, bile, ble, inu taku dallei.
jest bodem alli bom.
ty bodesh, all
bosh,
Perhodni zhas.
dvabodema bodemo» p'dvebodema g aH " dve bodema bomo,
dva bodeta bodete alli
^>dve bodeta dve bodeta
>>botte alli boste,
on
«iItf.	3¡í»eyf	X>ielf. S-
er werbe.
er wirb. fte 2 werben, fíe werbe«.
<fteí>ietí)eni>e "JCrt gegenvo. Seit, fei) tdj.	fegen wir 2. fegen wir.
feg bu.	feget ifjr 2. feget ifjr.
fege er.	fegen fte 2. fegen fíe.
<3>eí>ietf)eit&e 2frt 3uíüiiftige Seit.
íaffet nucí) fegn íaffet ttnó 2 fegn faffet uttö fegn. ober	ober	ober
tdj foö fegn wir 2 folien fegn wir foííen fegn.
*
bu foHft fegn. if)t 2 foUct fegn. ifjr foííeí fegn.
íaffet if)n fegn íaffet fíe 2 fegn íaffet fíe fegn
ober	ober	ober
er foa fegn. fte 2 folien fegn. fíe foííen fegn.
Sie
Edijn. Dvoinnn vczhshtiv.
011 (bode <4 dva bodeta a3 bodejo, ona( alli «dve bodeta .^bodejo, ouu( bo	§ bodeta § bodejo,
Sapovcidajozha vifha prizhni zhas.
g my dva, bodimo my, bodi jest,	dve, bodimo my,
j? my dve, bodimo my.
«vy dva. bodite vy. bodi ty, '-3 vy dve, bedite vy.
r|kcvy dve, bodite vy.
(on, «ona dva, bodijo oni, body(ona, ^gorie dve, bodijo one, (onu, ^ one dve, bodijo one,
Ter ho dni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi.
nei bodem jest nei g my dva, bodemo my
alli nei_S my dve, 'S alli nei bom jest, nei_o my dve, 53 bomo my,
neibodeslity neiSvy dva, ____ bodete vy, ali nei-g vy dve, g bodete vy, nei bosh ty. nei^ vy dve, bodete vy,
nei bode on, nei 2 ona dva, >iH bodejo oni» nei bode ona,nei-c one dve, bodejo one, nei bode onu, nei— one dve, bodejo one,
Ta
3>ie »er&inbenbe Sfrt iff in aEfen gíeicfj <w¿e¿gettbcn,
Sie unfceftimmte 2írt »gegen». geit. feptt,
JDaö Mittelwort gegent». Jcit. fetjettb, .ober ber, bie, baö iff.
Mittelwort »ergangener Seit, gewefen fetjn, ober ber, bie, baô gewefen iff.
. 3D M Mittelwort jufunftiger Seit, werbenb, ober ber, bie> baf, feçn werbenbe.
¿Dad Uerireftimgötvorf. ¿Dttrdj baê fetjn , mit, in fepn , fetjenberweife.
5DA<¡ 3eitwörtiiche ¡6¿uptwort, fe^n, beô fet>n§.
Sageroort ober Supinum wirb mit Siuêfajfuttg be$ íegten i in ber unkffimmfeti Sírt gemalt, oiô : fet>n , bit.
?íuf
Ta favefhejozha vifha je fa v'sim enna-ka ti pokafajozhi vifhi.
Ta nenamirrjena vifha prizhni zhas. biti,
Sredliva beseda prizhni zhas. bitiozh, a. u. alli kateri, katera, kateru je.
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa. bil, bila, bilu, alli kateri je bil, katera je bila, kateru je bilu.
Sredliva beseda perhodniga zhasa. bodejozhi, a. u. alli kateri, a. u. imma biti.
Samestna beseda.
bitiozh po v'sih shtivenniah, inu pershon-nah enaku.
Zhasliva sammostojozha beseda. tu bitje, tiga bitja.
Ta lefhijozha beseda, alli supinum bode is ti m vunspushennjam tiga faidniga i nareta, kokar : bit.
\
128	Ste—
Siuf gfett^c Sfrt wirb aucfj gemacht ba$ ju-fammcngefeefe Seitwort nysym, idj bitt nidjt; bie briife ^crfott ein^einer 3aU aber i)at ny, bic Fünftige Seit nabodem idj werbe mdjt fepn, nebitij nabodejozli, nebitiozh.
§. II. X)oreritittenttiö.
Sie Söenben l^aben nidjt not^wenbig bie ^erfonen überaii bepäufeeen, wie bic Scutfdjen, jebodj Ijabe idj foidje überaß betjgcfeeei, bamit ein jeber fidj fjierburdj befjelfen fönne.
pie erfte "tfbwattblung perfcnlidper Seit; twrfer.
(ffegettwätt. Seit anseig. m-t. «inf.	5'weyf.	Vielf. 3MI-
idj frage. wir 2 fragen, wir fragen, bti frageff. ifjr 2 fraget, ihr fraget.
er fraget.
fte 2 fragen, fte fragen.
1
Natuto viffco bode tudi nareta tav'kup-jsstav'lena beseda: nysym, alli ta treka pershonna edyniga shtivennja ima: ny, ti perhodni zlias: nabodem , nebiti , nabode-jozh, nebitiozh.
§. II.
Preoppominmnje. Ti Slovenzi napotrebujejo te pershonne poy sod perpostav'leti, kokar ti nemzi, alli vunder sym jest lete povsod persta-vil, da vunder en v'sakateri sebi perpo-magati famore.
Tu parim Prehodishe, aH premcnnishe tih pershonnlivih zhasnih besed.
Prizhni zhas vy ti pokafajozhi vijlii. Edvjnu Bvoinnu vezhshtiv. jest barram. my dva bar rama,
—	:— — dve barrama, my barramo,
—	>— — dve barrama,
ty barrash, vy dva barrata,
—	— —dve barrata, vy barrate. ■ — — —d ve barrata,
on barra, ona dva barrata, onibarrajo. ona — oiie dve barrata, one barraja. oiiii — one dve barrata, one barrajo,
i	Zre*
i . J
Vergangene Seit, «inf.	Sweyf.	t) t elf. ».
ich habe ^ ^wir jwcp^ wir ïja&en^
« Me»
« _	« «
í>tt haft » ihr ¿wep	» ihr habet »
» habet	»
O	O / O.
«? hat ~ fíe 3 weg	fíe haben haben
éalhvergangene Seit, teh feagete. wir ¿wep fragten, wir fragten.
bu fragtefi. ihr jweg fragtet, iht fragtet, et fragte. fíe mV fragten, ffe fragten.


Pretezhenni zhas.
edytiu jest sym
ty sy
on je
011a — onu —
jest bi
ty bi
on bi 011a — onu —
cr<
so
i-S >-4
so
»
dvoinnu
mydva sma
—	dve —
—	dve —
— dve
one dve — onedve —
vezhstiv. my smo
cr		
SO	— —	JO
H		►"4
>-4		1-4
SO	vy ste	SO
r • *		^ 1
P	■ - "	
s»	— —	O
P		CD
	oni so	
p	one —	O •
	one —	
Napov'pretezhenn zhas. my dva bi my bi
c-
so t-t >-t ¡0
as-
dve — — dve —|
SO
vy dva bi »
—	dve —
—	dve —»
ona dva bi P one dve — one dve — •
vy bi
oni bi one — one —
CP4
SO i-i >-i SO
P
fD
Bov'iu
^«njfmrgangme Seit.
mnf.	%mf{ Vklf. %
ktte wir jiöCD mtí)attm a* Raiten ***
bu i)atiqï J ¿Se ¿met) 2 & ^aííít »
i um »	«
rc»
%t	* fie	fie ijatun '
paite »
^uHittftige Seit
«serie	?n>et> wir wet
wctbeit	be»
—», —
« »
wirft * i-}t ¡vAtp * tpr werbet®
9
weaeí	o
» »
et wirb f!e peí)	fie werfce»
iperbe»

D ov'nnu pretezkenn zha.t.
jest bibil mydvabi bila ^ mybibili^
—bila — dve— brle;; my—bile^
--bilu*3 — d/s— bile ^ my— bile ^
i-j ^
M	H	**
ty bibil ^ vydvabi bila M vybibili »
---bila^ —dve— bile_____bile
--biia"* — dve— bile?--bile,?'
on bibil * onadvabi bi!ar onibibili? onabibilas 011e dvebi bi'e 0 one—bile onubibilu one dve bx bile' one—bile*
Perhodm zhas»
tj/bodesh^ vy dva botta»	vy bottep
— — r — dve — *	— — r »
on bo * ona dva bottap	oui bodo f5
ona — s one dve — ^	one — n
on a —- one dve — *	one — *
töebietljenbe 2irt gegen Seit,
«inf.	Stoeyf". Weif,
frage idj.	fragen wir ¿wet). fragen wir,
frage b».	fraget i(jj? ¿wet». fraget iljr.
frage er.	fragen fte jwe^ fragen ftc*
<£ei>ieti)cni>e litt 3uHinftigc Seit.
irtfr^t micö	iaffet uns raffet uns
o^r	jwep, ober ober
ia5 fott	witafotten wir foffen
-♦>	—*> -n
**	n «t
b» fettf* *	iljr 2 fettetö i&r fettet *
SS*	(£r CA-
**	. f» o.
raffet i^tt ?	raffet fee s ? raffet fte ?
ober	ober ober
er fett	fte 2 fette« fte fetten
/	*
Sie


Sapovcidajozha vifha prizhni zhas. edynu dvoinnu vezhshtiv.
barrai jest.
barrai ty,
p my dva, g. — dve, 'g — dve,
SVy dva, —dve,i £ — dve,
barrai m o my
barrai te vy,
barrai 011,
—	ona,
—	onu,
¿Tona dva. 2 one dve, 2 one dve.
barrajo oni,
—	—one,
—	—one,
Perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhu
neijest barram. nei mydva ¿T nei my g*1
-----dve§ — —g
-----dve 3 — . — 3
»	o
nei ti barrash. nei vy dva g1 nei vy ¿T
--- —---dve ¡3 — —g
--- ■--dve I — —g
i
nei on barra, nei ona dva g4 nei ¿foni, — ona — — one dve 3 ■— 3 one, ^—onu — — one dve g — o'one>
i jé
25ie t>er&itt&e«í>e 2írt i ft in äffen gíeidj Ser ««¿¡eignen 2írt.	^
Un&ejtimmte 2C?t. (ïïegeitro. Seit» fragen.
Vííittelroór't gegen». Seit, fragend
t)ertréttuttg<ittj<j¿í. mit, iittä) , im fragen.
tfèittelwort vergangener Seit.
, gefragt
Seitíjj'órtll^esí ^Auptwórt; t«a3 frage».
■CígeTOort, rôer Supinum» ju frage«.
ttttS äuf biefe 21'rt föer&f« aïïe SeifwSrfee mit atte« il)reit ättfammengefeßfen afegett)ßt?beffr weiche i« bet erftett ^erfo« auögeije« i« ein km;
;	3íu5,
Ta ftvefliejozha v'fha je fa Vsim eu-
haka ti pofcafajozui vifhi.
Nenamirrjenn vifha prlzhni zkas. barrati»
»
Sredliva beseda prizhniga zhdsa barrajozh, a. u,
¿umestna beseda. barrojozhi
Sredliva beseda pretezhenniga zhaia. bai-ral ■> a. u.
Zhasliva sainmostojozhd beseda. tu barranje, a. 11.
Lefhijozha beseda, aH Supinum-. fa barrat.
Inu na takshno viflio bodejo v'se zhas-ne besede is v'simi svojimi v'kupissfav'-lenimi premennjene, katere v' ti parvi pershonni vungrejo v' enu um
Hüänafym.
einjige Setfmorf dam gefcen , unb bie* äufammengefe^ten aus dam, biefe Jja&en in ber jwegfen ^erfott äwegfacjjer unb »ielfadjer SaJji. in ber an^igenben 2irf gegenwärtiger Seit ni(fyt in date, perdate, dodate, fnnbcr n daste, dasta, perdasta, perdaste, dodasta, dodaste, u. f. w.
25ie 2Öenben fjabe» in ber ieibenben beutung Feine Seit, fonbern nur baö 35?iifer= wort »ergangener 3cit ietbenber Sebeutnng burcfj aüe Seiten, worju nur ba3 ^ifföioort sym beggefest wirb, unb wobur$ aüe Seiten untcrfi$iebeit werben.
Unb biefed wäre fcfwn genug für bie @e= leijvtett, affein wegen bett Ungefeljrten mxi% ein SSepfpiei tsorgeiegt werben , nämiid):
■ Vunvfetk.
Ta samma edyna zhasna beseda dam js v'simi svojimi v'kupisstav'lenimi besedami is dam, inu perstav'kam, lete im-majo v' ti drugi pershonni tiga dvoinniga, inu vezhshtivennja v' ti pokafajozhi vifhi prizhniga zhasa ne v' enu date, perdate, dodate-, temuzh- dasta , daste ; perdasta, perdaste; dodasta, dodaste; inu taku dallei.
Terpijozhi pomeiinjennje.
Ti Siovennzi nymajo v' timu terpijozhi-mu pomennjenju nobenniga zhasa, temuzh le to sredlivo zhasno besedo tiga pre-tezkenniga zhasa terpijozhiga pomen-njenja skus, inu skus vun skus v'se zhase, le ta perpomagliva beseda sym bode sammuzh perstav'lena, skus kateru bodejo v'si zhasi raflozheni.
Inu tutu bi fhi blu iadosti fa te vuzhen-ne, alli favollo tih nevuzhennih se mare en rafgledk napreipolofhiti, namrezh :
J40 sw---—--«Tj
Îfîtjeigenie "Kti. gëgenwâtt.- geif. Éinf*	SwcTf»	y i elf.
i<$ iuer^e n>tv jwet) njttf wet=
** «jct'^ett 0 ben »

« «
bu wirft	pet) Ä iljt werbet a

i
wñít
us-
ee wirb fíe jwet)	fíe werbe«
werben
Vergangene seit.
bin	wit s ffnb wit fínfr
»t» »
o
«■*	n' ■	n
i&r a feçb a t&t feçb a	3	s
-	S	-
3?	2 ' ¡T
<r ifl r fit 2 m1' fie find ?

«' Pokafdjozha vißia. prizhni zhas.
ççfijn. dvoinnu	vezhshtiv.
jest sym mydvasma^	my smo ^
--^ — dve— j,	— _ M
---, p — dve— h»	— — „
h}	Hj
ty sy ^ vydva sta »	yy ste »
•—x B — dve — p	— — 3
ave
fi
ón je ' ona dva sta r>	oni so «
ona — e one dve —	one —
» , n>	n>
onu — one dve — »	one — r
Bretezhmn zhas.
jest sym ^ ray dva sma g	my smo g
»--— Sv — dve — ^
— dve -
ja
v*
ca	o
ty sy	y y dva sta	^	vy ste	P
---g __ c]ve --o^	__ —.
Í-Í	1	čl	» --- g	— dve —	— —	3
»
on je P ona dva sta - oni so ~ ona— p one dve— P one— i® piiu—	one dve — p one — n


£tnf.
¿albpergatigene Seit
Swevf.
VW
idj wurbe wits wur*
»
ben
wtr ww-Urn ®
fcuwitrbeft
» CO
if)t 2 mt-» bet
i$r tmv-bet
n »
ta
er wurbe
fte a wur= ben
fie rout; bett
Jliingfiuecgaftgene Sett.
ic$ ware
n »
ta
bu warefl ~ s
« w
er ware
wtr 2 wa=> rett
i&t 2 wa= ret
<i> —^
rt »
fie rett
5
a
«
2 Wrt-,5i
wtr ware«
CO &
tfjr waretH
« cr
fie ware«*
Sie
jest bi	cr ñ
- '	»3
.- -	Ni
	P
ty Bi	•
,— —	
	
on bi	vi p
ona —	
onu ■—	M •
s*----,	143
Napov'pretezhenn	zhas.
mydvaBigf	my bi	cr
dve §--ñ
—	dve— g--g
i"	v-1•
v»	Vi
vy dva bi P	vy Bi	p
—	dve— to	— •—	<t>
— dve— cr» ■--
*
SO
011a 2 Bi1'	oui Bi
one 2 ■— P	one —
one 2 — n>	one —
Dov'nnn pretezhenn zhas.
C"
p
n>
jest Bi	cr t-» • i—* \i	mydvabi H? ._ _ »T	my bi	Bili.
	SO	vi		
	a	CD VJ		P
ty Bi		,vy dva bi P	vy bi	to •
on Bi	VJ SO h-J i-s SO Ni P	— ■ ■— cr SO <-i - —- i-i SO s SO ona 2 bi-	oni Bi	barrani,
ona — ona —	a •	one '2 •— P one 2 — p	one Bi one bi	P CD •
S tefe Heitert, í>¿e fiaítoetgímgette ttîtb íSt}gfít>ec3«ítgeae f^ctö?» einen ušdjt ßeüftten ¿Benbctt gí'eid) ju f?9« ; «Scia e¡5 i ft ein gvof= fee 'iîntcrfâi?3> ¡u>íí$ett liefen ¡wtgen íBott-tet tj : bi bil, tt>eífi)ev mir Sjíe guten 2Ben&.cu mí)vm$mn. $$tm wtbett fciefe jmet) 2öört= íeiu bi bil (¡He gr»tt> bent Seíírcotí »otgefeöef, fo iff eá &ie íattgfisn'gartgcüe Beit, até: idj »«re gcfkagít «jor&en; mtien «5c? ínefe jspeg 30oríeíu ]bi bil «ífo «bgefoufcert, í>«§ í>a¡> bi vot feetu Beitiöott, «ni) i?«3 Lil nc$ ktn Seitroort fielet, fo iff c3 fre íjaWü ergangene Beit, aU : miñe geftaget, jest bi barran bil. Uní) fciefeô iff mfjí su metfen, wen« matt gut weufctfcfj reku, fdjttihti wU.
Ktiiif-

Leta dva zhasa ? ti napov'pretezhenni inu ti dovnnu pretezhenni zhasi se fdijo enimu nevfhikanimu Slovennzu ennaka rezh, alli je vunder en velk raflozlieb med tirna dvema besedizama: bi bil, kateru le ti dobri Slovenuzi obzhutijo; fakai zlii bodeta lete dve besedize bi bil, obidve ti zhasni besedi napreipostav'lene, taku je fhi ti dov'unu pretezhenni zhas, kokar: jest bi bil barran; zhi bodeta pak lete dve besedize bi bil raflozhenu postav'-lene taku, da bode tu bi pred toi zhasnoi besedoi, inu tu bil fa toi zhasnoi besedoi postav'lenu, taku je ti napov'pretezhenn zhas, kokar: jest bi barran bil. Inu letu t u se mare dobru favanzhati, zhi se hozhe dobru slovennsku govoriti 5 ali pisati,
Künftige Seit.
JÇinf. Sroeyf.	X>ielf.
ič) werbe ~ wir a wer^	«jiemerte»^
n	llî»	«
» »	»
t» «a	Œ»
TO O	. 49
bu wirft "" t^r jweg 2	werbet"*"
S werbet 5	«
4»	49
rt «	«
tv	^
rn ri	-4
er wirb ? fíe pet) ?	ftc Wirbln? werben
©cíñetí;eui>e 2£rt gegenw. Seit.
werbe tdj
»
werbenwir jweg »
werbenwir
werbe bu n »
werbet iíjt âweg
n »
»
werbet i&t
»
CO
werbe er
werbe« fíe êwep
werben fíe
nu?
Qff-147
Pcrhcdni zhas.
edytiu dvoinnu	vezhshtiv.
jest bora my dva borna	myboraot:r
--C- __ L|ve _ p--M
--» dve — H--hi
HJ
l-S	>1
ty bosh ^ vy dva botta»	vy botte»
---- — dve — ~--s
_--- — dve — 513--r*
VJ
^	CD
on bo " ona dva botta P	ofci bodo •
ona bo c one dve —	one«- — ^
onu bo one dve — "	one —
Safoveidajozha vifka. prizhni zhas.
bodi jas t bodimamy dva	bodimo my
--c _ — dve o---
--9» — — dve»--M
t-» n	^
h-*
bodi ty jJ bodita vy dva ^	boditevys3
■--- — — dve „„--
p
bodi on * bodita ona dva n,	bodijoonin»
—	ona s — one dve'	— one
—	onu * — one dve o	— one 9.
s*—=«!g
gufüttftige Seit in fcer gebteth. lirt.
«inf.	Swevf.	Weif.
faffet mich	laffet «nö^	raffet un$
ober ** o	jwet», ober «»	ober »
ich fpfl »	mtz foffen^T »	nnr follen—, « u
btt foüft	o ihr pet> ~	(Cr ihr foffet £
5	foffet S	3
		
laffet ihn *	laffet fte	raffet fte £
ober *»	jweg, ober!!	ober
er foU	fte 2 [offen *	fte foffeu •
Sie »erbinbenbe Sitet ifi in aiiett ber <itt^i= genben 2trt gictdj.
Unbestimmte Tlvt. gegenwärtige Seit gefragef werben.
Mittelwort vergangener Seit, ber, bie, ba$ gefragte.
Mittelwort Eiinftiger Seit, ber , bie, ba§ fpa ober mst§ gefragef werbe«, ober ju fragen ifi.
Unb auf biefe 2irt werben äffe Seifwöcfer ber feibenben Bebeninng ahgewanbeit werbet?«
§ TII.
perhodni zhas v ti fapoveidajozhi vifhl
edynu	dvoinnu vezhshtiv.
nei boma my 2 .. nei bom o----dve^ nei bomo ^
. jest so---dve83	»
bosh» neibottavy2« nei botte
SO
nei oosnja _ _ _
ty »___^	"
VJ	w*
VJ	VJ
. on S3 nei botta ona 2 m - oni n »«ona= __one • ne,
onu • ■— — one 2 o	one a>
Ta favefliejozha vifha je po v'sih rezheh en 11a k a ti pokalajozhi vifhi:
Nenamirrjena vifha. prizhni zhas. barran, a. u. biti
Srcdliva beseda pretezhenniga zhas.a. barran , barrana , barranu bilu biti.
Sredliva beseda perhodniga zhasa. kateri, a. u. imma barran , a. u. bi si.
Inu na tnto vifho bodejo v'se zhasne besede tiga terpijozhiga poinennjenja pre-mennjene..
JfO	Ç^r^^r^
§.	III.
pwegíe	fíe rtïïe jene Seit-wöetee, wcí;fte i it ¡He eefte« ^pcrfott auâgeèen in ein em. ßB:
liitseij. lift. ¡je^enwSít. geit ÍEtnf.	otoeyf.	Vieif.
idj íefe. wie jwetj iefett. wie iefett.
bu Íefefí. i¡je pet> íefet. if>e íefet.
te íie3t.
idj ï)ûbs
bit öfl|l
ftc siDcp íefett, fíe íefen.
êC
(s» rx
Veegangene Seit.
wie peg invest
»
iíje pet) $a&et
wie ga&ett
«t
T»
tíje fytäct n
ce Bat
fíe pep fc.rôctt
fte Ulbert
áalfc
§. HI.
Tu drugu prehodishe , alli premennishe fa Vse taiste zhasne besede , katere v'ti parvi pershonni vungrejo v'enu em , kokar:
Pol:afajozha vijha prizhni zkas. edvjnu	dvoinnu	vezhshtiv.
jest berrem. my dva berrema, my berremo. — — dve — — —
ty berresh. vy dva berreta, vy berrete.
011 berre, ona dva berreta, oni berrejo* ona — one dve— one — onu — one dve — one —■
Pretezhenni zhas.
jest sym my dva sma my smo — —	— ¿ve— c--^
--— dve— " ---
II	po	•
ty sy ^ vy dva sta ^ vy ste ^
--v — dve— w — — ^
--— dv e— "--~
{r1	P	,	ni
on je ? ona dva sta oni so
ona—	one dve— P one— p
onu —	one dve— OLe—
Na-
éúlí>t>crg«jtgene 5'eit «inf.	Sweyf.	Vitlf.
idj ía$. rcít jroet) íafctt. nut íafen. fcu íafeff. iíjt ¿wet) íafef. iíjt íafet.
«t ía$. fíe jrcet) íafen. fíe íafen.
Cingftperjangene o«t.
5atíc wit jweg »vit paiten fatten
«»		ts»	t»
n		•o	
H íjaífeft^ <	iÇt jn>ct) hattet	o —» ra	iíjt fiafíet^ ra
ft «t gatte	fíe jrnet)	?	St fíe íjaííeu"
JaUíit.

Napovpretezhenn zhas.
edynu	dvoinnu	vezhshtiv.
iest bi	my dva bi	my bi
i____— dve — o---
__— dve —*--
l-í	5Û
ty bi ^	vy dva bi ^	vy bi
----— dve — ^--
— — h	—■ dve —°	---
011 bi ~ ona dva bi* oni bi ona — • one eve — P one —
onu —	one dve — one —
«
Dovnnu pretezhenn zhas.
Sa
jest bi	er 1—»* H—* VJ	my	dva dve	bi g -sa	my bi	1—1 VJ
— —	cr SS* •	—	dve	- 3- çT	— —-	nT
ty bi	cr	vy	dva dve	0)	vy bj	cr; ?"
— —	cr EL	—	dve	_cr S3 1-'	— —	C l-s s»
oil bi ona — onu —	t—i p •	ona one one	dva bi-j ra dve -—• • dve — •		oni bi one— one—	p ro


«inf. tdj werbe
ïuittftige Seit Sweyf
wir ¿Vüít) wetbe«
t>ielf. S.
nue wet; bí'rt
b;t wirft
o »
ihr ¿me?) werbet
ihr werbet"
o
a
er wirb
fîe ¿wet) werbe«
fíe werbe«
(ïïebiethenbe 2írt. gegenwärtige Seit.
íefe icf>.
íefen wirjwet). íefe» wir.
íefe bu.
lefet ihr |wet). íefet ihr.
tefe er. íefe« fte jweç>. íefe« fíe.
S tin fi

Perhodni zkas. edynu dvoinnn	vezhshtiv»
jest bom my dva boma mybomo
c

— o-	— —— m. dve ^
ty bosh —	vy dva botta _ vy botte ~
-— —■	— dve — »----
^ — S' '— dve — "--u
on bo g ona dva botta ^ oni bodo ™
ona— *	one dve— n> one— p
oiiu —	one dve — one —
Sap o v eidajozha vi/ha prizhni zhas.
berri jest,	berrimamydva,	berrimo my,
berri ty,	berrita vy dva,	berrite vy,
berri on	berrita ona dva,	berrijo oni,
—	ona	— one dve,	— one,
—	onti	— one dve,	— one,
iiii/iftige Seit in ber geinetljenb. "Xtt. «inf.	Smeyf.	XHelf.
iaffet micf) Iaffet un$ iaffet una -t>ber	¿roet); obet cbet
foil	mnfollett wic foactt
~ _
bit fofffi ifc pep	if)* foffet-. foiici
? a	.a
•	♦
iaffet if)« iaffet fie	iaffet fie
olsetr	jweg, ober ebetr
er foff	fie 2 foiiett ftc foiien
3>ie uetbinbenbe Sfti ift in alien gieidj bee anjeigenben 2iti.
Unbestimmte "Hrt. (ftegenw. Seit. , iefen.
iTiittelwort gegenw. Seit, lefenb.
Vftitteltcort vergangener Seit, geiefen {jaben.
Vertrettiifigeiraot't. mit, biti*ilj, im iefen.
^¿gercort, obee Supinum. Sit iefetr.
Seitwottlidjeci
baö iefen.
perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi.
edvjnu	dvoinnu vezhshtiv.
nei my2 berrema, nei my berremo
nei berrem---— — — —
jest	----- _ _ _
nei vy 2 berreta, nei vy berrete, nei berresh,--- — — — —
ty --- _____
nei on nei ona 2 berreta, uei oni berrejo, —ona berre—one - — — one — — onu —one - — — one —
Ta favefhejozha vifha je po v'sih rezheh eunaka ti pokafajozhi vifhi.
Nenamirrjena vifha. prizhni zhas. brati.
Sredliva beseda prizhniga zhasa. berrejozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa. bral, bralla, brallu.
Samestna beseda. berrejozh ali berrozh.
Lejliijozha beseda. la brar.
Zhasliva sammostojozha beseda. tu brannje, a. n.


&eibcn&e 25ebeutu?tg. 2fîî3cigcttèe ÎCrt. gegenwart. Seit, fctnf.	gwevf.	Vielf.
werbi
T»
wir ¿wet> werbet»
s»
wir wer= b;n »
bn wirft « ihr jwet) « ijrwerbet-
werbet
o. S
er wirb
fie ¿wet» werben
fie werbett
idj fctn
Vergangene Seit.
wir 2 fïttb
S»
t 2.
wir fïttb
bn&ift
er tfî
s
o
«
KS
ihr 2 fet;b
s
o
fíe 2 flab *
ihr fepb
s
o
fie flub *

Ter pij o z h u p o m ennjenje. Pokajajozha viftm. prizhni zhas. edynu	dvoinnu vezhshtiv.
jestsym my d va sma my smo
__—	C"	— dve —	cr	-	—	cr
---	H4 50	— dve —	so	■-	—	»-i S3
ty s y	i=S t!	vy dva sta — dve —	t» B	vy	ste	B B
— —		— dve —	so	—	—	M«
on je	s» •	ona dva sta	p	oni	so	Q
ona —	•	one dve —	CD	one	•—	fi •
onu—		one dve —		one	—	
jest sym!
cr
Pretezhenn zhas.
my dva sms
-	dve —
-	dve —
<2	j
ty sy b	vy dva sta
--— dve —
So t—*
on je ~	ona dva sta
ona— P	one dve —•
onu— s	one dve —
cr	my	smo	cr1 i—»
VJ			u
CT1			cr
1—» CD VJ			rs" v»
cr P*	vy	ste	cr i—> CD
cr ta t! s» VJ	H '		cr »-s so pi š»
	oni	so	
o •	one	—	o •
p	one	—	G>

^vilbvergftngcne o^it. «Inf.	gweyf.	Weif.
iä) würbe
<s>
" bnwurbeft
o
wtr ¿weg wurbeit
r»
ißt äWCt) würbet
wtr w»r; bett

iljr würbet'
er würbe
fte jwet) würben
fte würben
C;i«gfiPergangene Seit.
idj wäre	wir jwet) wir waren
^ waren ^	c
bu wareft ¿ iör ¿wet) s ifjr wäret
wäret
o
t-t TS
er wäre
fte jwet) waren
fte waren
Hilnfr
Nap o v 'pretezhenn zhas. edynu	dvoinnu	vezhshtiv.
jest bi S* my dva bi Sf my bi g* __ — g — dve — g	— s
ra	„
ra
t y bi 9 vy dva bi o vy bi ^ H _ g — dve —S--^
>5	w •
on bi p4 oua dva bi ^ oni bi ona—•	one dve — ^ one—
onu— cT one dve — ra1 one— p
ra
Dov'nnu pretezhenn zhas.
jest bi bil my dva bi bla	my bi bili ^ — —bla cr — dve— ble er	my—bile ^ --blu i-i — dve— ble h	my—Lile J
sa	^	a
ty bi bil a vydva bi bla »	vy bi bili ^
---bla " —dve— ble »---bile ^
•--blu v — dve— ble	--bile--
T
on bi bil ona dva bi bla P	oni bi bli *
onabi bla ? one dve bi ble	one—ble«
onubi blu one dve bi ble ™	one— ble


J6i«f. werbe »
künftige Seit, Sweyf.
wir 2 wer=» be«	~
Weif, witwerben o
im wirft g
« cy
tr wirb
i&r jwet) * werbet „
<rt «f
ffe jweg ? werbett
iljr werbet 5
o «
er
jle werbe«
<£e&ieti)ett&e 2Crt gegenw. Seit.
werbe idj
werbettwir
mv
werbettwir
werbe bu
werbet jwetj
werbet ifjr
werbe er
werbe« ffe ¿weg
werbe« ffe

ms
edytiu jest bom
o*
i-s
s»
Perhodni zbas. dvoinnu
my dva borna
—	dve —
—	dve -—
93
O
ty bosh b	vy dva botta ---a	— dve —
---°	— dve —
»
•
on bo	ona dva botta;
ona bo ?	one dve — p
onii bo	one dve —
Sapoveidajozha vifha. bodi jest
c i-t ta a
163
vezhshtiv. my bomo
vy botte
ra
»
bodimamy dva
—	— dve o-
—	— dve Hj
bodi ty
»
S2
bodi on
—	ona
—	onu
bodita vy dva s
—	•— dve» ■— — dve»
v»
bodita ona dva ra
—	one dve
—	one dve ?
oni bodo one — ra one —
i zhas. bodimo my
S3
boditevy »
bodijo oni P — one
one
ra
gufilnftige Seit in ber getictt;. litt.
«inf.		Swevf.	Vi elf.	
löffei mich		kffet ttttö	faffet un§	
ober	C5>	jwe^, ober»	ober	<st o
ich foß		wies foßen Z.	wir foßen	f>
	-n			r>
btt fc3fi	» S	•r » ihr ¿wet)	ihr foßet	SS s
		foßet *		■r»
	«	«		«
iäffet i£«	<y n	faffet f?e Z	i äffet fse	
©ber	SS •	¡wcijf ober?	ober	» •
er foß		tfe 2 foßen	fie foßen	
Sie üeröinbenbe 2frt ift in aßen ber anjei^ genben Stet gleich.
Unbeftimmte 2Crt. gegenwärtige Seit, gelefe« werben.
Mittelwort vergangener Seit, ber, bie, ba3 gelefene.
Mittelwort Biinftiger Seit, ber, bie, ba3 foß ober mu§ gciefe« werbe«, ober ju iefen ift.
tlnb auf biefe tri werbe« aße Seifwortet ber ¿weiten Sibwanblnng bcr ieibenben SScbcu-titng abgewöttbeit werbe«.
§. III.
«¿J v-r -
=W0	165
Per hodni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi.
edijnu dvoinnu vezhshtiv.
nei boma my 2 nei bom cr---- dve ~ 1163 bomo cr
jest ---dve m. mY
»-t
nei boshc	nei botte*
ty -___vy r
• T	^
• 011 nei botta ona 2-P . 0111 * nei c	nei
bo ona'--one2„ bodo one ?
onu — — one 2 •	one
Ta favefhejozha vifha je po vsih rezheh ennaka ti pokaiajozhi vifhi;
Nenamirrjena vifha. prizhni zhas. branil, a, u. biti
Sredliva beseda pretezhenniga zhas a.. brann , branna , brannu bilu biti.
Sredliva beseda perhodniga zhasa. kateri ? a. 11. imma brann, a. u. biti.
Inu na takshno vifho bodejo vse zhasne besede tiga drugiga premennisha, alli pre-hodisha tiga terpijozhiga pomennjenja pre« mennjene.
S. IV,

§. IV.
griffe 9ifw<jtti>iuit3 für öße jette Beit= wSrter, weiche itt her erften ^erfon öuögehett fn eitt im. vuzhim.
2ftt3ei^. 7ivt. gegenwärt. Seit £tnf.	Swevf.	Vielf.
ich lehre, wir ¿weg (ehren. wir iehrett,
hu iehreff. ihr ¿weg lehret, ihr iehret.
er lehret. ffe ¿weg lehren. fte lehre»,
Vergangene Seit.
ich, höhe	wir arcep wir höhe»
hahen ^	Ä
hu h«ft ° ihr jweg « ihr höhet w höhet
«K
n o.
er hat r fte jwet) r fte höhen ' höhen
§. IV.
Tu treku prehodishe, alli prememiishe fa taiste zhasne besede , katere v'ti parvi pershonni vungrejo v'enu im, kokar; vuzhim.
Pokafajozha vifha prizlmi zhas. edijnu	dvoinnu	vezhshtiv.
jest vuzhim. mydva vuzhima, my vuzhimo L. — — dve — — — __ _ — dve —' — —
ty vuzhish. vy dva vuzhita, vy vuzhite.
on vuzhy, ona dva vuzhita, oni vuzhijo. ona — one dve — one — ouu — one dve — one —
Pretezhenni zhas.
jest sym my dva sma c	my smo <<
--<s _ dve— c--p
--c — dve— is	---s
is	^	H_4
ty sy ^ vy dva sta — vy ste
--• ^ — dve—	---
-- - — dve-
»
on je ^L ona dva sta m oni so Q ona — F one dve— ' one—' ouu —	one dve— a> oue— n»
Na
168 ^--»g
^Äliwecjaitgene Seit «Inf.	gwevr.	Weif.
iß lefjeete. wie awet» lefjeeiett. wie lefjeeiett.
%
i>« ieljeeteff. ifje jweg lefjeeief. ifje leitetet.
/
ee leijreie. fTc jwet) redete«. fle leljeefetr.
JUiigfiDeegaticjeiie 3'eit. iß Htte wie jwct) wie {jafiett
»
fcatiett
<3>	SS»
im fjatiefi« ifje ¿wer) «	ifjr hattet ^ ^ Jßtict
^ n	n
o	n.
ee §aiie ~ ffe jweg ~	ffe Satte«~ Jjatte«,
Eünf=
Napov'pretezhenn zhas.
edynu dvoinnu	vezhshtiv.
iest' bi my dva bi <	my bi <
L — < — dve — *--c
__ __ 0 _ ¿ye _n--n
N er*	13*
tv hi ^ vy dva bi "	vybi ^
— - — dve —^--_
dve —
p
cr
cr
ty bi F vy dva bip" vy bj — dve — < — —
dve —g ---g.
_ _ <5
51	Bs
on bi	ona dva bis'	oni bi
ona —	one dve — n>	one— * i •
cnu — s	one dve — n>	one—
n>
on bi	^	ona dva bip	oni bi
ona bi	_	one ¿ve —	one —
onu bi	•	one dve —	one —
Dovnnu pr-etezhenn	zhas.
jest bi	g	my dva bi S	my bi £ __^	— dve —"--
--er	U r C O"
--g*	— dve — 5T	—?—^ ^ o4
cr* i—i o
i6 CD
I70
Ste

«inf. ic5 werbe
Siinftšge Seit groeyf
wir swet> werben
Vielf. S-
wir wer= ben
bu wirft
er wirb
rt «
St
i5r ¡mcg ^ werbet «
9
fte i» ep werbe«
iJ)t werbet,
fte werbe«
@eí>ietí>enbe 2írt. gennürtige Seit.
íeíjre tdj. le&re« wir $wet». ie&re« wir.
íeíjre bu. íe&ret iljr jw>ei> ieïjret iljr.
íefjre er. ierren lté ¿weg. íeíjpen fíe.
Biirif;
a
n
N 3*
Perhodni zhas,
edynu dvoinnu	vezhshtiv.
iest bom . my dva borna"* mybomo<i >	< __ dve — «a — —
— dve — N--
tits'
ty bosh vy dva botta ^ vy botte __ — — dve — ^--.—
—	— — dve — »?--
l—i	^	V»
»
on bo * ona dva botta oni bodo ona — one dve — * one — » pnu — * one dve — n> one — ro
Sapoveidajozha vifha prizhni zhas. vuzhi jest, vuzhima my dva, vuzhimomy,
vuzhi ty, vuzhita vy dva, vuzhite vy,
vuzhi on vuzhita ona dva, vuzhijo oni,
—	ona — one dve, — one, onu — one dve, — one,
Per*
.Künftige Seit -in 6er gelueil;e»i>. "Krt.
«inf.	Sweyf.	Viel f.
Ittffet mich	raffet ttnä	raffet uns
ober	¿wen, ober	ober
idj fott	wirsfoiien	wir foHen
««.
r»	r»
btt foffft ^	W ^ ihr foöet^
n	foüet
Ti	\ 1 n	o
raffet ihn*	raffet fte ?	raffet ffe *
ober	jroei), ober	ober
er fott	fte 2 fotten	fte fofien
Sie »erbinbenbe Sief ift in atten gieicJj ber anjeigenben 2irt.
Unbeftimmte ICrt. (Fegenw. Seit, lehren. ¿u lehren.
Mittelwort gegenw. Seit, lehrettb.
Mittelwort vergangener Seit, geleitet haben.
Vertrettung^wort. mit, bnrdj, im iehren.
£agewort, ober Supinum. S« iehren.
Seitwörtiicheci Hauptwort, baö iehren.
perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi*
edynu dvoinnu vezhshtiv.
nei my2 vuzhima,nei my vuzhimo
nel vuzhim---— — — —
jest	---______
neivy 2 vuzhita, neivy vuzhite?
nel vuzhislij--- — — — —
ty --- _ _ _ _
nei on nei 011a 2 vuzhita,iiei oni vuzhijo,
—	onavuzhy--- — — — —
—	onu--- — — — —
Ta favefhejozha vifha je po v'sih rezheh ennaka ti pokafajozhi v if Iii.
Kenamirrjena vifha. prizhni zhas.
vuzhi ti.
Sredliva beseda prizhniga zhasa. vuzhijozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa. vuzhil. vuzhilla. vuzhillu.
Samestna beseda. vuzhijozh.
Lefhijozha bes:da. ia vuzhit.
Zhasliva sammostojozha beseda. tu vuzhennje ? a. n.

£ei5en£>e Bedeutung. Knseigcnise litt, gegenwart. Seit.
«inf.
gwevf.
Vielf.
werbe
wir jwet» werben »
wir wer* ben ö*
i)« wirf*
n>
i&r ¿weg « werbet n
i!jr werbet
n
er wir&
fte äwet) werben
fte werben
Vergangene Seit.
id) bin
bu &ift
er ift
<-t
s
o
«
3
wir 3 ftti&
C£>
tfjr s fegb
s
o
fte 2 ftnb;
Wir ftnb
i&r fcgb
ffe ftnb
is»
5 «
«
galfe
Terpijozhu pomennjenje. Pokasajozha vifha. prizhni zhas.
edytiu dvoinnu vezhshtivi
íest sym	0	ray dva srna	<	my smo	<
J	£	— dve —	£	— —	e¡
— —	N ÍT	>— dve —	IS tr	— —	N
ty sy	0)	vy dva sta	fD	vy ste	rt>
._—	»	— dve —	»	— —	»
— —	¡3	— dve —	P ja vj	.— _	ts VJ
on je	P	ona dva sta	p	oni so	ro
ona —		one dve —		one —	• i
onu—	?	one dve —	a>	one —	n> •
Pretezhenn zhas*
jest sym	er1 1—« •	my dva sma	cr 1—• sa cr	my smo	cr 1—>
-— —	VJ er	— dve —		.— .—	v» 0- 0"
--	t—» Sa •	— dve —	nT VJ	,— __	
	C-h—*	vydva sta	cr t—i		çr
ty sy	C m		fD •	vy ste	nT
	<	— dve —	< c-!	— —.	<3
--	C N	— dve	i—• N tr	— .—	£ g.
on je	tr n> ö tf	ona dva sta	Ol a sa	oni so	O» a M «i
ona—	VJ» ra	one dve —	m	one —	v« rt>
ona—	?	one dve —	0}	one —	P
!
/

¿¿liwergitttgene Seit, ftinf. , gwevf.	Viel f.
idj würbe
wer ¿weg
Wir war;
CSr	würben	<S>	
			r»
			«—l
bu wurbeft«	ipt jweg	<i	i{jr würbet o
«Ti	würbet		-es
«		«	rt
		«	n
er würbe r*	fte jweg	¿1-	fte würben ^
wurbett •iängfttwgÄngene Seit«
tdj wäre
wir ¿weg waren »
<-t
<"S
■o
rt
wäret
s
o
«
er
wir waren
bu warefi _ iljr ¿weg"" ijjr wäret
«SS <"t
<-i
er wäre
fte ¿weg waren
fte waren
iliinf;
SVí	I77
Napov'pretezhenn zhas. edynu	dvoinnu vezhshtiv*
jest bi ^ my dva bi ,3 my bi
„ c ____ N — f)vp _N	— — N
-- J-.	UVC ¡-^ J-J*
____ 2 _ dvp — ra	_ _ ra
—	S	uvti a S
'	S
ty bi P	vy dva bi^	vy bi
—	— ?	— dve — ra	■— —
—	— er	— dve —er	— — ra
tti
^	» _
• • cr	• cr • • S
on bi	ona dva bi S	oni bi ^
ona— [y	one dve — hr	one— cd
onu— B'	one dve — ra*	one— ra
Dov'nnu pretezhemi zhas.
my bi bli
--bla
--blu
ty bi bil
---bla
--blu
011 bi bil
onabi bla * one dvebi ble ' one— ble ? onubi blu c one dve bi ble ra one— ble
(s	— dve— ble		my— ble	c
n	— dve— ble	SI	my— ble	tSJ
er				a*
cd	vydva bi bla	cd	vy bi bli	' co
a	— dve — ble	es	--ble	a
a	— dve — ble	3	--ble	a
s*		sa		M«
sa	onadva bi bla	cd	oni bi bli	Vi
m
«inf.
(
iií) werbe
rt
Künftige 3?c;t. Swevf-
SO-
wir 2 tzet'^
ben	«
«
Vielf. wir werben

bn wirft
«-5
tljr ¿weg ~ werbet s
«
er wirb ? fíe ¿weg ?
werben
i£r werbet^
« r/
fíe werben p
<Keí)ietI)en6e 2írt gegettw. Seit.
werbe iefj
t»
werben wir
à weg
<s> n.
werben wir
werbe bu *
«rt
n
werbe er
werbet t&r 3weg
werben fte jweg
n
werbet iljr
« r»
iverben fte
s^-—--J79
Perhodni zhas,
dvoinnu	vezhshtiv.
jest bom<! my dva borna <	mybomo^
--2 — dve — £--ff
---—» dve ^--n
tr tr	(3-
ty bosh cd vy dva botta°	vy botte^
---a — dve — s--»
___ — ¡3 — dve — "	— •— ^
v, 5J	l-i J
Vi	_ «
on bo » ona dva botta	oni bodo Q
ona — one dve — ™	one —
onu — F1 one dve — p	one •— «
, Sap o v c i daj o z ha vifha. prizhni zhas.
bodi jest < bodimamy dva	bodimo my
.S	N
bodi ty bodita vy dva ^	boditevy;:r
—	— a — — dvera ---
t-*
—	— « — — dves	— — P
t-».
«p-*	i-*
bodi on M bodita ona dvabodijooni"'
—	ona * — one dve n>	— one P
—	onu s — one dve r»	— one(t.
m 2
ïSo ©«==4«s?}
gučiinftige Seit in ber gebietl). ÎÎct. iginfl	Swevf.	X>icif.
ÎfliTet mid) ïaflet unS^ Îaffet nnS obet ^ jroet), obet obet ^ ¿1$ foil — nuts foUeti iT nut folle» Z
«
«rs «
v»
»a	**
bu fbcft i!jt pep "" iijt foBfet ~ S foKet 5	3
o
iflfcf m z	Îûffct fte J	Îaffef fie	£
obet «	¿raet), obet^	obet'	«
et fott ?	fte 3 foiien *	fte fotten	?
•Die »etbinbenbe Siti ift in aUen bet anjei* genben 2itfgiet$.
Unbeftimmte "Kvt. gegennwtige Seit. geieîjret wetben.
Mittelrcort vergangenet Sett, bet, bie, ba$ geiefirie. ,
Mittetoott iiinftiget Seit. bet, bie, bas fo0 obet mu§ gefeïjtet nwben, obet ¿n iejjren. iff.
Unb auf biefe 2irt rcetben aide Beiiwotiet bet btifieu Si&wanbimtg bet ieibenben SSebeu* tung afrgewflttbeii ivetben,
--------I SI
Perhodni zhas v'ti fapoveidajozhi vifhi. edynu dvoinmt vezhshtiv,
< nei boma my 2 ., < nei borne--"~dve< nei bomo ¡s
jest n---dvec	N
tr	n	(=f
nei boshp »eibottaj^ nei botte^
ty *___In	»
P	V*
. on p nei botta ona 2» . oni
bo onac--one2-n> bodo?"®'
onu • — — one 2 p	one p
Tafavefhejozha vifha je po vsih rezheh ennaka ti pokafajozhi vifhi;
Nenamirrjcna vifha. prizhni zhas. vuzhenn, a. u. biti.
1
Sredliva beseda pretezhenniga zhas a.
ti vuzhennij ta vuzhenna, tu vuzhennu
j . '
Sredliva beseda perhodniga zhasa. kateri 5 a. u. imma vuzhenn , a. u. biti.
Inu na takshno vifho bodejo v'se zhasne besede tiga trekiga prehodisha terpijozhiga pomennjenja pi-emennjene.
§• V,
henen uarichtigett Seitwortern, weiche ttt einst ober anbetn @adje fo« ben gemeinen Sieg ln abweidfjen, dB : ba3 jeim, ich effe. iapoveim > ich befehle. naveim ? ich weif? niept. veinij inj wei§ unb mehr bergi.
Tinjeig. litt, gegenwätt. Seit «in f.	Sweyf.	Vtelf,
ich effe.
fcu ejfejf.
er effet.
wir ¿weg effen.
ihr ¿weg effei.
fte ¿weg effen.
Vergangene Seit.
wir effen,
ihr effet, ft'e effen.
ich höhe gegef wir ¿weg höben wir haben ge;
fen.	gegeffen.	geffen.
ynb affo weiter nach ber 3teg,i.
t
§. V
Od tih nesporrednih zhasnih besed, Kateri v'eni ali drugi rezili od tih sploh-livih varstisli odsioppijo, kokar : tu jcirii■> Japoveim, naveim, vetrn, inu vezh takshnih.
Pokafajozha vijlia prizhni zhas.
edijmi	dvomim	vezhshtiv.
jest jeim. mydvajeima, my jeimo.
ty jeish. vydvajeista, vyjeiste.,
on jey, ona dva jeista? oni jeijo. ona — one dve — one — onu — one dve— one —
Fretezhenn zhas.
jest sym jeidl, my2sma jeidla, my smo jeidli
—	—jeidla»— dve— jeidle,--jeidle>
—	—jeidlu,— dve— jeidle, ---jeidle>
inu taku dallei po varstishu.
¿a-
<BeIncti;Cîii>e Krt. gegenwärtige Seit. Ätnf.	Sweyf	Weif. S.
effe id). cffett wir pep. eífcn wir.
effe ht. effet iÇr pep. effet ifjr.
cffe er. eßenfte jwep. cffett fíe.
Künftige	Seit in 6er gei>ietï>e»i>. lírt.
íaffet tuicô	íaffet ittiS íaffet uiti
»ber	¿wep, ober ober
iá) foa	wic2foiíett wir foííett
í»u frl'ft	pcp	iljr foííet ■
foaet
a
a
íaffet i£n íaffet fíe	íaffet fíe
eber	pep, ober ober
er foa	fíe 2 folien fíe foííen
Unbeftimmte 2Crt. (ïïegenw. Seit, effen.
Mittelwort gegen.w. Seit, effenb.
Mittelwort vergangener Sett, gegeffen Ijaben,
Sapoveidajozha vifha, prizhni zhas. edijnu dvoinnu	vezhshtiv.
jei jest jeima ray dva jeirno my. jei ty, jeita vy dva jeite vy. jei 011, jeita ona dva jeijo oni.
Perhodni zhas v' ti fapoveidajozhi vifhi. neijest jeim, nei my2 jeima, nei myjeimo,
neityjeish, nei vy 2 jeista, lieivy jeiste,
nei on jey. nei ona 2 jeista, nei oni jeijo.
Nenamirrjena vifha. prizhni zhas. jeisti.
Sredliva beseda prizhniga zhasa. jeidozh, a. u,
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa. jeidl, jeidla, jeidlu. ^
Sa-
1
186 gfrj----igp
tJertrettítíigtfroorí. mit, bu reí), im effe«.
£agewort, ober Supimim.
Su ej'fett.
Seitwöttlidjetf ^Aiiptwort. betö effet;.
ITïittelwott vergang. gelt. ieifcenb. Bebeut; gegeffeu fei)«.
Síífo werbe« ¿máj bie au3 jeim uttb veim ¿ufammengefesíe« abgewanbeft, aíá : sneim , <ïti3e|fen, pojeim aufeffe« , odjeim wegeffen, fajeim Pereffe«, prejeim bur Reffen , podjeim uniereffe«, veim tpijfe« r naveim «iájt mf-fe«, preveim porwijfe«, fapoveim befehlen, prepoveim perbieie« , dopoveim erfage«, odpoveim vetfage», fveun erfahre«, uttb uodj einige, weídje ber ©ebraudj íeíjre« foíí.
2>a§ Beiímorí grem idj gelje, íjat andj tU w«ö befonberS i« einige« ^erfone« tmb Bitim , «arnfidj i« ber gegenwärtige« 3eíí bie jípele íperfon i«	unb pieífadjer Bafjí.
2ÍR3eigenbe 3frt. gegenwärt. Seit, idj geíje. wir swet) ge£e«. wir gefšc«.
bu geíjeft. i$r s»et) geöei. ifjr geí>eí. er gefjet, fíe $wet) geijc«, fte ge^e«.
Vev-
JSamesfna beseda„ jeidozh.
Lefhijozha beseda. fa jeist.
Zhasliva sammostojozha beseda. jeidenje, a. n.
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa, terpijzhiga pomennja. jeiden, jeidena. jeidenu,
Taku bodejo tudi te is jem, inu veim v'kupistav'lene premennjene, kokar: sneim pojeim, odjeim , fajeim , prejemi, podjetni. veim, naveim, preveim, fapoveim , prepoveim , dopoveim, odpoveim, fveim, inu she nekatere druge, katere nei ta shegga vuzhy.
Ta beseda gre?» imma tuti kai poseb-niga v' nekaterih pershonnali, inu zhasah, narnrez: v' timu prizhnimu zhasu ta druga pershonna v' timu dvoiuimu inu vezhshti-vennju.
Pokafajozha vi/ha. prizhni zhas. jest grem alli ydem, my 2 grema my gremo ty gresh— ydesh, vy 2 gresta vy greste.
011 gre — yde, onaa gresta oni grejo,
ali gredo, Pre--
Vergangene Seit.
tcjj Bin gegan= wit ¿weg flnt> fíe ftnb gegan= gen.	gegangen.	gen.
«tt'o fo weifer.
SuEünftige Seit, icfj werbe gehen.
(ïïebiethen&e 2ítí ge^enw. Seit, gehe ich, gehe im, gehe er, u. f. w.
Unheftimmte ICrt gegenwärt. Seit, gehen.
Mittelwort gegenw. Seit, aèrent».
Mittelwort »ergangener Seit, gegangen fetjn.
Veríreftmtgeí tvori, «tit gehen, im gehen, bnrdj gehen.
I. 2iitmetfmt3,
5öon ydem ffammen üíeíe Seiíwóríer ah , «13 : doydem einhoííen, íaydem fí$ »erge= hen, preydem »ergehen, naydem ftnben, fnaydem erfmbe», «nb mehr bergieichen.
2ßer=
Brctezhenni zhas.
jest sym shol, my z sma shla, my smo shli,
— shla, —dve — shle,--shle,
— — shlu, — dve — shle,--shle,
inu taku dallei.
Perhodni zhas. jest poidem , alli jest bom shol, shla , shlu.
Sapoveidajozha vifha. prizhni zhas. poidi, alli yai jest, poidi alli ydi ty, poidi alli ydi 011, inu taku dallei.
Nenamirrjena vifha prizhni zhas.-poiti alli yti.
Sredliva beseda prizhniga zhasa. gredejozh. alli gredozh.
Sredliva beseda pretezhenniga zhasa. shol, shla, shlu.
JSamestna beseda. gredozh alli gredejozh.
I. ^avanzliuvannje.
Od ijdem pride veliku drugih semkai zhasnih besed, kokar: doydem, Jaydem, pretjdem , nay d em, fnaydem. inU vezh drugih. Pretezhenni zhas ; doshol s
do-
Vergangene Beit: doshol, doshla, fashol, fashla , liashol, nashla, mashol, fnashla; in ber gebteifjcnben 2irf gegenwärtiger Seit: doydi, faydi, preydi, naydi, inaydi, n.f.w.
II. Sirtmerfiws*
gießet gehören einig? Seitwfeier, roefc dst in ber fönfiigett Seit ba$ S^orwortieittpo t>or fid) neumen jtt ber gegenwärtigen Beti «nb babnre^ bi? fynfuge £eit anbentcn, ai$: pofhennem id) werbe treiben, podirjem id) werbe iattfen , potirram icfj werbe i'er;Vsg », »ertreiben, pojesdim idj werbe reiben, po-nessem icfj werbe tragen, popellam tdj werbe fuhren, pov'lezhim idj Werbezielen, povefhim idj werbe fliegen , poletim idj werbe fliegen, poleifem id) werbe frieden, porezhem id) werbe fagen, potezliem id) rcerbe rinnen, n«i> nod) etlidjc, wei'dje auS bem ©ebratsdj ju iertten.
SDaö oite Seitwort dim id) [age ift fdjott üerairet, unb nidjt mcfjr gebranctHidj , aiS i it »ergangener Seit «nb wefdje »on »ergangener Seit iierfommen , afö : sym djal, djala, dialu id) ljab.e gefegt, bodem djal, djala, dialu id) werbe fagen.
2>aö Söott jemmen id) beginne ober id) fange att , if; and) nidji in alien gcbrandjiic(j, <ti3: jest se jemmen postarrati id) beginn «e flit ju werben, je,st sym se jel, jela, jelu Wogattiti, jest bom jel, jela, jelu pyti id) werbe anfangen ¡u irinfen.
doshla, fa shot, fashla, preshol, pre s hi a, nashoU nashla, fnashoU fnashla ■ v'ti fapoveidajozhi vifhi prizhni zhas : doy-di, faydi, preydi, naydi, fnaydi, inn taku naprei.
IL ^avanztmvannje,
Tuk'ai sem shli.shijo nekatere zhasne besede , katere v' timu perhodnimu zbasu to besedizo j?o pred se v'fenxmejo h' timu prizlmimu zbasu ? inu skus le-tuto besedizo ti perhodni zhas pomennijo, kokar: pofhennem, podirjem, potirram, pojefdim, ponesscm, popellam ■> pov'-lezhem , powefhim , polettim ? poleifem, porezhem, potezhem •> inu she nekatere» katere se moresh is shegge vuzhiti.
Ta starra beseda ižV» ny vezh navadna kokar v' timu pretezhennimu zhasu, inu v' taistih, kateri od letiga semkai pridejo, kokar : J^m djaU djala, djalu. bodern djal, djala , djalu.
Ta zhasna beseda jemmem tudi ny pov'sod navadna, kokar : jest ss jemmem postarrati, jest sym fe j ti, jela, jeln wogattiti, jest bom je/, jčla, jd«
Sieltet ftmttl
?öott Denen Sfötifelmortem uni> bereit ©eflaifuttc^
25te Mittelwörter werbe« aiie att3 bene« Beitwörfer« geftaftet, aber auf »ieleriep Slrt, als: fragettb barrajozh, gefragter barran. a.u? bet ju frage« ift. kateri, a. u. irnma barran , a. u. biti. foicfje fTnt> bretjetiet) , ai§ : erftiiefj baö Mittelwort gegenwärtiger Beitwir^ fenber Sebeutung, wie: fragenb bartajozh; jwetjtenS baö Mittelwort »ergangener Beti rote fenber 23ebeutu«g, aB : gefragt laben, bar-ralj barralla, barrallu; brittenö baä Mittel wort »ergangener Seit ieibenber 23ebeutung, alö: gefragter barran ? barraua, barranu , »iertenö baö Mittelwort fünftiger Bett fowofjt wirfenber afö ieibenber Sebeutuug, weites im wenbifdje« aber mit bem weiter, weidje, wei= cfjeö aufgeiofet werbe« mu§, aB: irt fraft ei= neö cjefc£>tiei>en fc?n foiienöen Briefes v' mozlii eniga pisma > kateru bi bilu immelu pi-sanu bitij
tfiie
Zlietarta Stava.
Od tih sredlivih besed, inu njeji naretja*
Te sredlive besede bodejo v'se is tih zhasnih besed liarete alli na mnogtero vifho, kokar: barvajo zh? barvan, kateri, katera, katera imma barvan, barvana, bar rami biti; takshne so troine sorte, kokar parvizh: ta sredliva beseda prizhniga zhasa dellajozhiga pomemijenja, kokar: bar-rajozh; drugizh ta sredliva beseda pre-tezhenniga zhasa dellajozhiga pomennjeii-ja , kokar: barval, barrala, barralu ; trekizh: ta sredliva beseda pretezhemiiga zhasa terpijozhiga pomemijenja, kokar: bar ran, bar rana , bar rami; zhetartizh: ta sredliva beseda perhodniga zhasa taku dobru dellajozhiga, kokar terpijozhiga po-mennjenja, katera pak mare v' slovenns-kim is tim kateri, katera, katcru ral'vyta biti, kokar: v' mozhi enniga pisma , kater u bi bilu immellu pisarni biti.
11
V'se
2föe fetcfc $iiitef)»ärter werben ttber brumni, a. u. abgednbert; einige anS biefen babett gar bie SöergictdiuttgS fiaffei , ber gelet>v= te, ber gelehrtere, 6er gelehrtere ti vuz] en-ni, ti' vuzenneishi, ti liar vuzhenneishi.
35aš Mittelwort gegenwärtiger Seit wirrem ber SSebeutung wirb von ber britte« $erfon »ieifacher B«l)i wirfenber äSebetttung mit gufeßung bes zhi, zha , zhu gemalt , «iS : barrajo fte fragen , feße zhi, zha, zhn, heiflfet eä barrajozhi, barrajozha, barrajozhu.
2>a3 Mittelwort »ergangener Seit wirJenbir SSebeutung wirb »ort ber »ergangenen Seit ge= macht, : barral, a. u. gefragt haben.
Mittelwort »ergangener Seit feibenber SBebeutung wirb unterfchiebftch gemacht, wie ba$ »ierte ^apitei »on gugung bet Mit= teiwörter ein mehrereö wirb ja »erftehen ge^ ben j biefe gehen aber gemeiniglich auö in eiit an, en ober t, wie barran, vuzhenn>fa-part.
gtmfteS $wttl
SBon betten gurmorterm
35a§ Vorwort ift jener Sheii ber Siebe , weicher benen Kennwörtern ober gürwöetern »orgefest ju werben p^eget, unb eine gewiffe CErttbung forberet, aiS: er flehet vor beut 6¿ulfe , on stoj pred hishoi, er gehet aus beut £>uife ou grede is hishe.
mit

Vse lete sredlive besede bodejo zhres })rumni, a. u. pregybane, nekatere is letih immajo zellu to perglihlivo stoppin-lio, kokar: ti vuzkenni, ti vuzhenneishi, ti riar vuzhenneishi.
Ta sredliva beseda prizhniga zhasa del-Iajozhiga pomemijenja bode od te treke pershoune vezhstivennja is tim perstav'kam z hi, zha, z ha nareta , kokar: oni barrajo , perstavi zhi, zha, zim, se rezhe barra-jozhi, barrajozha , barrajozhu.
Ta sredliva beseda pretezhenniga zhasa dellajozhiga pomennjenja bode od riga pretezhenniga zhasa nareta , kokar: barral9 barvala , barralu.
Ta sredliva beseda pretezhenniga zhasa terpijozhiga pomennjenja bode na mnogte-ro vifho nareta, kateru bode ta zhetarta stava od flofhennja tih sredlivih besed ena mallu vezh dalla iastoppiti, lete pak grejo splohlivu vun v'enu an, en alli kokar: barran , vuzhenn, fapart.
Peta Stava.
Od ti predbesed. • Ena predbeseda je taisti deli govorjen« nja , kateri se tim immenskim, ali na mestnim besedam napreistavy, inu en gotov is'hod tirje , kokar : on stojij, pred kis* hoi, on grede, is hišhe.
11 a	Is
mit ber swevtett Äitbuncf.
Sießfett* beS giußeS, beö MeerS, ber ©tabt, ber tfirdfje, ofine mein Qßiiiett, oijnc beS £err» BiKctt, ofjne 2Bein, biS 0e££ listen Sag , btö jutn 53erg, bis ¿um -£>aufe, bis £aiö r «njidtt beS Stifters, mifiatt beS SJatcrö, beS ©oljnS, beS 2öeibS, «eben bern fe ttorbet), tta$c ber (Straffen. an5 ber -©tabt, aus bem £aufe, t>on ber ©tabt, Kitt bie ©tabt, um bie ilinJjen, twn bem 4?aufe, Bott ber ©tabt, um ben ©orten r tu ©egenwart beS £crrn, ber $rau, gegeu über beS Meers, gegen über bem£aufe, neben bem £aufe, neben ber ©tabt, neben ©arten, wegen beS SSafferö, wegen ber greube, we= gen beS ©eibeS, auffer ber ©tabt, aitffer beS ■fraufeS, attffer beS ©artettS, oben beS 9Ser= geö , oben beS .ftopfS , oben ber ©tabt, tnne ber ©tabt, tmterfjaib beS -^attfeö, inner ber &irdjett, jenfeifS 2BafferS , jenfeitS Meers, fenfeitS ber ©tabt.
mit ber ¿ritten f£nbuit#.
3a mir, ja uns, jtt ette^, ju euren ©dja? ben , gegen uttS, gegen bem ^aufe, gegen
©arten.
3fnmerfttttg>
Einige matten einen ttnterfdjieb jwt= fcOett h'unbk'unb feeen baS h'nur rorbern g, k, qi sh, sk? baö k aber fonft »or ben
• übrsi
Is tim drugim ishodam.
Amnak tiga potoka, tiga morja, tiga n^eista, te zirkve; pres moje volle , pres gospodove volle, pres vina, do beliga dneva, do gorre, do hishe, do garla, na-mest sodnika, namest ozheta, syna, fhen-ne; v'memu hishe, pollek meista, pollek varta, blifu meista, blifu hishe, blifu zeste, is meista, is hishe, od meista, okolli meista, okolli zirkve, od hishe , od meista, okolli varta, v' prizho gospoda, gospe, preik tiga morja, preik te hishe, frav'nn hishe, frav'nn meista, frav'nn varta, favollo vode, favollo vesela, fa-voll dnarjov, fvunnei meista, fvunnei hishe , fvunnei varta, varh gorre, varh glave, varh meista, fnotrei meista, fnotrei hishe, fnotrei zirkve , umnak vode umnak morja, umnak meista.
is tim trekim is'hodam. H' meni, h' nam, h' vam, h' vashi, shkodi, pruti meni, pruti nam, pruki hishi, pruki vartu.
Savanzhuvatmje.
Eni dellajo en raflozhk med h, inu k, inu postavijo tu h' le pred g, k, q, sh? sk, tu h pak sizzer pred timi dru-
iiktgert 33u$?1ab;tt, afieitt baš h' fiittgt alU geit Oeffcr »oc alienSuajfiabett, ais bas k'.
Mit 6er vierten i£it6mt$.
ttmben^opf fommcn ob glavo priti, itbet zhres, ubeu ben -perctt zhres gospoda, ubet SBaffet: zhres vodo, burdj skus, burcf» Saš -pauš skus hisho , wibet, gegen fuper,. nnbetr ben ^ecrtt fuper gospoda, roibetr @ott iuper boga, roibet midj fuper mene«
Mit bev fecfyften gnbung.
Bey per, bcrn @eibe per dnarjah, beg Sem -^rtufe per hishah , aušcjenomrnen ffnb bie 5»ct> einjigett SBoriet i>ey unsi unb bey eudj, per nas, iim per vas, biefe mit'Ten bie vicv* tcQnbuttg fiabctt; mnnabet bet) bicfettjrtmjert cin ¿auptwort ober Beyroort fteijet, fo mug per nas unb per vas in i>te »ietie icnbung, imb ba$ 65bet|tsi)en&c abet in bie fecfjfte imsjg gefetset wet'ben, aiS: bey unci «men iUutfjen per nas rev'nnih ludeli, bey eucij ©ebtii&er, per vas bratah. u. f. t».
Mit ¿>ctr ftebenben £nbutt$. Mit is obet* s' mit unč is nami, obet? s'nami. mit eudj, is vami, ober s'vami. «tit bem S3cubet? is bratam ober s'bratam. flii'nber unb gefdjnnnber obet roirb giatte §9 bus is auSjjefprfjdjen.
ntr-

gimi zharkami, alli tu h' v'selei bolshu . lgony pred v'simi zharkami, kokar pak tu k.
is tim zhetartim is'hodam.
Ob glavo priti, zhres, zhres gospoda zhres vodo , skus, skus hisho , fuper, fu-per gospoda 5 iuper boga, fuper mene.
is tim shestimishodam.
Per, dnarjah , per hishah ; vuiiv'fete sta te dve edyne besede per nas, inu per vas> lete marejo ti zhetarti is'hod immeti; zhi pak per tih dveh stojy ena immenshaalli perstaVliva beseda, taku mare reis tu per nas, inu vas v' ti zhetarti isTiod, inu tu frav'nn stojozhu pak v' ti. sh.esti is'hod postav'lenu biti, kokar: per nas revnnik
ludeh. per vas tratah, inu taku dallei*
»
is tim sedmim is'hodam.
Is alli j', is nami, alli s'nami. is vami alli sVami. is bratam, alli s'brata m, meh-keishu, inu hitreishu bode tu sammu gladku s', kokar pak tu is ifrezhennu.
Sfomeufwttg.
Söenn aber ba§ is ma heiffet, fo tmtg bie jweyte Snbuttg gemacht werben, afs: aus bem ^attfe is hishe , aus bem £ofe is dvora, äuö ber Kitten is zirkve yti,
VTiit 6er vierten, ¿»ritten ober ftebettben Änbung.
©emeinigiich wirb bie vierte (Snbung ge= macfjt, wenn eS eine Bewegung (inbeuiet, aiö: auf ben iifcf) feßen na mifo poftaviti,, auf 6ie BanE werfen na Klopp v'rezhti.
Söenn e§ ab er einen Ort bebeutet, -wo^bie ©flehe ift, fo Föittmi entweber bie britte, fedjfte dritte ober ftebenbe Snbung, rtfö: ee¡ lieget unter ber Banf lefhy pod Kloppjoi, eö lieget auf bem (Eifdje na miii lefhy, in beitt ¿aufe wohnen v' hishi stannuvati, in basi ^aus gehen v' hisko yti, auf bem j^iifche ftehen na mili stojy tff bie tuerte , fa nach ift bie (Tebeube (5nbung ; fa utu ift bie vierte, afö: um baö SSrob bitten fa kruh profiti, «ach bem S3robe gehen fa kruham yti. vor , pred, öor bem Herrn gerufen werben pred gospoda poklizan biti, t>or bem Herrn fte-fien pred gospodam stati, po nach, nach bent Haufe fragen po hishi prasheti. po um, um ba$ @eíb gehen po dnarje yti. med unter , unter ben SÖeibern med fhennam'i. unter bie 2öeiber med fhenne. nad über, über ben Ä'opf faííeu nad glavo pasti, über ben jfopf hangen nad glavoi vileti, ber ©e= brauch wirb bich ein mehrere^ íehren.

Savatizliuvannje.
Kader pak tu is vun pomenny, ta-ku mare is tira drugim is'hodam na-retu biti, kokar: is hishe. is dvora, is zirkve yti.
is tint zhetartim, trekim all sedmim is'hodam.
Sploh bode ti zhetarti is'hod naret, kader enu fmefenje pomenny? kokar: na inifo postaviti, na klopp v'rezhti. '
Kader pak pomenny eno myrno, po-koinno rezh, taku bode all ti treki, shesti, all sedmi is'hod naret, kokar: lefhy pod -Moppijoi. 11a miß leßiy. v'his hi stannu-vati. v'hisho yti. na miß stoy, je ti zhetarti. fa kruh prositi, fa kruham hoditi, fa kruham yti. pred gospoda poklizan biti, pred gospodam stati, po hishi prasheti. po diiarje yti. med fhennami, med flien-ne. nad glavo pasti, nad glavoi viseti. Ta shegga te imma vezh vuzhiti.
Shes-
©ec&ftcS tapitef.
93jtt bemn 9iebettto6rtero.
(Sin 9tebenwort iff jener Sfjeii bet 3tebe, rcefdjer bet) benen Seitworient fielet um ber= feiben 23ebeutung, Umftattbe ober 5?raft mefjr ober weniger auöjubrüdren, aB : er iieöt, er fcJjrei&t, ift gtott gerebef; er liest gut, unb fdjreibt fdfjöu , ift eiu befonberer SiuSbrucf burefj baö 9icbemucrt gut unb fcfjön.
Unb foidje ^ebenworier (tub bregerlet), <ti3: erftenS ber ♦ »wet)tenS beö (Drta: brittenS bet Bifcfcaffentjeit ber ©ad)en.
§. I.
9iebetworter fcer Sett fin£> meiertet)*
1.	©cgentoärtige Seit r weidje auf bie Stag: wann ? fofgeu, alö. jjeut. $efdjwinb. jest. im Siugeubiicf. iu biefer Seit. eben je§f. au Jiefer Seit, ju ber ©tuub.
2.	Vergangene Seit, aiö: fieut ftüfje. eiiu ffenS. »orftero. for tiefem, vorigen Sag. ge= ftettt. gefiertt SibenbS. »oc brep £<tjjetr. töors fieftern. »or eine«
3. Per;
Shesta Stava.
Od tih frav'nnbesed.
Ena frav'nnbeseda je taisti deli govor-jennja, kateri stojy per tih zhasnih besedah i'a taistih pomennjenje, okollistave, inu lastnosti vezh, ali mein na fnannje dati, kokar: 011 berre, on pishe, je gladku jrezhennu. on dobra berre, on lepu pishe, je en posebni is'tisk skus to irav'nnbesedo: dobru inu lepu.
Inu tahshnih frav'nnbesed je troinna sorta: parvizh tiga zhasa : drugizh tiga kraja trekizh te lastnosti tih rezkvj.
§. i.
frav'nnbesed tiga zhasa je shtir sorte.
1.	Prizhni zhas, na tu prashenje: kedai? pridejo, kokar: donus , donnes. hitra, fdair fdaizzi. obsov'rei. rav'nnu i'dai: obtimzha-su. h'ti vuri. do te vure.
2.	Pretezhenn zhas , kokar: donnes fgodei, nekedai. popreid* pred tim. preid ti dan. v'zherei. snozhi. snozhina vezher. pred tremi dnemi. pred v'zhereishnim. pred enim leitam. novizh letvunoi.
3. Per-
3.	Künftige Seit: morgen, auf bie 9?ad>f. öuf bett 5ibenb. über borgen. üDer bret) Sage. «Der ein ¡Jaijr. ttadjbem. »tadlet. ttacfj brci)
4.	Ungewiffe Seit: iattg. einfielt^. einige Seit, niemals, feiten, gar oft. gar feiten, fciwn fpat. früOe. juwetien. ju Seiten, bann uub wann.
§. II.
SMenmovter ettteS ftttb *>tav tvk\).
1.	"iim (Prte, reelle auf bie ^cage: wo ? fofgen, aiö: naijetib, liiet. aijjier. bort. ba. weit, eben ba. wo immer, nirgenbö. überaif. brauffen. innen, o&en. unten.
2.	Sunt (Drte auf bie ^rrtäc: tvo^in? kam? foigen, als; woljitt ? borten takai. baücr semkai. eben balier rav'nnu semkai. ctwo^itt neikam. nirgcnbsljitt nikammer. innauö vim-kai. hinein noter. jurtirf liaiai. rürfiingS ry-tensku. fyin unb $er semterkei, sem inu tai. auf bie £oI)e 11a kvishku. itt bie nie* bere na nisku. öerum ojiolli. weiter dallei. wo immerhin kammerkull. Jjmuntct taidoll, fjinauf taigor. biö baöer do lesem. bis gelier do tih malov.
3.	Vomtf>rte, weiche auf bie $rage: woI)er? fof; gett, alö: woW ? bannen od letod. »Ott fyitten od tod. »on auffett od fvunnei. von bortfjer od tistod. »on banen&ero od uiiod. von weidjet Seit od kedai.
4. XHtrcfj
3.	Perhodni zhas; jutre ali faitre. dre-ve. na vezher. po jutreshnim. zhres tri-dni. zhres enu leitu. potim potler all pokier- zhres tri leite.
4.	Negotov zhas: dov'gu. enkrat, ene-Jcrati- nikdar, mallukedai. zellu dostikrat, ■zellu po redkim, fhi polhu, fgodei. v'zha-su. nekaterokrat. taku v'zhasu.
§. II.
Sra'vnnbesede enga kraja so shtiri sorte.
1.	Na enimu kraju, katere na tu pras-henje : kei ? pridejo , kokar: blilu. tukai. rav'nnu tukai. tamkai. tu. dallezh. rav'nnu. tukai kirkull. niker. pov'sod. fvunnei. ino-trei. fgorei. spodei.
2.	h'enimu hraju, katere na prashenje: kam? pridejo? kokar: takai.' femkai. rav'nnu semkai. neikam. nikammer. vunkai. noter, liafai. rytensku. semterkei, all se n inu tai. ha kvishku. na nisku. okolli. dal-lei. kammerkull. tadoll. taigor. do leseni, do tih malov.
3.	Od enga kraja: na v'prashanje : od kod P pridejo , kokar : od kod ? od letod. od tod ? od fvunnei. od tistod. od unod. od kedai.
4. Skus
4. Surcí> b&<s <Drt auf He ftrage: wo6urrf)? foígen : babutefj rukai skus. botfburdj tam-kai skus. eben babutefj rav'nnu tukai skus. bntdj bieS skus tutu. burdj biefeS skus letu.
§. IIT.
fcfyafíen.
t. Set (Krcffe, aíg: genug fadosti, ittt ttiberflu§ obilnu. ju wenig premallu. ¿ugro§ prevelku. ju Hein premaihan. eben tcá)t. rav'nnu prov'.
2. Set rtfö : einrnaí enkrat. pepmaí dvekrat. &ccr¡ntaí trikrat, oft dostikrat, öfters vezhkrat. feiten po redkim, gar feiten zellu po redkim.
• 3. Set (Dt&ttüng, fiíá : jum etfíett h' par-vimu, parvizh. nadjíjcr potler. pokler. ttadj fcjefem potim, ju íeet l'aidnizh, h' faidnimu. (tuf bic íeet 11a posled, poslednizh.
4. Set Vergleidjung/ ofé: tiieljt vezh. weniger mein, beffet bolshi. bófer huishi. gróf= fer vezhi. Heiner meinshi, mainshi. ju fíein premai'iau. ju gro§ prevelki.
f. Ser ¿?rage mt& "yntwort, aí3: warum? fakai? pokai ? weswegen í'a zhes vollo ? fakai ? weffen zhigov ? wem komu ? waá kai? «>ec kdo ? b«r«m fatu? beffentwegen fatiga* vollo.
6. Ser

4. Skus ti kraj na tu prashanje: kei skus ? pridejo: tukai skus. tamkai skus. rav'unu tukai skus. skus tutu. skus letu.
§. IIL
Sravnnbesede vezh lastnosty„
1.	Te velikosti, kokar: fadosti. obilnu. premallu. prevelku. premaihan. rav'nnu prov'.
2.	Tigri shtivillar kokar: enkrat, dve-krat. trikrat, dostikrat, vezhkrat. po redkim. zellu po redkim.
3.	Te v ar ste •> kokar: parvizh? h'par-vimu. potler. pokler. potim, faidnizh, h' faidnimu. na posled, poslednizh.
4.	Tiga perglihania, kokar: vezh. me i 11 bolshi. huishi. vezhi. meinshi. mainshi. premaihan. prevelki.
<). Tiga praskanja, inu odgovor]a ? kokar : fakai ? pokai ? la zhes vollo ? lakai? zhigav? komu? kai? kdo? iatu. fatigavollo.
Ti-
6. Set Bejahung itn6 Verneinung, rtiä: ja ja. wie bann koku pak. waö bann kai pak. gar nicijt zellu ne. auf feine 2öeife na no-bentio vifho, po nobenni zenni. ttiemaiö nikdar, freiiidj kai pak da. eö foff nicfjt fegtt nabo. nic^t fhi ne. audj nicf)i tudi ne.
Sittmerfrmgem
1.	93en benen »ettieiuenbett Sicbenworiettt tft jit wiffen, bef, je meljt SSetneinuttgöwöt: tet itt ber 9tebe ftttb, befto gröffet ift bie 35et= neinung in bent SBenbifdjen , als: eö wirb hu ner auf 6er VOelt ewig leben, nobedn nabo-de vekomai na sveitu fliyvel.
2.	3eue, weiche uou beu SSetswotfern ah-fiamnten, fötinen in nnabdttbetiidjctt 23etgieii djungöftaffel gefeöt werben, aiö: gut dobra, beffet bolshu. jutn heften nar bolshu. fef;fe f)t slabu. fd)ie<f)ter slabeishu.
3.	Sie 9iebenmörtet einer 3at)t ttnb C9?enge werben mit ber äwegten Snbuttg iijreö -S^npt-worteS gebraust f : »iele Soibaten aber wenig ^erjijafte veliku fhov'nirjov, al!i mallu sarznih.
4.	2)iefeö fann aber barnaiö nieijf fegn, wenn foidfoc ein Vorwort »or ftd) Ijabett, bann baö Vorwort jief)et fcidje in feine Snbung, afö : auf wenig (Drten na mallu krajah, unter be? nen (Ftoffen med velikimi.

6. Tiga poterjuvannja, inu dolWdarr• jenja, kokar : ja. kokupak. kaipak. zellu ne. na nobenno vifho, po nobemii zenni. nikdar, kai pak da. nabo. fhi ne. tudi ne.
Savanzhuvannje.
1.	Per tih dollv'darjuv'livih besedah more veideti, da vezh ku je takshnih dollv'dar-juv'livih besed v'timu slovennskimu govor-jennju, tulkain vezhu je tu dollv'darrjenje, kokar : nobedn nabode vekomai na sveitn fhyvel.
2.	Taiste, katere od tih perstav'livih besed pridejo, fnajo nepregyblivu v' te perglihlive stoppinne postav'lene biti, kokar: dobru, bolshu, nar bolshu, slabu ■> slabeishu.
3.	Srav'nnbesede engâ shtivilla , inu mnofhnizze bodejo is tim drugim is'hodam svoje sammostojozhe besede shpogane, kokar : veliku fhov'nirjov, alli mallu sarzhnih.
4.	Tutu pak takrat namore biti, kader lete immajo pred saboi eno predbesedo, ,fakai ta predbeseda vleizhe takshne besede na svoj is'hod, kokar : na mallu krajah. med velikimi,
o	Sed -
<&kfcntt$ fapítel
gftnfctyenttrôrtem*
<£ítt Brcifd&enroort ift / roeídjeé itt me 3tcbe eingemifchet núrb, «m &¿e ©emwí&S&eroeguttg flttjit&euíett.
©olc&e gttnfcfjentoorfet? fmb mnfytv \tt), ttamltcf).
1.	3íufmuntetní>e, aíó : attf auf! gorgor! luo^í auf! dobre voile J guteS Mutfjá alla alla ! holla holla ! ftifauf holla zfcarstvu! alla alla sarzhnu ! marfcf) marfcf) ! haidi hai-di ! hodi hodi ! barsh barsh ! hitru hitru ! bolle bolle !
2.	2íuc¡í)oImetií>e, aíé : waS fût et» fdfjîmcê ©ejïdjt! o! kai fa ena lepu lizze ! roofjí ei» getreuer Hûtter cm ©cíjerg ! en fvesti varh en weriih ! ím roofji b»>! ty pazhty! freiíidj ! no no ! ja ja!
3.	^oftfcíj¿iffert5e, «B : geÇe weg ! prozh ! weifhi ! stranni ! teoH fctd) fort ! poberri se! f^errč Uteh fort! -v'genui se! fjiuroeg 11a stranni ! gci)cft roeg ! bosh shol ! gresh ! marfd& ! zuke ! odstoppi ! sy shol !
4.	5«oî>Tt<i>e, aí8 : rcoljí fltif ûuf ! haisa hopsa ! guteS MutM ! haisasa ! obsasa ! fcctjfa ! dobre voile ! juju ! juhaha!
f. (Trait;
Sedma Stava,
Od tih vmesbesed.
Ena v'mesbeseda je, katera bode v' ena govorjennje noter v'meshena fa tu fno-treinnu sarzhnu zhuttenje na fnannje vuik dati.
Taksnih vmesbesed je mnogna sorta namrezir.
i. Gorfbudijozhe, kokar: gor gor! dobre volle! alla alla! holla holla! holla zharstvu ! alla alla zharzhnu haidi haidi! hodi hodi! barsh barsh! hitru hitru! bolle bolle.
2". Posmihajozhe, kokar i o kai fa enu lepu lizze! en fvesti varh en werizh ! ty pazh ty ! nono ! jaja!
3. Prozhtirrajozhe, kokar: prozh! wer-fhi! stranni! poberri se ! v'genni se; na stranni' bosh shol! gresh ! zuke ! sy'sholJ odstoppi !
• 4. Rafveselijozhe, kokar: haisasa! hop-sasa ! dobre volle ! juju! juhaha ! jujupsa ( 0 2	f« ShaU
<¡. Staurenbe, aí8: adj roe&e! av'be! acfj miß Sfrmen! o mene wov'giga srommaka! aß miß ungíütffeeíigett! ah mene nesrezh-niga ! íeiber mié! gorjei meni! íeiber unö ! gorjei nam! rooíjl bit ! bloger tebi! dobra tebi! roelje mir ! joimeni, inu prejoimeni.
6. ftuffenbe, aiö : aufgefdjaut! hoisha! íuftig roofjí auf! hopsasa! haisasa! juju! poj píunber! sherzaite ! poj foufcttíj! date sherzai! roaö nur ttoß ? kai she le ? fíeíje 2öunbet ! glei! glei! roo&í SÖunbet! date vunder! ai ai! pazh zhudu! gleite gleite!
HÄttf SapiteL
93ott öenett ^tnbeiuórterm
(Sin 33inberaort ift, roeldjeö ¿rcet) ober mefj= rere Steife ber 9tebe ober gan¿e ©äße jufam= menbinbet, alö: roer twilí gelehrt feyn , ber mufj fleißig lefen.
(Solete £3íttí>eft>6rter finí) manc^eríeo aB:
1.	£>ie ftí>3t»e(£enbe, aiö: roemt aku, ba§ da ^ tpofern zhi, bamií dabi.
2.	i ¿Die aus(fcf)Iieffénbe, aí3: niemafö nikdar, nikulLaBeitt sammuzh, allí. rceber ne.tudi ne.
3.	£)ie tebingenbe, aíá: roemt beme affo zhi je timu taku. auf biefe 20eife na tak-shno vil'ho, na to vifho. roirb rooíjí nidjt veim da she vunder ne, she vunder ne.
*	4. Die
f. Shallujejozhe, kokar : av'be ! o mene wov'giga srommaka! gorjei meni! gor-jei nam! bloger tebi! dobru tebi! joimeni! inu prejoimeni.
6. Klizhejozhe, kokar: hoisha! hopsasa! haisasa ! juju ! sherzaite ! date sherzai t kai she le ? glei glei! date vunder 1 ai aii pazh zhudu ! gleite gleite 1
Osma Stava.
Od tih fveflivih besed.
Ena fvelliva beseda je, katera dva, ali vezh dellov v'enimu govorjennju v'kup-fvefhe, kokar: kateri ozhe vuzhenn biti, taisti mare marlivu brati.
Taksnih fveflivih besed, je veliku sort, kokar:
1.	Odshippajozhet kokar: aku. da. zhi. dabi.
2.	Jfvarpiejozhe, kokar: nikdar\ nikull? samuzh, alli, ne, tudi ne.
3.	Pogodujejozhe, zhi je timu taku. na takshno vifho, na to vifho. veim da she vunder ne, she vunder ne. ny mogozhef
4. Pni-
ž 14 g^J— -—iž®
4. £>ie entgegengefegte, ftB: n>c«tt audfj dabi tudi , zhi tudi, dabi rav'nnu, aku bi tudi. fonftctt sizzer. bodj vunder. jebodj sai. fonbettt auci) temuzh tudi obet alli. dokler, dokle.
JDie »etfniipfen&e, aB: uiti» inu, no, ter. foroojji, aič taku dobru, kokar. fo t»ief, ais tulkain» kokar: ttidjt ttut atteiu ne samuzh, temuzh tudi, ne le samuzh, temuzh tudi oucf> tudi. roebet bie3, ttodj jeneš ne tutu, ne unu. ttut cineS le unu.
6.	£>ie mutfadjenžje, aH: meti kir. bierceii kader. bettn, bann fakai: batuiit latu. &ceomc= gen fatigavollo. beffcttimegcit fatu. n>etm bcm ftifo zhi je timu taku. račun aifo zhi je taku. roettit aifo zhi je taku. gegen berne pru-ti timu. bemtta$ tedei vunder.
7.'	gt»eifeltt&e, aB : vieUeicftt ? morebiti ? tš fatttt fet)tt ? fna biti ? circann uicfjf ? kai ne ? nitji rcafjr? ali ne? ny reis ? grft? jelli? ineiietdjt ttidjt morebiti ne? jufr bit ju «jcfaifett ? rav'nnu favollo tebe ? ja rceuu ttut
roiHfi? ja zhi le ty ozhesh ? uaijcub bliiu da ? njen« nut bu fdjafteft zhi le ti fapoveish.
Sinmetfurtg.
2)aš SBotfieitt le «ur, jufhjbct eben, littb ba$ ne nicfjt, roetben int fvagett aajeii «tadjgefeeet, abet ttidjt augeijangei, af3 : bifi iemt bu ? sy le ty? ttidjt rca{jr ? kai ne t t>ieHei#t ttidjt? morebiti ne?
4. Prutipostavlene , kokar: dabi tudi $ zhi tudi. dabi rav'nnu, aku bi tudi. sizzer, vunder sai. temuzh tudi. alli, dokler»
dokle.
• ' !
(Savefhejozhe 1 kokar: inu, 110 , ter. taku dobru, kokar. tulkain, kokar. ne sam-muzh, temuzh tudi. ne le samuzh, temuzh tudi. tudi. ne tutu, ne unu. le euu. le enu sammu.
6.	tSaarrezhijozJie , kokar: kir. kader, fakai, fatu. laturai. fatigavollo. fatu. zhrje timu taku. zhi je taku. pruti timu, tedei vunder.
7.	Zviblajozhe, kokar: morebiti ? fna biti ? kai ne ? aH ne ? ny reis? jelli ? morebiti ne ? rav'nnu lavollo tebe ? ja ! zhi le ty ozhesh ? blifu da ? zhi le ty fapo-veish ?
Savaiizhuvannje,.
Ta besediza te -, inu ne v' prashanju bo- . deta vselei faidi fa besedoi postav'lene> alli ne perobbeshene, kokar: sy le ty? kai ne ? morebiti ne.
35aâ aöötiiein pak aber rutrb aïïjeit flu^ &etn 2öorte ttac&gcfceet mtb niemaB au= fanget, atë: a&ee Uft gebaut? kai s y pak mislil.
Si tt f) a n
Von benen Wurselwörtern, uub Verleitung ber abftammen&en un5 sufammen« gefegten Wörtern. Sin SBursefwort ift jctteë, twcfd&eS »ou feia item anberu ijerfommet, »ou weitem überaus ö:re (jcrfommrn unb abftammen, teefjroegett aué î>iefe ©tammenwörter genennet werben, ûÎ3 : ©ott bog ift ein SÖurjeiwort ober ©tarn; memrort, gôtifié bofhi, bofha ; bofhu ift ein aöftammenbeö, weii e§ »Ott ©Ott Ijerfom* m?t, weicfjeS ein 2ßurgeiwort ift.
Sin abftammenbeö ift jeneô 2ßorf, weites t>o« anbern Ijerfommet mit S3eranberung ober S3et;faß einer ©tjfben ober Snidjftaben, afö : gut dobru. gütig dobrutliv. ©üte dobruta, ©ott bog. göttiiefj bofhu.
Sin jufamtmugefeeteS Söort ift jetteS , wb djeö auö ¿wetjeu ober mehreren jufammenge= feçct ift, alô : gufwiöig dobrovoln. gottfoS nebofhi. herumtragen okollinessem.
©ofeije Söertet ftnb mandjeriet), benn eini; ge ffammeu ab »on ben Beittwörtern, anbere »on ben Kennwörtern, Fürwörtern nnb Ne? benwörtern ; biefeS fofl ju beffo feisterer 33er= ffanbnig ber abftammenbett bienen.
§. T.
Ta besediza pak bode tudi vselei fa besedoi postavlena, iiiu nikull per-obbeshena , kokar: kai sy pak mislil ?
P e r d a v' kt
Od tih korrenninkih besed, inu'odrasten,' ja tih odrastikov 1 inu tih vkuppis-
stav'lenih besed. Ena korrenninska beseda je taista, katera od nobenne druge besede semnapride, od katere pak druge sempridejo, inu odrastijo, faturai so tudi lete besede de-bliske immennuvanne, kokar : bog, je ena korrenninska, alli debliska beseda, lofhi, bofha, bofhu je ena odrastena beseda, fatu, kir semkai pride od besede bog, katra je korrenninska.
Ena odrastena beseda je taista , katera od drugih sempride is spreobernenjam, ali perstav'lenjam ene zharzlive, ali zharke, kokar: dobru, dobrutliv, dobruta. bog, bofhu. . Ena v'kuppisstav'lena beseda je taisia, katera je is dveh, ali vezh besed v'kupis-stavlena, kokar: doijrovoln , nebofhi, okollinessem.
Taksnih besed je veliku sorte, sakai nekatere odrastijo prozh od tih zhasnih besed, nekatere odrastijo od tih sammosto-jozhih inu frav'nnbesed; tutu imma slu-fhiti hlohkeishimu fastopplenju tih odra« stenih besed.
§. I.
33ott SiMeiiuttg £>cr SKettttrofaier-
Stettttwörfer, weidje in ada auäge^e« be= beuten einen Umfang einet ©acfje, trnb weti bett »ott benen 3eitw6rtetii hergeleitet, aiö: navada bte @ewo(>ttjjeit Don vadim gewonnen. Söon 5iennn>örtetn> zhellu £ittt, zhel-lada eine ^¡rfeffjau&e. germ ei« JBnfdj. ger-mada ein ©ebüfcjj.
Aj bebeutet nteiftenö bie SBitfung be$ 3eii= worts, barnm werben feiere meiftenS »on ben Seiiwortetn hergeleitet, aiö »oit luzham wets fen, luzliaj ein Söutf. strellam fdjieffett, strellaj ein ©ciju§. »on smerzhkn fcfjttar= d>ett: shmerzhaj ein ©cjjttardjer. 58on 9ienn= Wörtern, ai$ : ottrok cut Äinb , ottrokzh; j iiinbeteg. fant ein Bube, fautarya. äSttberet).
Ak bebentei gemeiniglidv eine 3nfamntenfe= jung unb »etfertigte ©eftait, werben faft nur öon SBegwörtern hergeleitet, aiö: rommenak ein geiber SOienfcf). smolnak ein podjiger SJiettfcfj. ov'senak 4baa&etbtob. welak ba§ Sßeiffe im (St). 2)ie »on 3iennwöttettt hergeleitete beuten einen Siufentfjait an, als: gollobuak SauUti: fjan§. svinak ©chweittftaif.
Allu beutet ein gewiffeö Beug att, uub witb hergeleitet »pn im ^SlittUmtt »ergangener
3eit
§. L
Od odpellannja tih sammostojozhih besed.
Katere sammostojozhe besede vungrejo v'enu ada, pomennjo enu okollishe ene rezhi, iuu bodejo od tih zhasnih besed sem odpellanne, kokar : navada od vadim. Od sammostojozhih besed, kokar: zhel-lu, zhellada. germ, germada.
. Aj pomenny vezhdell tu djannje te zhasne besede, fatu bodejo tudi vezhdell od tih zhasnih besed sem odpellanne, kokar : od luzham, luzhaj. od strellam pride strellaj. od smerzhim, smerzhaj. Od immennskih besed: kokar: ottrok, ottrok-zhaj. fant, fantarya.
Ak pomenny sploh eno v'kuppisstavo, inu eno sturrjenno podobo ali posodvo, bodejo vezhdell od tih perstav'livih besed odpellanne , kokar: rommenak. smolnal\ ov'senah tvelcth Od tih immennskih besed odpellanne pomennijo eno stajo, kokar : gollobnak. svinak.
Allu pomenny en gotov zev, inu bode odpellannu od tih sredlivih besed tiga pre-
tez-
Seit roirfenbet SBebeutung , als: kresallu geuerfchlagjeug »on kresliem feuerfchfagen. derfhallu Halte. oggarnallu SSebetfung.
An be&eutet einen ^nroohner einer ©tabt, Morfts, unb wirb hergeleitet »on feines Orts Kennwerte, als : lublannzhan ein Catjbadjer »on lublana £at)bach. zelann ein Bittier von zella 3ißi; aber bodj ift nicfji affjeit biefer SinSgang richtig, als: Poilanz ein sJ>öfanber.
Anz bebeutet eine ^erfon , boch nicht att-jeit t>on einet gleichen SBebeufung, fonbern weiche ttou benen Beitroörtetn 'entfpringen be= beuten bie ieibenbe $etfon befielben, fte t»er= ben auch »on betn Mittelwort »ergangener Beif ieibenber SSebeutung mit Hinaufeeung beS z gemacht, aiS: reiianz ein Söerfchnittener »on reilan. pregnannz, fbandufhannz ein 23ertrte= bener. pyannz Srunfenbolb.
Anka ift ber Ausgang jener Kennwörter weiblichen ©efdjlechteS, beren männliches @e= fchiecht in an, zhan, anz ausgehen , als : iublannzhanka eine Sapbacheritt. zellanka eine BiHierin. pyannka eine trunfeubolbin. rei-fanka eine 53erfchnittene. pregnannka, fbandu-fhannka eine Vertriebene.
Ar jeiget an bie männliche Verrichtung, ©ewerb , Hanbthierung , folche werben herge; leitet »on Zeitwörtern, als fidar ein Maurer »on iidati mauern, pisar ein (Schreiber »on pifati fd)reiben.
Arna

tezhenniga zhasa dellajozhiga pomennjen-ja , kokar: kresallu od kreshem. derßiallu. oggernallu.
An pomenny enga sfannuvav'za, meist-nika, tarianna, inu hode odpellannu od svojiga kraja, ali meista immenua, kokar: lublannzhan od lublanna. zellann od žela, all vunder ny v'selei tati isliod gotov, kokar: poilanz.'
Aiz pomenny eno pershonno , vunder ne v'sekrati od eniga ennakiga pomennjen-ja, temuzh katere od tih zhasnih besed ifvirajo, pomennjo to terpijozho pershonno taistiga, one bodejo tudi od tih sredlivih besed pretezhenniga zhasa tiga terpijozhiga pomennjenja is tim perstav'kam tigazhar-zha z nareto , kokar : reifanz od reifan. pregnannz. fbandufhannz. pyanz.
. Anka je ti is'hod taistih immenskih besed fhennske rodovinne, katerih mofhka rodovinna v'enu an, zhan, anz vungrejo, kokar: lublannzhanka. zelannka. pyannka. reifanka. pregnannka. fbandufhannka.
Ar pokafhe tu mofhku dellu, oppravil-lu, barantyo , takshne bodejo odpellanne od tih zhasnih besed, kokar: fidar od fi~ dati• pisar ocl pisati,
■Ar-
Arna beutet att jene ^iennwörter, werdje ein 93c^aftnig anbeutett , unb werben Pon be= nen Beitwörtertt Jjergemadjt, als: parna $e\u boben , Heuftabf. rafgledarna ©cfjaupias. 95on Kennwörtern, afö: vodarna 2Bafferfa; fiett. buk varna SBudjljaiieret). defharna (Ei-ftern. gofpodarna Heerenwoljttnttg ober Simmer. dellarna 2irbett$fjau§ ober Söerfftaft. vo-rofbjarna SBaffenijaujj, 3eug!>au§. vinarna SDeiufeiler. medarna Honigsüß. ovarna 93raujjauji. fhov'nirfharna .f affetne. ki-uharna Brobfummer.
Ast ift bie Grnbfoibe perfcfjiebener SSebeu? tuug fowofji Haupt? aiö S3et)wörter, weiche »on Hauptwörter« fcergeieitet werben, bebeu? ten eine Šigenfcfjaft ober SSefdjaffettljeit, aß : sherbinnast fc&articfjt. babbast aitPaterifdj. mev'fhast jagljaft. muhast tmttfenfangerifd). Söeicjje aber pon Beprcörtern fjerfommen , ba beuten eine UnPoHfommenljeit ber @at$e, aB: ardezhkast rötljiidjt, fellennkast grüniieftt. zharnikast fdfjwatäiidjt. bev'kast weifjiicfjt. arjav'kast brauniidfjt. rommenkast geibiicfjt.
At ift bie ßnbfeibe jener ŠBebeutung be$ Hauptwortes, Pou weichen fte f>erfommen, »ergröfiTetn, aß: glavat großföpftg. nov'sat gro|na§ic^t. vuhat gro§ö|jricijt. rogat grog; fjörnig. bradat gofbarbidjjt. lasat gro$jaaridjt reppat grogf^wanjic^t.
Ava ift 1>er Siu§ga«g jener Wörter, wef* <$e eine tWPielfaftigte SSeiewtwng &aben, unb
POtt
Arna pomenny taiste immennske besede, katere eno hrambo pomennjio, inu bodo od tih zhasnih besed semnarete, ko-kar: parna, rafgledarna. Od tih immenns-kih besed, kokar: vodarna, bukvama, defharna. gospodarna, deltama, vorofh-jcfrna. vinar na. medarna. ovarna. fhov' nirfharna. kruharna.
Ast je ena konzhna zharzhva v'sesortni-ga pomennienja taku dobra tih immenns-kih , kokar i'rav'nnstav'livih besed , katere bodejo od tih poglavitnih im^iennskih besed sem odpellane, pomennijo eno lastnost , alli vlastenje, kokar: sherbinnast. babbast-, metffhast. muhast. Katere pak pridejo semkai od tih frav'nnstav'livih besed , taiste pomennijo eno nepopov'i> nimnost ene rezhi, kokar: ardezhkast. fellenkast. zharnikast. bev'kast. rommen-kast.	, 7
At je ena konzhna zharzhva taistih frav'nnstav'livih besed, katere tu pomenn-jennje tih poglavitnih besed, od katerih one pridejo povekshijo, kokar: glavat. nov'sat.vuhat. rogat. bradat, lasat.reppat.
Ava je ti is'hod taistih besed, katere immajo enu pomnofhenu pomeiinjenje»
inu
vott ben Seitwôrtern ÎjerÉontmen, nié : kurjava Weisung, pristava COïagerljoff. pridava Sugab. 23ott Kennwörtern, <JÎ8: burjava Korbiidjt. pushava ober Ort, SifiMtif?. goshava ©eftripp. töon SSegwôriern, afê : sLirjava SSreite. te-fhava 23efdjî»crtti(i?.
Av'z ber STuâgang bebeutet bie wirfenbe tperfon unb wirb »on Seitwörtcrn gegenwärtig ger Seit wirfenber SBebeutuug Ijergemadjt, afö: brati Îefett, brav'z Sefer. tikkati roc bin. tik-kav'z Söeber. poslushati jufjoren, poslushav'z Buijötcr. 2Jon öegwörtern, alô : arjav' rotïjijûaridjt, arjav'z rot&ljrtaricfjter Sttenfcij. 58on ^auptw'rtern, diö : lippava SOßippacfj, lippav'z 2ßippadjer.
Azh f>at gieicfje žBebeutung unb -^erieitung mit av'z » oB : kovati fdjmieben, kovazli ein ^djmieb. glavazh ber ©rojjfopf. kosmazb raucfjijaatiièter SJîenfdj.
Ba ift ber Siuâgang jener Kennwörter, wei= die eine (Jigenfdjaft Anbeuten, unb werben $ergeicitet »on Seitwörfern gegenwärtiger Seit gebieifjenber 5frt, atë : slufhi biette bu, slufh-ba ber 25tenfï. tofhi ffage bu, tofhba bie iHage. sodi richte bu, sodba buö ©eridji. 33ott# SSegwörtern, «iS : hud bofc, hudoba SSoêÇeit. gard abfcijeuiitf), gardoba Si&fdfjeu-ïidpeit. gork warnt, gorkoba 2Bärme. zharn fdjwarj, zharnoba (Sdswarje.
Ek macljet unterfcf>iebiicf)e SBebeutung unb wirb (jergefvitei ton SeUwoctcrn mit Sibfür*
inu semkai pridejo od tih zhasnih besed , kokar: kurjava, pristava, pridava. Od tih immennskih besed, kokar: burjava. pushava. goshava. Od tih frav'nnstav'li-vih besed, kokar: shirjava. tefhava.
jltfz ti is'hod pomenny to dellajozho pershonno, inu bode semkai naret od tih zhasnih besed prizhniga zhasa dellajozhiga pomennjenja, kokar: brati, brav'z. tik-lati, tikkav'z. poslushati, poslushav'z. Od tih frav'nnstav'livih besed, kokar: ar-■ javarjav'z. Od tih poglavitnih besed, kokar: lippava, lippav'z.
Azh imma ennaku pomennjenje is tim av'z, kokar: kovati, kovazh. glav azh. osmazh.
Ba je ti is'hod taistih immenn.skih besed 9 katere eno lastnost pomennijo, inu bodo semkai narete od tih zhasnih besed prizhniga zhasa t¿ fapoveidajozhe vifhe, kokar: slufhi , slujhba. tofhi , tofkba. sodi, sodba. Od tih frav'nnstav'livih besed , kokar : hud, hudoba, gard, gardoba. gork, gorkoba. zham, zharnoba.
Ek sturry v'se sorte pomennjenja, inu bo semkai naretu od tih zhasnih besed is . P	Per- "
jmtg be3 Sei* worteS, afS: tezhem fauffett, teki ift gcfaaffc« / tek ber Sauf, v'sekkam Ijacfett, v'sekkal gefjacfet, v'sekk ber £inf>atf. 23on Kennwörtern mit Verfeinerung, aiS; rak Ärebö, rakek	Jani'he ber
^o&ann, Janl'hek ber .£>änfei. tat Sieb, tatizhek ber Heine ©djnüpfer, tatek.
Eka ntarifjet bie nemiicfje Verfeinerung ber weibfidfjen Kennwörter , aiS: pezhem batfen, peki, pekla was »on einer SSacfercp ift. fa-sekka »er{>a<fieö.
\
Ein bebeutet eine Sfttmutfjung, Seibenfcfiaft u. f. w. bie Sibleitung gefcfiiefjt gemeinigiidj »on SBepwörter«, afS: bolen frattf, bolefn bie ^ranfreit. lub lieblid), lubefn bie Siebe. Von Kennwörtern, afS : jefa Born, jefn jors nig. perjai'n freunbiidj, sov'rai'lm feinbfidj.
Ez ift bie Sttbfttfbe ber Kennwörtern manns iidjett ©efdjiecfjteS in »erfcfjiebener 35ebeutung, fte. werben gemalt »on Kennwörtern ber San; ber , aiS: korošhez ber '5?ärtttfjner. stajerz ber ©teuerer, krajez ber Trainer, slovennez ber SBenbe.
f
Ezh beutet bie wirfenbe 2?ebeutung an, öB: noshezh fcfjwangcr. wodezh fte^enb.
Je bebeutet bie SDirfung beS Seitwortes, «nb wirb gemalt »on gegenwärtiger Seit , aB
bfati,
227
* *
perkraishanjam te zhasne besede, kokar : težkem, teki, teh. tfsekkam, v'sekkal, v'spkk. Od ti immennskih besed is tim pomain-shanjam, kokar: rak, rakek. ¿fanfhe, ^jan-fhek. tat, tatizhek, tatek.
Eka sturry tii uamrezhu • pomainshanje te fhennske rodovinne immennskih besed, kokar: pezhem, peki, pekla, fasekka.
Efn pommeny eno donnagnost, ter-pozhnost, inu taku dallei tu odpellannje se sgody sploh od tih frav'nnstav'livih besed, kokar: boleti, bolefn. lub, lubefn. Od tih immennskih besed , kokar: jefa, jefn. perjafn. sov'rapin.
Ez je ta konzhna zharzva tih immennskih besed mofhke rodovinne v'sa kosort-niga pomennjenja, one bodo narete od tih immennskih besed tih defhell, kokar: ko-roftiez. shtajerz. krajez. slovennez.
Ezh poka (Ti e tu dellajozhu pomennjenjej kokar : noshezh, ivodezh.
je pommeny tu dellanje te zhasne besede, inu bode naretu od tiga prizhniga, p 2	zha'
brati refett f brannje ba$ Sefett. biti fe^n, bitje baö Söefctt. naprev'feti »otne^mett, na-prev'fetje ba» QJornefjtnen. klatti f<$jla<fjten, klanje baö (S^ia^Utt.
fittb aud& gewiffe 'Kennwörter, weiche eine Menge »on i&rer ©attung attbeuten, oiö: wrefje Sirfenwafb. hrastje ßHdjcnwaib. varbje gei&ergebüfdj. jev'shje ßtienwafb. smrezhje Sannenwalb. ohhlodje ^attifaben. obfidje SRingmauer. ommifje £ifcjjgefeHfcfjaft. oblizhje ©cftdjt, fdrav'je ©efunbbeit. raermodolje -Dugeiroerf. lesbje £afeiwaib.
Jak ift bie£nbft)ibe beS itotjjeS bet £fjiere, aH: podgannjakber SRagenfotö. krav'jak ^u^efotö. kurrjak bet ^»unnetfot^.tizhjak Söogeifotjj. pesjak ^»ttnb§bterf. Zhlovezhjak Menfcfjeniotij. ov'zhjak ©djaffotö. gosjak ©anfe.'oti». vo-lov'jak Ocfjfenfotij,	,
Jek .ift bie ßnbftibe t>on gewijfen SSe^ait; ttifen, aH: kurrjek ^önnerfteigen. tizhjek 33ogerfjau§. gollobyek Saubenftaif. pesyek £unböftail. krav'jek JMftfctU. gosyek @an= fcftall. purjek ^nbianeeftaa. volov'jek Ofr fenftali. ov'zhyek ©djaafftaü.
Ji, ja, ju. ift ber SfuSgang t>on einigen 33et)wöttern t : razhji, razhja, razhju toad jut Snte gehöret. pesji , pesja, pesju , was jum ^>unb gehöret.
Ik ift bie Snbfoibe einiger mSnttiidjen Stenn? «ortet, weic&e »on benen Kennwörtern (jer«
fOltti
zhasa, kokar: brati, Iranu je. biti, litje» napreiujeti, naprev'fetje. hlati, klannje.
So tudi nekatere gotove immenske besede , katere eno mnofhnizzo od svoje sorte pomennijo, kokar: wrefje. hrast je. varbje. jev'shje. smrezhje. ohhlodje. oh-fidje. ommifje. oblizhje, fdravje. mermo-dolje. leshje.
jak je ta konzhna zharzhva tih ottrebn te fhvadi, inu tiga zhloveka, inu bode naretu od immennsvojih fhvady, kokar : podganjah hravjak. kurrjak. tizhjak. pesjak, zhlovezhjak. otfzhjak. gosjak. v o* lov'jak.
jek te ta konzhna zharzva od nekaterih posodvy, kokar: kurrjek. tiz,hjek. gol-lobyek. pesyek. krav1 jek. gosyek. pnrrjek* volovjek. ozhyek.
ji, j a, ju. je ti is'hod od nekaterih frav'nnstav'livih" besed, kokar: razhji s tazhja, razhju. pesji, pesja, pesju.
Ik je ta konzhna zharzhva nekaterih mofhkih immennskih besed, katere sem-
kai
23o 1 5^======^
fommett aiö: pusliav'nik Sinftbiet. tiav'nuik Söiefen. nofhnik. 9Jieffetbejie<f. slufhabnik S5ebieitte. 23on Se^wöttetn, aiö: abotnik (Bin-fait,dobrotnik ©uitijater. rodovolnik @utwißi= öcc. Söget ^cbcnmoricrn, <ti3: nasprutnik 2öibe?= pact. okrofhnik Seifet*. fupuotmk, l'uper-iiik 5Bibecfadjet', $?inb.
Illu Jjat gleite SScbeufting mit aßen, wie frSjoit oben gemelbet: aB: godiliu tibmbeifen. senzhiilu Sidjtfcfjiem.
In ift bet Siuebcudf bet 9?ettttmöttet, weidje «inetr Sßotjug bebeuiett, aB : smerkolinn »et* liebtet* 9iart;, terpinn 33eewiefettee, mergo-linn SwetgiciK.
Ina bebeutet eitt? 93lcnge uub 23etf<tmmlungf iuefe Fommett Ijet i?ou 91enmvi>vtcrn, aB:bo-triuna geiftiidje $reunbfcfj<tft. sreberninua (Silberner?. fliellei'ninna ©ifenwetf. buko-vinua äSucfjettboiä. hrastoviuna eidjeueö 2ße= fett, srnrekovinna Sanncnljoij. wrefovinna f>isfitteS	jellenninna tot&eö SBiibptet.
svinninna ©cfjtt>einjieif<ij. slanninnagetäu$et:= > teS $ieifcfj. kotlovinna ifupfetwefeu. töott iBetportcrn, afö: modrinna geiefjrte ©efeß* fdjaft. starrinna aiteö SOöefett. novinna neue Singe, votlinna ijoIjieS 2öefen. jeferrinna fumpftgteS Mcfm. golinna fofjiettcö 2öefe«. gotovinna SBatrtfdjaft. Siucfj einige weibiidje Stenn«) «Srier , aiö : gospodinna, fttitu ittt *pa:tfe. bogina ©ettin. vogrioa eine llngetin, 4)abbiua öiieö Beib.
Ir
kai pridejo od tih immennskih besed, *ko-kar : pushav^mik. trav'nnik. noJTinik. slufhabnik. Od tih perstav'livih besed > kokar: abotnik. dobrotnik. rodovolnik. Od tih frav'nnbesed, kokar : nasprutnik. jkrofhnik. fuprotnik. fupernik.
Illu imrna emiaku pomennjenje is tira-altu 1 kokar je fhi fgorei 'blu poveidanu ? kokar: glodillu. senzhillu.
1
In je ti is'tisk tih immennskih besed * katere eno posebnost pomennijo > kokar: smerkolinn.- terpinn. mergoiinn.
1
In a pomenny eno mnofhizzo, inu fber-ralshe, tute pridejo semkai od tih immennskih besed, kokar: botrinna. sreber* ninna. piellefninna. bukovinm. hrastovin-na. smrekovinna. tvrefovinna. jellenninna. svinninna. slanninna. kotlovinna. Od tih irav'nnstav'lih besed, kokar: modrinna. starrinna. novimavotlinna. jeferinna. golinna. gotovinna. Tudi so nekatere f hennske immsnnske besede , kokar : gos-podinna. bogina. vogrina. babbina.
It

Ir bcbeufei bie tBer ichtung tnänniichet Sftheit: ttB: voshtir ettt SÖirth. fhov'nnir ein Ooibat.
Irna hat bie ttetniiche §3ebeutung wie arna eis : shtirna bei* SBrunn. vuzhirna bie <3d)ufc Je. defhirna Sifierrt.
Ishe bebettief eitt Ort unh wirb gemacht #on ben Beiwörtern, svietuvalshe Siatijhaafc wojuvalshe Äampfpiao. fberralslie 23et= • fammiung.
©Ott- ^Kennwörter«, als : tarmshe 2)otnge= Mfcfj. starnishe ©ioppeiaefer. duhov'nishe Softer. besedishe SBötfetbnch. besednishe 4bötfai merov'lishe Simetä§aufett. fharrishe pogorishe SBratthftott. kurrishe £eieung6ort.
Iv ifi bie (Snbfpibe einiget 33et»»örtet, »et «he eine Sttgenb, Saftet, Seibenf^iift unb bets ¿(eichen bebeuten, fbidje »erben gemalt fcott 9?entt»öttetn, af§: lubefn iieb, labefniv liebiic^. raillo'stniv gnübig. dobratliv gütigiieh. S5on 3eti»ötiern, ai3: voshim gönnen, voshliv künftig, lievosldivmiögünftig.shkodliv fdjabiieh-
Iv'z ober yv'z ift mit av'z gfeid&et Beben* iuttg nnb Sibfeitung, aiS : shkodliv'z 25efcha= Siget. nevoshliv'z Söiiögönnet. bryv'z 33arfc= jeheetet. pyv'z Jrinfer.
Iza ift ber Ausgang her n>ei6Ii(öett ^tenn* »örter, beten männiicfje 5ienn»örtet in ik ausgehen, ^opon fte auch herfontnten , »ie: Don Seitwörtern, ai§: dov'fhnik ein ©djuib* ttet, dov'i'hnizza eine ©djaibnerin. tofhnik «in iliagcr, toihmzza eine Klägerin.
23on
Ir pomenny tu djannje mofhkiga della 9 ko kar; voshtir. fhov'nnir.
Ima imma tu namrezhu pomennjenje» kokar arna fgorei , kokar: stirna. vuzhir-na. defhima.
Ishe pomenny en kraj, inu bode od tih zhasnih besed semkai raretu, kokar: svie-tuvalshe. tvojuvalshe. fberralshe. Od tih immennskih besed, kokar: tarnishe. starinske. duhotfnnishe. besedishe. besedniske. mrovlishe. fharrishe. pogorishe. kurrishe.
Iv je ta konzhna zharzhva nekaterih frav'nnstav'livih besed, katere eno zhed-nost, pregreho, terpozhnost, inu takshne rezhi pomennijo, takshne bodo semkai narete od tih immennskih besed, kokar: lubefn, luiiefniv. millostiv. dobrutliv. Od tih zhasnih besed, kokar: voshim, voshliv. pervoshliv. doboshliu. nevoshliv. shkodliv.
Iv'z alli yv'z je is tim a'vz ennakiga pomennjenja inu sempellannja, kokar: shkod-iiv'z. nevoshliv'z. bryv'z. pyv'z.
Iza je ti is'hod fhennskih immennskih hesed, katerih moflike immennske besede v'enu ik vuogrejo, od tod tudi one sem-pridejo, kokar: dotffhnikj dov'fhnizza'. toflinik3 tofhnizza,
Od

iBott Kennwörtern, äIö : krall ein tfönig , kral-lizza eine Königin, slufhabnik ber Sebienter slufhabnizza SScbientin. sov'rafhnizza gcin= bin. 'dobrutnizza Gmiiljaffcrtn. pushav'nnizza <£infibierin. hlebnizza £aigtudj. plevizza ^aterin. nofhnizza @c§etbe. dervarnizza ^oijijutie. ledennizza bie (SiSgrube. mosh-nizza örniieim. spoveidnizza SSeidjtftuIji. sodnizza 3uc&tcrftuf>i. tatizza ¿Diebin. tet-tizza OJirnnme. SBon Kebenwörtern, afö: po-lovizza bie Reifte, resuizza 2öa(jrijeif. okol-liza ©egenb. strannizza (Seiienbrett ober ©ei= tentpeti.
Izh bebeutet eine ^erfieinetung einiger Kennwörter, aiö: krallizh iah j^önigiein. fantizh baS -fttablein. biöweiien bebeutet eö aad) bie wtrfenbe *perfon, wie jene in av'z ober iv'z? : mlattizh ein ¿Drefdjer.
Ka ift ber Sittögang einiger weibiidjen Kenn= wörter, beren tnanniicfje in av'z 5 ev'z, iv'z ov'z, uv'zh ober yv'z ausgeben, afö : hin-nav'z eitt ©ieifner , hinnav'ka eine ©ieiftterin. lafhniv'z ein Sugner, lal'huiv'ka eine £ügne= rin. smarkovz eitt Stojföffei, smarkov'ka eine Sflojiöffiin. dov'fbiv'z ein Söefdjufbjger dov'fhiv'ka eine 2kfd>uibigerin. tofhiv'z ein .^iäger, tofhiv'ka eine J?iägerin. shkod-liv'ka äkfdjäbigerin. nevoshliv'ka 95tiögöiwe= rin. bryv'ka Skrtfdjeererin.
(B bebeutet au$ eine iöetfieinening ber weibiidjen ^etfoneti, al$: mizka bie SJiiebi.
Anxh-
Od tih irnmennskih besed, kokar: krati, krat- . lizza. slufhabnik, slufhabniza. sov'rafhni-. za. dobrutniza. pushav'nniza. hlcbniza. plevizza. nopiniza. dervarnizza. ledenniz-za. moshnizza. sodnizza. tatizza. tettizza. Od tih frav'nnbesed: kokar: polovizza. res-niz7,a. okolliza. stramiiLza.
Izh pomenny tu pomainshanje nekaterih irnmennskih hesed, kokar: krallizh. fantizh. Vzhasu pomenny tudi to del-lajozho pershonno. kokar taiste v'enu av'z ali iv'z, kokar: mlattizh.
Ka je ti is'hod nekaterih fhennskih irnmennskih besed, katerih mofhke immenns-ke besede vungrejo v'enu av'z, ev'z, iv'z ov'z, uv'z, ali yv'z, kokar: hinnav'z. hinnav'ka. lafhniv'z , laffmitfka. smar-kovz, smarkotfka. dovfhiv'z, dov'fhiv'ka. tofhiv'z, tofhiv'ka. shkodliv'ka. nevosh-livka. bryv'ka.
Tudi pomenny tu pomainshannje fhennskih irnmennskih besed, kokar: mizka,
Anzh-
Anzhka Marianbeí. Zilka i>ie Biíerí. kata-rinzha bie ifaí^cí. jedrutka Die ©ertraub. barka bie S5<sbctrí. urshka bie Urfuía. shpel-ka bic Bferi.
Nak ift roie oben ba$ ak. nek unb neza Keffer nik unb niza, wie oben gefagt roorben.
Oba bebeutet bic 3?raft, 2Öir?ung ober (Bi-genfdjaft eines StennroorteS , «nb foidje fom= tuen gemeinigíic& {»er »on SSeproortern, afs: gard fdjeuáliííj gardoba ©djeuSíicfjfeit. gnu-soba ©raueí. hudoba äSoö&eit. gorkoba 2öär= me. grennkoba 83ittcrfeit. lennoba ganí^eit. lobkoba Seidjtigfeit. tardoba £arte.
On unb onka bebeutet eine SSergröffermtg ober einen löorjug , aíá : shterzonn Srjíuntp, shterzonka Erjíumpin. zhepponn ein großer Bapf am varzhoim e'in grofier i?rug. smerzhonn ein ©d&narc&er. smerzhonnka eine ©djnardjerin.
Ost Gebeutet eine £ugenb, Saftet, Seiben* fdjaft unb berglei#en, unb werben Ijergeiettet »on Beitrcortern »ergangener Bei* ieibenber íBebeutung : ais : pyannost Jrunfenfjcit. pregnannóst. Durchtriebenheit, v'lastnost CSigcnfdjaft. wie audj »on benen Miitetoörfern gegenwärtiger Bett, aiö : bojßzhnost gurdjtí famSeit. berrozhnost Sefefunfl. gavorrjozh-nost 3iebefunfí. 33on benen ®iitte(wörtevn »ergangener Seit roirfenber SBebeutung , aíé: olirrallost £erumfc&auung. 23oU 33 et) Wörtern, äU; zhednost Sugenb. ^shuflmost Seibeiger*
Jnzhka. Zilka. Eatarinzhka. gfedrutka. parka. Urshka. shpelka.
Nak je taku, kokar fgorei tu ak. nek inu neza bolshu nik jnu niza, kokar je fbi fgorei poveidanu blu.
Oba ti is'hod pomenny to mozh, del-lajozhnost , ali lastnost ene immennske besede, inu takshne pridejo sem sploh , od tih perstavlivih besed, kokar: gard, gardoba. gnusoba, hudoba, gorkoba. grennkoba. lennoba. lohkoba. tardoba.
On, inu onka pomenny enu povekshan-je» ali eno posebnost, kokar: shterzonn, shterzonnka. zhepponn. varzhonn. smer-zhonn, smerzhonnka.
Ost pommeuny eno zhednost, pregresh-nost, terpozhnost, inu takshne , inu bodo semkai odpellanne od tih zhasnih besed pretezhenniga zhasa terpijozhiga pomenn-jenja, kokar : pyannost. pregnannost. v'lastnost. kokar tudi od tih sredlivih besed prizhniga zhasa, kokar: bojezhnost. berrozhnost. govorrijozhnost. Od tih. sredlivih besed pretezhenniga zhasa della-jozhiga pomennjenja, kokar: fyallost. ofir-rallost. Od. tih perstavlivih besed, kokar : zhednost. shufhnost. br umnost.
prcv'-
fdjaft. briimtiost ftrömmigfeit. prev'fetnost Jfroffart. fhallost Sraurigfeit. okornost Un= gefcfjidfiitfjfeit. oistrost (»dfjarfe. 33ott Oicbett-wörter«, ai3: nasprutnost SBieberoart. fuper-nost SöiberwartigFeit. okroglost Stunbe.
Ota ifi ber SiuSgang jener Kennwörter, weiche einen Langel, genfer , SBef^affen^eit anbenten, aB: slepotta bie 33iitti>{jeit. na-gotta Sföfe. lepotta t$$önfjeit. mokrotta Kaffe. sammotta ©infamfeit. •
Ov ober ovi ¿ff bie Grnbftiibe etiler «tannir* djen SSeftewörter, «nb bie ailermeifte ?fblei* tung ber mättttitdjen Kennwörter; benn es> ift faft fein ntannii^cS Kennwort, weid&eö nid(jt fönnte jum 23ef!ßwort werben, aiö: be$ ter$ petrov, a. u. be$ ^aui paulov, a. u. beö SintonS antonov, a. u. beö S3ruber$ bratov, a. 'u. beö 3?at>ferö zesarjov, a. u.
Königs krallov, a. u. beö %ecf)tö hlop-zov, a. u. «nb biefe werben gemacht »on ber jwetjfen Sttbung »ielfatfte? / atö : tih bratov, a. ii. «nb fol<Jje äSefißwörter werbe« abgeanbert wie bramni, a. u. *
üv'na bebentet eine ßigenfcfjaft in ber 2$er= gieid&ttng , «IS : oslov'nna Šfell&aftigfcit. koflov'nna ber £rnßbo<f. eö bebeutet aucfj bie gette ober -£>äute ber £1jiere, als : kofli-zhov'nna iftßfeli. jellennov'niia ^irfd^bant. volov'nna Odfjfenijaut. medvedov'nna SSarn* flaut. lessizhov'nna ^uc^ö^aut. kunnov'nna gjiarberfeß. dyhornov'iina^iteSijaui. jal'bezh-ov'nua 2)a#f)aut.	Ov'z
prevzetnost, fhallost. okornost. oistrost. Od tih irav'nnbesed, kokar: nasprutnost, fupernost.okroglost.
Ota je ti is'hod taistih immennskih besed , katere enu pomankanje, blodenje, lastnost j#Mennijo, kokar: slepotta. na-gotta. lepotta. mokrotta. savimotta,
Ov alli ovi je ta konzhna zharzhva v'sih mofhkih posednih besed, inu tu splohlivu odpellaiinje tih mofhkih immennskih besed ; fakai , sai se skorei nobenna im-mennka beseda mofhke rodovinne nafna}r-de, katera bi namogla posedna beseda gratati, kokar: Petrov, a. u. Paulov, a. u. Antonov, a. u. bratov, a. u. zesarjov, a.u. krallov? a. u. hlopzhov, a. u. inu letute bodejo semkai narete od tiga drugi ga is'-lioda vezhshtivemija, kokar: tih bratov, a.u. jnu takshne bodejo pregybane, kokar brumni, a. u.	v
Otfna pomenny eno lastnost v' per-glihah, kokar: oslov'nna. koflov'nna.
Tudi pommenny te kovThe ali kovTh-ze tih fhvady . kokar : koflizhov'na. jel-lennov'nna. volov'nna. medvedov'nna. lessizhov'nna. kwinov'nua. dyhornov'nna. jajbezhov'nna.
OVz
Ov'z ift rote av'z ober iv'z, wie fdjott *ben gefagt worben, att: krakov'z eitt a= fatter. zhvizhkov'z SwetfcJjenmug. brinnov'z SBadjfjoßerö&i. pellinnov'z SBermui^wetn.
She bebeutet rcie oben ba$ ishe, eine 2Bojj= ttmtg ober §irt, alö: werizhovVl'? &e6 93üf= telögebaube. predishe (Spinnijau£. suknishe Üudjfabrif. duhannishe Jabafapalba. kamme-liishe Gteinbrudj. opnishe jMdjgrube.
Shena nnb shna bebeutet eine 58erfamttt* fang , unb biefe werben hergeleitet &on Sett-wörtern, oiö: drnfhim se ffdj äugefeHen, drufhinna ©efellfcfjaft, ©efmb, ftamtiie. 33ott Kennwörtern, aiö:brat SSruber, bratov'shna SBruberfc&afft. svatov'shna .£>odjäeiigefelIfc(jaft.
Shni ift bie ßnbfgibe einiger ^egwörter, weldje fjerfontmett »on -gnrwörtern, aiö: ka-kershni ? a. u. waö für einer takshni ober takershni, a. u. ein foldfjer. Ö3ou Kennwort tern, als: donnashni» a. u. ber heutige, sedaishni ber jeeige. jutreshni, faitreshni ber morgige, pojutreshui ber übermorgige; nekedaishni ber »orjeitige. svojedanshni ber tinftweilige. dreveshni ber Jjeut abenblic&e. daveshni? a. u. ber (jeut feurige.
Ski unb shki wirb genteiniglidj bei) benen $>änbem gebraust, aB: kraynski ber frag-nertfcije. shtajerski ber ftegerifcfje. koroshki ber färntljnerifcfje. vogerski ber {jungarifdje. brovashki ber froatiföe. nemsJiki ber £>eut--
fc&e;
Ov'z je kokar av'z ali iv'z, kokar je fhi fgorei napoveidanu blu> kokar: kra-kov'z. zhvizhkov' z. brinnov'z. pellinnoifz.
She pomenny kokar odfgorei tu ishe ena stannuvannje ali kraj, kokar: werizhov'she. predishe, suknishe. duhannishe. hammeni-she. apnishe. ,
Shena inu shnct pomenny euu fberral-she, inu takshne bodo sempellanne od tih zhasnih besed, kokar: drufhim se, dfu-jhinna. Od tih immennskih besed, kokar: brat, bratov'shna. svatov'shna. i
Shni je ta konzhna. zharzhva nekaterih, perstav'livih besed, katere semkai pridejo od tih namestnih besed, kokar. kakershnu takshni, ali takerslini, a. u. Od tih i'rav'nnbesed , kokar : doilnashni, a. u. sedaishni. jutreshni, jaitreshni. poju-treshni. nekedaishni. svojedanshni. dr&-veshni. daveshni, a. u.
Ski inu shki bode splohlivu pef tih de-fhellah shpoganu, kokar: kraijnski. shta-jersku keroshki. vogerski. hrovashki.
q	fismsk-
fcfje; wenn matt aher j^fatfet&tngS baS üanb Anbeuten wiit, fo mufi man foicheS in bas m-gewiffe ©efdfjfecht fejeit, unb baS Kennwort sellu? weiches eitt Ort hebeufet barunter »er^ ftcljcn, ttiS. krainsku Krapneriattb. shtajersku ©tepermarft. koroshku Katnthnerianb. . vo-gersku £«ngattt. hrovashku Kroaten, u. f. w.
Stvu ift bie Gnbfoihe ber .£>aupfwöttce, weidje eine 23etfamminng ober ©emeinbe ba beuten, folche werben {jetgema<$t uott sftenn; Wörtern , als: kristjanstvu Ghriftenthnm. duhov'stvu Kicrifeg. zesarstvu Kapferthum. krallestvu Königreich, zhlovestvu Sftenfdj-fj'e»t. iudov'stvu ^nbenthum. luteranstvu. guterthum. aidov'stvu -£>et)benthum. 3Jon SBetjwörfern, afS: wogatt reich i wogattstvu Sieichthnm. mnog öieie, mnogstvu bie 23iele, velik groß, velizhastvü bie Dliajeftät.
Ulla mcichet unterfcfjicbiid)e SBebeutungen, folche werben hergemacht eott 9ien«[wörtertt, als: tarn (Schfeheborn, tarnulla ©cfjiehenheer. drenn Korneihaum, drennulla ifornelferfchen. iöon Beiwörtern , aiS: tefhek hefchweriid), tefhktilla SOefjmutter. 58on Seitwörtern, aiS: starfhem fdjahen , stargulla üftafffcfjeib.
Ust ift wie ast nnb ost in aiiett gfetdfj f «iö: zhellust Kin&acfe. otterpnust (Jrftar; rung. slabust (Schwäche.
Uta machet nichts hefonberS, wirb hetge= macht von 9?enrtwörtettt(7v afs: nemez ein SDeutfcher t nemshkutta eine Sentfche. i \ ■	Sem

nemshki. kader se pak hozhe taku gladka ta defhella fastoppiti, taku se mare tak-shnu v' to negotovo rodovinno postaviti,' inu to immennsko besedo sellu , kateru en kray dfcfhelle pomenny, podiastoppi-ti, kokar: krapisku. shtajersku. korosh-hu? vogersku. hrovashku. inu taku dallei.
Stvu je ta konzhna zharzhva taistih poglavitnih besed , katere enu 1'berralshe» ali skupshino pomennijo , taksline- bodo semkai narete od immennskih besed, kokar : kristjanstvu. duhov*stvu. zesarstvu. krallestvu. zhloveshstvu. judov stvu. lu-teranstvu. aidotfstvu. Od tih perstavli-vih besed , kokar : ivogatt, ivogattstvu. mnog, mnogstvu. velik , velizhastvu.
Ulla sturry v'sesortnu pomennjenje, takshne bodo semkai narete od tih immennskih besed, kokar; tam , tarnulla. drenu-t drennulla. Od tih perstav'livih besed, kokar: tfjhek , tefhkulla. Od tih zhasnih besed, kokar: starfhem, stargulla.
Ust je kokar ast, inu ost ia v'sim en-naku, kokar: zhcllnst. otterpnust. slabust.
Uta nymma nizh posebniga, inu bode semnareu od tih immennskih besed■> kokar. nem esc, nemshkutth. Od tih perstavV q a, .	i*-
23et)wötterft, «B: gorl; warnt , gorkutta SJÖacme. voskutta (£nge. dobrutta ©ute.
Uv ift bet Sfuägang feht t>ieiet Kemtwörs ter weibliche« ©efcfjlechteS bet) bem gemeinen SBolfc , aB :• mollituv ba$ ©eljeti. zirkuv bic Riedle, fhetuv (Sentit, «. betgi. olffitt biefeö ift nur ein MBbtaud); b>9 benen @e* legten aber fan« uttb fott atteä biefeö nach bet Sieflei gemacht werbe«, aB: mollitva ba$ ©ebeth. zirkva bie Kirche. fhetva ber (Schnitt. seitva bie Sfnfaat. pishela bie pfeife, koppela baö Sab. «. f. w.
Ya bebentet gewifie (Sigenfchaffett uttb Sin= muthungen bet Kennwörter, weiche hetfont; ■ ttten t>on S5 et) w ortet«, aB: hud bo$, hudo-bya bie VoSljeit. Von Kennwörter«, aB : knii'h ©taf, knifhya bie ©raffchaft. golfya -Betrug, voshtarya jiöittisöbauö. ovarya Bierbrauerei». bukvaria 2auchh<*itereg. kolarya üöagnerep. mesarya Sffeifchhatferet). shyvarya ©djneiberep. zimprarya Simmcrhanbwerf. u. bergf. faft alie Kähmen ber £anbwerfer.
Ze unb zhe bebeutet gemeiniglich bie 58er; fieinerung ihreö (StammcnwtrteS , aB: drev'-ze baö SSaumiein. sarzhize baS ^erjiein. jagnizhe ober jagnize baö Sämmieitt. dette-zhe ober detteze baö ^inbiein.
Zhek uttb zhk bebeutet auch bie Verneine; tung, u«b werbe« auch gemacht so« ihren ©tammeitw örtern , aB: krallizhk ober krai>
livih besed, kokar: gorit» gorkutta. vos-*
hitta. dobrutta.
i, t
Uv je ti is'hod grofnu veliku immenns-
lcih besed fhennske rodovinne per timu opzhinskimu ludstvu, kokarimollituv. zir-kuv. pietuv. inu vezh tahshnih, alli tutu je le ena petratta; per tih vuzhenuih pak fna, inu mare v'se tutu po varstishu haretu biti, kokar: mollitva. zirkva-JTietva. seitva. pishela. koppella, inu taki* dallei.
Ta pomenny gotove lastnosti, donna-gnosti tih immennskih besed, katere sem-pridejo od tih perstavlivih besed : kokar; hud, hudobija. Od tih immennskih besed , kokar: knifh, hiifhija. gotfvja' vo-shtarya. ovarya. bukvarya. kolarya. mesarija. shyvarya. zimprarya, inu taku» skorei v'se immenne tih dellarstvy.
Ze inu zht ti is'hod pomenny splohlivu tu pomanishanje svoje korrenninske besede , kokar: drev'ze. sarzhize. ja-gnizhe ali jagnize. detteze ali dettetze.
Zhek inu zhk pomenny tudi tu pomain-shanje, inu bodo tudi od svojih korren-uinskih besed narete, kokar: krallizhl>
"ali
\izhek baS ^onigieitt, komnizhek ba3 $feri>* lein. tizhek baö 3}ögeicitt. mofhizhek ba$ SWanMcttt. koflizhek ba3 Söcfiein. kosh-trunnzhek baö SDtbberiein. juiinzhek ba$ • Oecftfiein. praskizhek öoöj gerfiein. faizhek i>a$ £äfiein. prizhek ba$ £ünbieitt.
3Jirttt gebende öber, ttitfjf, ba§ »tue bie» fe ttunmeijto angefagie SiuSgange iitib 33'e= ieutungett f?nb, fonbern eS ftttb annoefj feßt ttiefe anbete 5iu$gange ber Söörier, weiche auf bem @ebrau<J>e a« fernen ftttb.
S- II. '
SSott f>w Sibtefttmg tmf> S3e£>euttwa i>er gatwfater»
35ie ltbUitm& ber Seitwötter gefdjte!)ei ents webet butdMett 3»faj, Sibjuij, ober aber SSetänbernng eitter ober mehrerer ©tjibett, jtttb fofd&e werbet» ijergetttadjt t>oti Kennwöt* iertt, ¿Beiwörtern, Kebenwörtew , 33orwörs lern, Seitwortern ttnb gurtwriertt. '
Sßrtd aber bett SiuSgang uttb ©att^ng fax trift, mug matt auö bem ©ebraud&e ««b S3e= Deutung fernen; jebodj will tdj einige Siegel für Sinfanget ber wenbiföen »Spraye geben, iaroit fte ftc& in etwas bef>effett fonnen.
m- -........247.
/
ali •hrallizhek. koinnizhek. tizhek, mofhizhek. koflizhek. koshtrunnzhek. junnzhek. pra~ shizhek. faizhek. psizhek«
Alli nobemii' iiymraa misliti, da sa le tuti sedai napoveidani is*hodi, inu pomennjenje sammu , tennizh je. she veliku drugih is'hodov tih bes^d , ka-teru se pak mare is shpoganja vuzhiti.
t
§. II.
Od odpellannja, inu pomennjenja tih zhasnih besed.
Tu odpellanuje tih zhasnih besed se fgo-dy ali skus tu perstavlenje, odvTetje, ali pak skus spreobernenje ene, ali vezh zharzhvy; inu takshne bodo semkai nare-te od tih immemiskih, perstav'livih, frav'1111-v stav'livih, predbesed, zhasnih, inu lia-mestnih besed.
Kar pak ti is'hod, inu sorto fadenne% se mare is shpoganja, inu pomennjenja vuzhiti; vuuder hozhem nekatere vafsti-she tim novakam te slovennske freke dati, da si oni bodo nekai famogli pomagati»
Te
243	S^-- - -
tibiegenbe Seitworter werbe« t>ott ifjrettwit; fe«be« Seitworter« Qmafyt mit bem 3«faö Fütworteö se , als : on sekka et fcauet, se sekka et wirb gefjaue«. 5ibfönbernbe »erben »on ber SJorfefbe ras, • raf ober res, ref a«fammengefeset, aiö: sek-kam haue, rassekkam jerfjaue.
Sibftammenbe, ai3: dam gebe, oddam weggeben.
9ie«fferiicfje werbe« mit ber 23otft)ibe vutt «bet vunkai attSgemadjt, aiö: vuiidam aus* gebe«, fjerauögebe«. vundajem idji pflege a«S= j«gebe«.
Sfttfangenbe ¿eigen be« STnffl«g ber 2B»rf««^ ««, u«b gelje« gemei«igii$ au$ i« ainam » einam , ujem , aiä; pogäinnam idj fange an ««antreiben, fazheiimam id& fange an. lafhi-gam idj fange a« <j«$ujüttbe«. se postarram fange an ait j« werbe«, se mladujem. tt§ fange ft« jung ¡u werbe«, se deny e8 fängt an j« tage«, se mrazhy eS bämmert-tfdj. se temny e§ wirft ff«fter. se sveitly eä wirb iid&t.
SBettcnnenbe bebewien &ie Se«ettn«ttg einev ©adje, ai$: flatu. @oib, flatim »ergolbe«, ^revennim erftarre«. belim weiffen. arjavim $ra««, roftig werbe«, slabbim fdjwaifjett. os-labbim fdjwadj werbe«, posrebaruim »etfife j&er«. krotim ober krozham jafjmen. tykam lu fagen. vykam i§r fage«, ongavim er fage*.
Te dolpolofhijozhe zhasne besede bodo pd svojih dellajozhih besed narete is tim perstav'kam te namestne besede se, ko-kar: on sekka, se sekka.
Raflozhijozhe bodo od te predzharzhve , ras, raf ali res ,'ref v'kuppisstav'lenei kokar: sekkam, rassekkam.
Odrastijozhe, kokar: dam, oddam.
Te vundajav'live bodo is toi predzharzfr-voi: vun, vnnkai narete, kokar» vundam, 'vundajem.
Te fazheinnejozhe besede kafhejo en fazhetek tiga djannja, inu grejo vunkei sploh v'enu ainam, einam, ujem, kokar : pogainnam. Jazheinnam. fafhigam. se fostarram. se mladujem. se deny, se mrathij. se temmj. se sveitly.
Immennujejozhe pomennijo tu immen-nuvannie ene rezhi, kokar flatu , flatim. drevennim. belim, arjavim. slabim, ossla-bim. fosrebarnim. krotim ali tvozham. tykam. v,ykam. ongavim. -
Od
SBccaubcnöc bebeutcn eine SSerauhung obet SBegnehmung «Jtb öa&ett bie 33orft>ibe od »or ftdj, afs: odgrifnem ft&f>eifiett, ossleppim fcicnben. odv'femmem ivegnehmen. odnessem wegtragen. odsekkam «jcg^adFett-
SBcjiehenbe bestehen ftd& aßjeif auf bie wtcfcrt= be ^erfofjtt jurudf, haben baö SBörtiejn se ober si jeberjeit bep ftcfj, unb bleiben gemein ttigiid& itt wirfenber SBebeutung, ctiö: sev'dar-rhn ich fdjfoge mich an. se fnaydem ich be= ftttbe mich. se baham ich prahle, se slafbem ich iüge. se proviksham ich erhebe mich, se nossim i<h trage mich. se obbernem ich wenbe mich, se kujem id& pfnotte.
2Betttt aber biefe bejiehenbe Seitwörter in ber ieibenben 33ebeutung fotten gebraucht werben, fo ntuf? baö se auSgefaffen wer« ben, jest se poviksham ich erhebe mich; jest sym povikshan ich werbe erhoben.
2)oppeiijufammertgefeßte heftehen auö ¿we^en ober mehreren Vorwörter«, afS : okolliper-nessem fcetutntraaen. 'prepoveidujem herers jahien.
Einfache lefiehen auö ftch feibfi: aß: gospodujem idj herrfdje. mislin) ich gebenfe. pishem ich fcjjreiöe. uessem ic& trage, pyem tcfi trinfe.
OdvTemmejozhe pomennijo enu' obrop-panje , alj odv'fetje, inu immajo to pred-zharzhvo od pred saboi, kokar : odgrif-nem. ossleppim, . odv'femmem, odnessem, odsekkam,
Nafaispominnajozhe se v-selei nafai fas-toppijo na to dellajozho pershonno, immajo to besedizo se, all si per sebi y'sa-kokrat, inu ostannejo splohlivu v' timu dellajozhimu pomennjenju, kokar: se v'dar-rim. se fnaydem. se baham. se Jlafhem. se poviksham. se nossim. se obbemem. se kujem.
4Savanzhuvannje»
Zhi pak vunder lete nafaispominnajozhe zhasne besede bi immelle v' timu terpijozhimu pomennjenju shpoga-ne biti, taku mare ta besediza se vun- . spushenna biti, kokar: jest se po vik-sham, jest sym povikshan.
Od dveh all is vezh v'kuppisstav'lene predbesede, kokar: okollipernessem. per-poveidujem.
Edyne samme is sebe stojijo» kokar: gospodujem, mislim, pishcm. nessem. pijeni,
Do- i
2 i 3	-
%
Snbettbe 6ei>e«tctt bie 2$ottettbutt<j eftter c wtti> ljube« bie tSorfeibe is obet s au< t>ot ftcfj, oB: ifberrem «uSiefett. fderrem ottSteiffett. fyovorim auStebe«. spishem au$< fdjteibett.
(Sntfetttettbe Bebeufeit bic SSettteguitg »on eittem Otte, uttb (jabctt bie SSotfpibe prozh t»eg f aič : prozhgrem roe<jge!jett. prozhden-liem rcegfljutt. prozhpellam n>egfuf>tetu prozhsekkam iDegfjacfctt.
(Sttidjtettbe bebeutett eittc (£m%tm$, 33imb= ttig obet gteuttbfcijaft, uttb ljube« ba$ ftiirroott se jid?, fcetj ftdj, «IS: se pobratim fidfj brubettt. se pojudim ettt ^itfce roetbe«. se povozhetim bem 33afet «adjatie«. se poma-terim bet 5)?uttet ttadjatfett. se posestrim fidj »ctfdjroejiet«. se ponaturrim bie 0totur tteljme«.
4Muffe«be Bebeuten bie 2i«jjauffu«3 eittet Gadje uttb Ijabeu ba$ S3otwott na <ttt , aH: nasekam onharfett. nakopam ««štabe«. na-reifhem anfffjttetbe«. nassiplem anftfjuitett. uaiyem attgtcffcn.
£etabfe6ettbe bebeutett fteit ittttetit Otf, uttb &abe« baž SDotrcort doli obet dolli t)era.1>, beg ftdj, aB: dollidevam fjetabffeHett. doll-varfhem Ijetabroetfett.dollsunnem jjittabftoffett.
£itteimvitfe«be bebeufe« bett ¿«netit Ott, unb Ijabe« bie tBotfglbe v' in, noter Ijinein, beg ftdj , alš: v' sarzhe v'wodem itt ba$ £>era ftedje«. notergrem Ijineingebett. v'ssek-kam einia<fett. y'tikkam einnje&e«.

Dokonzhajozhe "pomennijo enu dokor-zhannje ene rezhi, inu immajo to pred-zharzhvo is, ali s pred saboi, kokar, ifberrem. fderrem. Jgovorim. spishem.
Odhgjajozhe pomennijo tu premeienje od euga kraja, inu immajo to predzhar-zhvo prozh 5 kokar: prozhgrem. prozh-dennem. prozhpellam. prozhsekkam.
Goristavijozlie pomennijo eno favefo» ali perjalhosr, inu immajo to namestno besedo se per sebi» kokar: se pobratim, se pojudim. se povozhetim, se pomaterim» se posestrim. se ponaturrm.
Navarhuvajozhe pomennijo enu navar-"hovannje ene rezhi? inu immajo to pred-besedo na, kokar: nasekkam. nakopam. narejfhem. nasipplem. nalyem,
Dollpostavijozhe pomennijo tr spodni kraj, inu immajo to predbesedo doli, ali dolli per sebi, kokar: dollidevam. doll-varfhem. dollsunnem.
Noterdellajozhe pomennijo ti fnotreinni kraj 9 inu immajo to predzharzhvo v', noter per sebi, kokar: v' sarze v'wodem, notergremj v'sekkam. vtikkam.
geibenbe kiicutc« ba$ £etben einer ©adie, afs: jest sym ranan idj werbe »erwunbef. jest sym sekkan idj werbe ge^uefet. jest sym vuzlieiin idj werbe geic&ret. jest sym teppeim icf) werbe geprügelt.
mutiere bebeuten mir bie Sftirfung einer ©adje, al$; sedim id) ftöe. stojim idj ftefje.
9iacf>feeenbe bebeuten eine Burucfffeliuug ei= iter (Sadje, mtb (jaben ba$ Vorwort nalai Suriiif, beg ftdj , aB : nafaidennem iutiidftcU ien. nafaidam jurüefgeben. nafaistoppim ^ rweftretten. nafaigrem juriidFgc&en.
sjiac&tradjtenbe bebeuten ein Verlangen uadj einer (Sadje unb werben mit eigenen ^Dorfen cužgebrMet, afö : fhellim idj perfauge. mislim idj gebenfe. skomminnam bieBajjue wafiertr.
Oeffnenbe bebeuten eiue öeffttung eineö Per= fcjjfoffenett Tinges unb {jaben baö 2Dörtleinod Auf, bet> ffdj, aiö: odklemiem auffdjfieffen. odprem aufmadjen. odbartim aufbeuien.
Oft wieberljoHenbe fcebeutett eine Sßieber* IjoHung unb gejjett gemeiniglidj auS in avam oberujem, aiö: spofnavam urtljeiiett. postavam oft fte&ett bieiben im ge&en, spovei-dujem Seicfjt fjören. posedavam ftdj oft nie^ berfeeett. pozheppam oft ttieberjjudfeu. po-stoppam fangfam fdjreiten. polegujem fic|j oft ttieberiegeu. spodjeidam unfcrfreifen.
(Stimmauöbrutfenbe ¿eigen bie (Stimme et^ ttigei Spiere au, als: krokkam fdjrepen wie ein State, kokkodakam förepen wie Hühner,
bol-
-Terpijozhe pomennijo tu terplennje ene rezili, kokar: jest sytn ranan. jest sym sekkan.jest sym vuzhenn. jest sym teppenn.
Sredlive pomennijo le tu dellanje ene rezhi, kokar : sedim, lepiim. stojim.
Nafaistavijozhe pomennijo enu liafaistav'-lenje ene rezhi, inuimmajo to predbesedo nafai per sebi, kokar: nafaidennem„ na-faidam. nafaistoppim. nafaigrem.
Pofhellijozhe pomennijo enu pofhellenn-je po eni rezhi, inu bodo is lastnimi besedami vunistiskane 5 kokar: fhellim. mislim. skomminnam.
Odprejozhe pommemiijo enu odprennje ene iaklennene rezhi, inu immajo to be-sedizo od per sebi, kokar: odklennem. odprem, odbartim.
Pofupetujejozhe pomennijo enu poiiipe-tuvaunje, inu grejo vun splohlivu v' enu avam alli njem, kokar: spofnavam. po~ stavam, spoveidnjem. posed avam. pozhep-pam. postoppam. potegujem, spodjeidam.
Ti glasdajozhe pakafhejo ti glas nekaterih l'hvady, kokar: krokkcm v'resheti kokar v'rannovi. kokkodakam v'resheti kokar
frollim Btfitfctt wie eitt Scfjö. lajem betten wie ein ^unb. mav'kam fchretjen wie eine fötse. zvillim winfein wie Maufe. krollim ^euHen wie 9ttnbt>ieh. favujem ober favyem heulen wie eitt äBoif. sallira äifcheti wie ©chiangen. reglam qnacfen «sie eitt grofcij. bellim bie= cfen wie ein©chaf.gundram murren wie einMüt; meitljier. zhiv'kam fdjtegen wie junge £ül>net. kukujem f^tetjen wie bet 5htfuf. wernim, brezhim fummen wie eine Stemme.
3Jeranbernbe bebeuten eine SÖeranberuug r unb haben bie 23orft)ibe pre ober od bet) ftdj, afö: preobernem übetänbem. odnessem weg; tragen.
SBergnfigenbe bebeuten eine ©attfamfeit ober ©ettugtfjuung, aiö: se nagledam ftdj fatt fe* 5en. se navellizham fatt twn einer ©adje fetm.
®erfieinernbe bebeuten eine Serminberung einer ©ad>e, aU: pergrifnem ¿bbeiffen. per-targam abbrechen, persheiinem abliefen. •Die meiften »erfieinernben Beitworter ha&en fidj ba6 Vorwort per, aber fehr »iele ge= Jen auch aus in ein lam, als: sekklütn ffeift hacfen. skakklam ein wenig hupfen, wrenklam auf ber ©aite fpieien,
SSerneinenbe bebeuten baS 3Biberfpief ihrer Söurjeiwörter / unb werben gemacht »ott bem Kebenworte 11a > ne,ni,no,, aiS: na-bodem ich -werbe nicht fet»n. nagrern ich gehe tu cht; ltemani unneijjig. neskerbni forglos
kar kokkoshi. ¿o/Zirn arjuti kokar vol. laijem v?resheti kokar pes. mavkam v'resheti kokar mazhka. zvillm v'resheti kokar mislih kfollim tulliti kokar govedu, favujem ail faUyem tulliti kokar vov'k. sallim psikati kokar kazha. feglam rebtati kokar fhaba. belUm mekati kokar ov'ze. gundram mum-lati kokar gundernizza. zhiv'kam v'resheti kokar pishate.'-: kukkujem v'resheti kokar kukkovizza. mirnim, brezhim, shumeti kokar obadi.	•»••■.	,
Preobernejozhe pomennijo enu preober-nenje, inu immajo to predzharzhvo pre, ali od per sebi, kokar : preobbernem. od-nessem.
Nasittijozhe pomennijo eno sittnost ,all fadostnost, kokar: se nagledam. se navel-lizham.
Pomainshajozhe pomennijo enu pomains-hanje ene rezhi, kokar: pergrifnem. per-targerri. pershennem.
Skorei v'se pomainshajozhe zhasne besede immajo per sebi to predbesedo per „ alli zellu veliku njeh grede vnnkei v'enu lam, kokar: sekklam. skpkklam. vorenklam-.
Nekujejozhe pomennijo to fuperstavo svojih korrenninskih besed, inu bodo na-rete od te irav'nnbesede na, ne, ni, nOi kokar: nabodem. nagrem.nmarn. neskerbn<
i;	ne-
negudni unjeitig. nepridni turnáis, nymmam» nagleshtam ich habe tti^í. nysym tdj bit» nicht, nikdar niemaiö. nisher niemanb. uo-zhem i<h tüítt nicht, nobedn feinet a»8 bet)* ben. nobennoplatni unpatthepifch. nobenno-plafnost Unparthcpíichfeit.
S8etni<hfenbe bebente« eine Sernichtung einet (Sadje nnb werben gemeinigíidj bntch bas fJBotíícin ras» raf, res, refobet v' angebtutet, alé: rafderrem brechen einen #oníraft: ref-myrim befriebi^cw. reflommem jerbredjett ein -£>oij. v'nizhim Vernichten, refbratim bie Btuberfchaft aufgeben.
Verttieífaítigenbe bebeuten eine« Uiberfluf? einer (Sache, aí$: se preoppyem fídj übet* trinfen. se preobjeim M übetfreffen. se prev'fdignem ffch überheben, se prefhennera ftcfj übertreiben, se prev'reshim ffch übet* fchtetjen. se prenaglim ffch übereilen.
llibenbe bebeuten eine behatríiche Uibung, «íér obsekknjem bie Baume flümmeín. do-pernashem witfen, tjjun. spisujem »iel ju== fammenfehteiben.
Umgehenbe bebeuten einen Umgang, oiö: okollihodim umgehen, okollinossim umit«* gen. okollipyem umtrinfen.
Utt&oHfommene bebeuten eine UnVoHforns menhett, aíé : ímikam fchnnpfen. spodjeidam «ntetfreffen. spodkaplem untergraben.
Voíífommene bebeuten eine tJoBfornntene ge= ¡enbijte ©ach" / aB: nanossim antragen. na-
ko-
uegtidni. neprddni. nymmam. nagleshtam. sym. nikdar, nisher. nozhem. nobedn. nobennoplatni. nobennoplatnost.
'Sanihzhujejozhe pomennijo enu rafni-zhuvannje, ali fanihzhuvannje ene rezhi, jnu bodo splohlivu skus to besedizo: ras, raf, res. ref ali v' istiskane, kokar: raf derrem. refmijrim. reflommim. v'nizhim. refbratim.
Pomnofhijozhe potnennijo eno obilnost ene rezhi, kokar: se preoppyem. se pre-ob jem. se prevfdignem. se prefhennem. se prev'reshim. se prenaglim.
Dellajozhe potnennijo enu stannovitnu djannje, kokar: obsekkujem. dopernashem. spisujein.
Okollihodijozhe poffiennijo enu okolliho-denje, kokar: okollihodim. okollinossim» okollipyem.
Nedokonzhajozhe pomennijo eno nedo-konzhanno rezh, kokar: fmikam. spodjei-dam. spodkaplem*
Dodellajozhe pomennijo eno popovnni-m a dokonzhanno rezh, kokar i nanostim*
r m	na*
kopam attgra&ett. ispishem <ut9fdjrei&en. fber-rem ausíefen. neham, jeiuam aufböten. cjodellam bie ilrbeit »ollenben. dopyem auá? írinfett. donessem ¿«bringen. dojeim auf* frcffcn , ober aítfeffen.
93orjfigíicfje oVét »orfeeenbe bebente« eitteft SJorjug mtb babčn ba$ Söorwort riaprei ober pred vor bet» ftcfj, «fö: riapreigrem »orgefrest. napreinessem »ortragen. predgovorim »orreben. predstojim »orftelje«.
SÖirfenbe bebeuten eine aötrftmg, aí$: zhu-jem jjörett ober auffet)«. govorim reben. berrem iefen. sekkam öacfett.
Suftinftige bebeuten eine erft gefofjejjene ©o* dje uttb fjöbett stmimgUß baö Vorwort po bet» flfdj, oís: porezhem iß werbe fagcn. poydem idj werbe ge&e«. podirjem iß werbe iaujfe«. powefhim iß werbe fliegen, po-lettim iß werbe fliegen, unb fofdfte fjnb ineV ftenö auö bem ®ebram$e ¡u fernen.
Snfatnmett&äuffenbc bebeuten eine Menge uttb tßerfammiung, aiö: skupdevam aufam= mett^änffen. skupklazhim jufammettbrüdfen. skupshtejem jufamtnettje»^«. skupsprav'lem jufámmenfatnmeín, skupdellam jufammenar-fcgitiett. skupshyvám jufemmeon^ett.
^ufammenfegenbe bebeuten éinett 3nf¡»a,aí8. perstavim aufcöen. perdennem jut{jun. per-dobfei jubefommen. perpishem auftreiben, perlofhim jufegen. pervarfhem juwerfen.
Hu;
nakopam, ispishem. fberrem. neham-, jein-nam. dodellam. dopijem. donessem. dojeim.
i' UJ:' K» :!5>}/i	I t. ''.-"'!.i
Napreipostavijozhe pommennijo en« na-rreistav'lenje, inu immajo pred saboi ta predbesedo naprei, ali pral > kokar: wa-preigrem. napreinessem. predgovor rim. spredstojim.
Dellajozhe pomennijo ena djannje r koli ar : zhujem. govorim, berremt sekkain.
Perhodne pomennijo eno she le parvizh pergodlivo rezh, inu immajo splohlivu to predbesedo po per sebi, kokar: porezhem poydem. podirjem. powefhimm. poletti inu takshne se marejo is shpoganja viizhiti..
V'kupdevajozhe pomennijo eno mnofhiz-zo , inu f berralshe, kokar; skupdevam* skupklazhim, skupshtejem. skupsprav'lem. skupdellam. skupshyvam.
V'kupisstavijozhe pomennijo eno per stavo , kokar: per stavim, perdennem. per dobim, perpishem. perlofhim. pervarfhem.
Vkup-
SufipefiVrtbe bebeaten eine SßetföiiefTnttg, : i'aprem eetfdjUeffen. iadargnem tie fcfjen ¿»ju&en. fadellam ¿iimadje», favefhem aubinben«
III.
S&on bmiufmMcn$efe%tm IS&rferm
gaft afle Sljeile bet SKcbc fonnen mit cittern cttbettt jufammengefeeet roetben.
(Sintge Kenmuöttet ffnb au8 jwcgett jufctttt' fttettgefe^et, beten jebeö füt ffefj burd) alle (gnbuttgen abattbetiidj ift, aiö: hrehnitat bet ^anäbieb. hishnigatata be6 ^antfbtebeS. hi' shnatatizza bte £au§btebitt, hishnetatizze iet -ibaufjbtebitt. endrugi ein anbetet, ena-druga eine anbete, enudrugu ein anbetet, vezhihern ein jebrceber. , v'sazhiherna eine jebtuebe. v'seZhihernu ein jebn>ebe3.
G£inige auö awetjen jnfammengefeßte SüDots iet aber ftnb nttt ¡um Šfjeit abättbevlidt, junt $ljeii aber, unabanbetiidj , als : oistrovid bet , oistrovida beö fiudjfeS, struppövid i>er SSaftftSf, struppovida bes SBafHtšfenš. dobrovolni bet gufroilitge, dobrovolna bte gutrciöige. dobrovolnu baö gutwillige, hudo-voshn, hadovoshna, hudovoshnu bet, bic, ba" t?bein>unffjjettbe. hudomushn, hudomushna» hudomushnu bet, bte, ba$ »etfdjfagene. taisti» taista, taistu betjenige, biejenige, baöjenige. tisti, tista 5 tistu biefet, biefe, btefeö. kolo-mast bie äöagenfdjmeet, koloniasti bet 2B«= jenf^tneere.
Vkupfadellajozhe pomennijo enu fapar« tje, kokar: faprem. fadargnem. fadellam. favefhem.
. .	S- HI.
Od tih v'kupisstav'lenih besed,
Skorei v'si delli tiga govorjennja fnajo " is enim drugim v'kuppostav'leni biti.
Nekatere immennske besede so is dveh v'kupisstav'lene, haterih je enu v'sakateru skus v'se is'hode pregyblivu, kokar : hi-shnitat, hishnigatata. hishnatatizza , hi-shnetatizze. endrugi, enadruga, eimdru-gu. veszhihem, v'sazhiherna. v,sezhiherhu.
•Nekatere is dveh v'kppisstav'lenih im-mennskih besed, so pak le na eno plat pregyblive, na eno plat pak nepregyblive, kokar: oistrovid, oistrovida. struppovid, struppovida. dobrovolni, dobrovolm, do-brovolnu. hudovoshn, hudovoshna, hudo-voshnu. hudomushn, hudomushna, hudo-mushnu. taisti, taista, taistu. tistit tista» __ tixtw. kolomast, kolomastL
Ve-
33teictt einfachen Kennwörtern, §8et)wörf<ittt, Kebenwörtern, SBinbewörtern uttb Seitroörteru fantt man ein ober mehrere Vorwörter »or* feöeu, äiö : ded ber tjjn, predded Uhtahu. predmeistje Söorffabt. namestnik ©tatthak 4er. leitn ber jährige, perleitni bet bejahrte, pruti, napruti gegen , naspruti entgegen, potim nachbem. pogostukrat offimai. lubim lieben t oblubim öerfpredjett.
©oid&e Ißorroorte ober Sinfangäfoibe« Jjabett ftalb einen, baib einen wibrigen ©inn, bar; um foH man im fdjreiben befonberS Sicht bar= <tuf haben , barnit biefe ihren «Burjefs Wörtern gleich gefdjrieben werben, aiö: i'a-mirrim ffdj in ber Mag irren, famyrim ¿bei aufnehmen, yshi fudje, isyshi auSfuche.
§. IV. .
föott SöertoattMurta i>er 23ud)|fa&em
Sö ift feine ©prathe, weiche nicht unierX f¡ijiebiidje SScrwechöfangett ber SSuchftaben iflffet, abfonbetiich bie wenbifche. 2>ic Hebräer, Ghafbaer, ©t>rier t>erwechfein biötoeiien einen ©efbftfauter in ben anbern; bie Söenbeu aber »erwechfein gar oft auch bie SJiitiauter wie bie ©rieben unb Lateiner aifo, baß man oft faunt errathen fam, woher et« Söort abfiamme. 58er aber biefeS recht wijfen Witt, ber mu§ bie SBörter gut unterfcheiben unb jertheiie«.
(Hrftiich fmb einige einförmige, weiche ihre SBurjeibuchiiabett burdj atte Sibanberungen,
*h
Veliku enozetnim immennskim perstav'-livim , i'rav'unbesedam, ivefíivim, inu zhasnim besedam se fna perstaviti ena, ali vezh predbesed, kokar: ded, pred ded, predmeistje. namestnik, leitn. perleitni. pruti, nupruti, naspruti. potim, pogos~ takrat, lubim. oblubim.
Takshne predbesede, allí fazhetklive zharzhve immajo fdai enu, fdai enu dru-,gu pomennjenie: faturai se mare na takshne posebnu vanzhati, da se taiste svojim korrenninskim besedam ennaku pishejo, kokar: famirrim. famyrim. yshi, isyshi,
§. IV.
Od premennitve tih zhark.
Nobenna freka ny, katera bi naimmel-la v'sesortne premennitve tih zhark, flasti pak ta slovennska. Ta judovska, kalde-jerska, syrska premennijo v'zhasu enga saga sammoglasnika v' tiga dragigav ti Slo-vennzi pak premennijo zeliu dostikrat tudi te skupglasnike., kokar ti Garci, inu La-tinnzi taku 5 da se dostikrat tefhku 'spof-na, od kodena beseda * pride. Kateri pak letutu prov' spofnati hozlie, leti mare te besede dobru raflozhiti. ' "
Parvizh so ene ennaka immennuvanne, katere svoje korrenniivske zharke skos v'se
pre*
Sthwanblungen unb Sibfeitungen Bc^afiett, als: prashem frage«, iweit^cS beftänbig baS Söort prash butdj alle jufammettgefiäte 2öorte Behalt.
Sinbere ffnb aber roechfeibare ober ntetabo= lifc^e, roefdje einen ober ben anbern SBnchfta* Ben. »errcechfein, als : rodim ich gebähte, ro-jenn @ebohmet.
Manche, mancherlei ober anomaiifche, weU «he bie ©elbftJ nnb SJiitiauter »erroechfein, t>et-fejett, obet gar einen anbern Suchftaben eins fliehenals: pezhem ich hrafe, syra pekl ich hohe gebraten, kollern ich flachte, sym klal ich höhe gefcjjfechiet, tu klannje ba* ©djiadjtett.
2)tefe 93ertt>ed)£lutt3 aber gefdjte&f:
1.	3« bet Bnfammettfejung, aiS: ottep-pem abprügein anftatt obteppem.
2.	bet Sibanbetung, aiS; kryv ba$ Blut, te kervi beS Hintes.
3.	3n ben aSetgieichungSftaffern, älS: dov'g lang, dalsh langer, mlad jung, mlaishi junger.
4.	ber Sibwanblmtg, als , predem ich fpinne, presti fpinnen. yshem ith fache, sym yskal ich habe gefudjet.
f. bet Stbieitnng , aiS: greh bie <Sütt-be, gresliim i<h fünbige. greslinik bet ©ünbet.
6.	3n Sßetfieinctung , als : krallizhek baS ■ftonigfein. tizhek baS SSögeiein.
7.	3n bet aSetneinung, als: nozhem ich juia nicht, nymmam ich höhe nidjt. nysym i<£ hin nicht* u. f. 1».
premeqnitVQ obderfhijo, kokar, praškem, katera beseda seskuli skus vse v'kupis-stavlene besede obderfhy.
Druge so pak premennitlive, katere eno ali drugo zharko spremennijo v'eno ali drugo zharko , kokar : rodim , rojenti.
Nekate so mnoglive, katere te jammo glasnike s inu v'kupglasnike spremennijo, prestavijo ali zellu eno drugo zharko v'mes v'teknejo, kokar: pezhem, svjm peki, hol-lem 5 sym klal, tu klannje.
Letuta spremennitva pak se fgody sploh:
1.	V' timu v'kuppostav'lenju, kokar: otteppem namest obteppem.
2.	V' timu pregybanju, kokar : ta kryv, ts kervi.
3.	V' tih perglihlivih stoppinnah, kokar:
do v'g. dalshi. mlad, mlaishi.
4.	V' timu prehodishu, kokar: predem, presti: yshem, sym yshal.
5.	V' timu odpellannjus kokar: greh9 greshim. greshnik.
6.	V' timu pomainshanju, kokar: kral-lizhek. tizhek.
7.	V' tin?u nozliuvannju, kokar : nozhem. nymmam. nysym, inu taku cialiei.
Z h e-
268 gfr* " ■ , Glittet $|eil. -3
SÖort i>et* SBorifdgurtg.
•	f .	* K ' • »ji '(»■?•<• t .'C J j ' • |
, VormerBuitgVc.
55i§l)eeo Safte« wir tt«r bie 'ettjjefoeft 28ör-fer befragtet, ttunmc^o <tber »erbet» wir mehrere jufammengefejfe SÖorte befragte«, wie foidje bie mettfcfjitdje ©ebottfett tedÜirttäjjig, crbettiltdü, bcutiii^ uttb fdjo«, itt bec ürb«tt»$ anübtüdctt.	-
35ie SBorifuguttg tfi jene tftmff, weicfje Uf>-ret bie 3tebt6eiie ridjiig, gefdjicff «ttb fpradj* mäßig i« »erbittbett, j« orbttett «ttb oifo j« fejeit, b(tf tttfttt bett Serfiattb «ttb bie ^Begriffe ber ©ebflttfen beö Steöenbe« teißt »erftefce« fan«.; a«S weitem folget, baß ei«e 3tebe eni» weber twflfemme« ober utttwßfomme« fep.
5ßoHfom«te« tji bie Siebe, we«« bie¿tifam* mettgefejtett SBorie eine« »oöfomme«e« ©i««= u«b IBerftattb ijabett; aiö jest pishem iß fßveibe.
IttttwHfommett ift bie Stebe, we«« bie fammettgefeate« SQßorfe eine« utt»ottfommettctt Gitttt ttnb 93erf}(Wb &abe«, afö: od donnes fjuare »o« i>eute ftnf). tu grashku ba$ gra-tu v'zhereislmu baö adrige.
Zhetarti Rafdell.
Od te besedefhlofhnosti. Preopp ominnmje.
• * u • * -
Dosehmaloy smo my le te edyne besede premishluvalli, odsehmalov pak bo-demo my vezli v'kupisstav'lenih besed premishluvalli, koku taiste te zhloveshke misleprov' varstiivu, pomennlivu, inu lepil iaporedam isflofhijo.
Ta besedeflofhnost je taista v'metnost, katera vuzhy te besedne delle prov' fio-flniu, inu po ireklivishu fvelati; fvarstiti inu taku postaviti, da se ta lastoppnost , inu fapopadek tih misl tiga govorijozhiga lahku fastoppy; is kateriga pride, da je tu govorjennje all.popov'nnim, all nepo-pov'miim.
Tu govorjennje je popov'nnim, kader ta v'kupflofhene besede eno popov'nmmo mislo, inu lastoppnost immajo, kokar: jest pishem.
Tu govorjennje je nepopov'nnim, kader te v'kupfhlofhene besede eno. nepc-pov'nnimo mislo, inu lastoppnost imirrajo* kokar: od domes, fjutrei. tu grasMu, tu v'zhereislmu.
Par-
(črftei f apitel
93ott gugtmg i>er §. i.
3« cittigm ©ptadje« muffe« bie Kennrcot; tet jebetjeit ihte« ©efdjledjtöattifei bet) ftrf) Ijabe«, rote bie ¿Deutfdje« , bie toenbifcfje ©pta; dje fejet ihte« Üittifei feite« !>»«$« , eö fep ban«, baf? fefbe ei«e« befo«bet« Kachbtuch be«e« SBöttet« geben »iß, be«« biefe ©pta* che »etftehet ftdj gemeinigiich auö bem §fu$= gang eben fo , aB bie iateinifcfje, al§ : na-vidifh gospoda pred saboi ftefjefl ba t «icht fce« 4?err« »ot beinet ? nimm bu ba8 beinige itnb gehe v'iemmi tu tvoju inu poidi.
Söett« «t«« abet bet Siebe im SBenbifdjen eitteft Kachbtucf gebe« roifl, fo wirb bet ©e* fcfjiecijtSattifei gefejet, ai$ : inu ty en kri-scjann? unb bu ei« EJjtift ju fetm ? tistarri, inu ti mladi v'se mare v'mreti bie afteti unb bie jungen aße muffen ftetben.
nun bet Sirtifei baS ©efchiechtSaott be= ftimmet, fo «tuj? man ftdj in biefem -Sittifei ttadj feinet ©ptache richten, be«« ei«e jebe ©ptadje hat etroaS befonbetS, baturn fagt ma« im Sbeutfdje«, bet Sifd), im 2Benbifdjen mufž »ta« fcho« fage«, ta iniia. im SJeutfdjen bU
©on*
Parva Stava.
Od .Slofhenja tih sammostojozhih besed.
' ' " 1 $. 15:?"''\. §
Vnekaterih .Srekah marejo te sammo-stojozhe besede v'selei svojo spolsko be-sedizo pred saboi immeti , kokar ti Nem-zi, ta slovennska 4Sreka mallukedai per-postavy svojo spolsko besedizo frav'nn dergazhi, kokar, da ona hozhe tim besedam eno posebno mozh dati, fakai ta slovennska 4Sreka se sploh is svojiga isho-da fastoppy rav'nnu taku, kokar ta latinska, kokar:' navidish gospoda pred saboi ? tu v'femmitvojii inu poidi.
Kader se pak hozhe timii govorjennju v'slovennskim ena posebna mozh dati, taku se mareta spolska besediza perstaviti» kokar: inu ty en kristjanu? ti starrit inu ti mladi v'se mare v'mreti.
Kir tedei ta spolska besediza to rodo-vinno pokafhe, taku se nasmeje Vnoben-ni .Sreki ti zhlovekina to spolsko besedizo fanesti po ein drugi .Sreki, fakai ena v'sakatera jSreka imma kai posebniga, fa-turai se rezhe v' nemšhki .Sreki bet Sifd?, v' ti slovennska .Sreki se mare fhi rezini,
t»
Sonne, itn SGettbifc&ett tu sonze. ftti 2)eutfdjen ban ttieffer, trn Senbtfcfjen ti nofh. ,
Unb bicfeé ifi- in Stíernung einet ©pradje bíté notljroettfctgffe uní) Jjartefte, auf baá mat» eine ©pradje oljne Se&ier ju reben unb $u fcfim&en toiffe.
iT'/. ,	ÍL ; :
tenen ©efd)lecf)few worter.
9Jíatt pflegt baS ©efdjiedjt ber Ketmwflrter t>otr unterfdjieblicfjett llrfadjeu Jjerjwtejjmeu, fwib turn bet šBebeutung, baíb ®on bet 23er= riefjtmtg, baíb »on ber ©eftaít, unb baíb &oit bem SíuSgattge.
#lfo ftofr beé manficfjen QkfáUQté bie Kamen bet banner,; máunlt<Jjer■/ Síemter , ber manníidjen 33erric5tungett , nñe aud^ bte Ka? men ber SOíonatlje, unb alie jeue t roeícfje mau= ítdjeS Sínfeben íja&en, unb m mannítd&et @e= fíaít iibgemaMet roetben , ais : ber 95afer ti ozhe. ber SJ'mWmtt ti fhuppanu. ber ®c$rei-ber ti pisar, ber Siener ti slufhabnik. ber jfuedj't ti hlapez. ber Sifdfjícr ti mifar. ber ©cfjufíet ti zhreblar. ber Sttiber ti sodar. ber fatter ti pastir, bet	ti prosinz.
berŠfSiatj ti sushez. ber Síprií ti trav'nnjek. Ver Sttag ti zvettjzhujek, ber Sngel ti angelz.
ber
ta mifa. v* nemšhki btc (Sonne, v' slovennski tu sonze. v' nemshki boš SJiejfei, v' slovennski ti nofh.
Inu letutu je v'eni 4Sreki tu nar potreb-neishu , inu nar tefh keishu se navuzhiti , kader se hozlie ena tSreka prov' pres blo-da govoriti inu pisati.
§. II.
Od te rodovinne tih sammostojozhiii besed.
Ta rodovinna tih sammostojozhih besed se od veliku ivirkov sem v'femme, idai od tiga pomennjenja, fdai od tiga oppra-villa, fdai od te podobe, inu fdai od tiga is'hoda.
Taku so mofhke rodovinne te immene tih mofhov ? tih mofhkih slufhstvy, tih mofhkih oppravill; kokar tudi te immene tih mesnizov , inu v'sih taistih, kateri mofhku videnje, inuv'mofhki podobi napisane bodo, kokar: ti ozhe. ti fhuppann, ti pisarn, ti slufhabnik. ti hlapez. ti mi-far. ti zhreblar. ti sodar. ti pastir, ti pro-sinz. ti sushez, ti trav'nnjek. ti zwettizhnjek
s	ti
Jet Seufef ti hudizh. 3?er ^ciegögotir ti tork, unb bergleidjen.
Gttblicfc ftttb alle diejenige Kennwörter bei männiiehen ©efdjiechteS im 3öcni>ifc^en, rcefc ^e übet bie erfte Sibänberung gemacht werben, unb in ber jroetjten Grnbung in ein a unb in ber erften aber unterfcfjicbiich in b. d. f. g. h. i. j. k. 1. m. n. p. r. s. 1". t. v. y. z. ausgehen, aiS: ti lob ber Salin, ti gollob bie Jaube. ti hrib bet £ügei. ti ded ber ©rofjoater. ti grad baS ©<f,loS. ti britof ber gregbfjof. ti dov'g bie ©cfjuib. ti bog ber ©Ott. ti duh ber ©eift. ti puh fcer ©chwaif. ti deklizh baS Habchen, ti juri b.r ©eorg. ti jemej ber ¿Bartholomäus, ti Dannej SEBien. ti gnoj bet 3)ung. ti bik ber ©tier. ti kla-buk ber £ut. Ii vov'k ber 3Bolf. ti vol b r ÖdjS. ti vosl ber £fel. ti kofl ber Socf. ti dimm ber Stauch- ti hramm bie Sehäitnif?. ti oign baS fteuer. ti zhov'nn baS (Schiff, ti kupp ber £auffe. ti dar bie ©abe. ti fhov'nnir ber ©olbat. ti myr ber triebe, ti zbov'nnar ber ©chiffmann. ti nov's bie Kafe. ti zhas bie Seit, ti pes bet £unb. ti prellof ber ©tingel. ti voif ber Stagen. ti brat ber Sruber. ti tat ber 2)icb. ti laket ber (Siienbogen. ti pot ber 2Geg. ti parst bet ginger. ti snofhet bie 3ßi fe. ti hiev ber ©tall. ti zharv ber 2öurm. ti lev b.r 2ow. ti ky ber £oijfchlegei. ti pav'z bet Baumen, ti brav'z ber ßefer. ti konz baS Snb. ti shta-jerz bet ©teuerer, u. f. w.
ti angelz. U hudizh. ti tork, inu vezh takshnih.
,Saidnizh so v'se taiste immennske besede te mofhke rodovinne v' slovennskim, katere bodejo zhres tu parvn pregybalshe jiarete, inu v'timu drugimu ishodu v' enu a ♦ inu/ v* timu parvimu ishodu pak na v'se vifhe v'enu b. d. f. g- h. i. j. k. 1. m. n, p. r. s. f. t. v. y. Zi vungrejo, kokar: ti fob. ti gollob. ti hrib. ti ded. ti grad. ti britof.. ti dov'g. ti bog. ti duh. ti puh. ti deklizh. ti juri. tijemej. tiDunnej. ti gn^j. ti bik. ti klabuk. tivov'ki ti vol. ti vosi. ti kop. ti dimm. ti hratnm. ti oign. ti zhov'nn, ti kupp. ti dar. ti fhov'nnif. ti myr. ti zhov'nnar. ti nov's. ti zhas. ti pes. ti prellof. ti voif. ti brat. ti tat. ti laket, ti pot. ti parst. ti snofhet. ti hlev. ti zharv. ti lev. ti ky. ti pav'z. ti bray'z* ti konz. ti shtajerz, inu taku naprei.
s a	Te
£>eci tt>ett>Iicf)en (Befdjlecfiteei fin&t
(Erftiidj aiie Olennrcorter bet neiblic&ett uten, Memtcr, 2$erridjtungen unb roeicije itt mibiic&er &eftaft abgema^iet roerben, aig: ta Jedruta bie ©ertraub. ta Nefha bie Signeč. ta Katra bie .ftatfjarittit. ta Shpella bie £ifei. ta luzikka bie ?»aia. ta dojinizza bie ©ougi arnme. ta kluzharizza bie aSefc^inflerin. ta kruharza bie 23atferi«. ta mesarizza bie . gieifdif>acfetitt. ta pestema bie j? inbcriocferin. ta pievizza bie ¡Jaterin. ta fhejizza bie (Sdjnitteritt. ta predizza bie ©piniterin. ta dekla bie ¿Dienftntagb. ta kravarizza bie ntagb. ta svynarizza bie ©d&roeimnagb. ta smart ber Sob.
3roet)tett8 ffttb be8 roeibiidjen @efdf>ierfjte§ rttte 9iennn>t>rter, roef^e in ber erften (Šnbung auSgeljett itt ein a, unb in ber ¿roctjien (£n= bung ine, ai$: ta dusha bie.©eeie. tagorra ber 33erg. ta roka bie -£>attb. ta noga ber $u§. ta mila ber Sifdj.
2>ritten$ enbfidj finb be$ n>ci6i»£$ctt @e* fdjicdjtcS, rceidfje in ber erften (Snbung aužges ¿en in b, d. h. 1. n. p. r. s. f. t. v. y. ast. est. ist. ost. ustr unb in ber pe^ten Snbnns in ein«i, af$: ta skerb bie @orge. ta jeid , bie ©pei§. ta lapoveid beS ©e&otlj. ta spo-veid bie Seidjt. ta lai'h. bie 2uge. ta vush ibie £au$. ta gos bie <Ž>iut$. ta ves ba$2)orf.
ta
Te fhennske rodovinne so:
Parvizh v'se immennske besede tih fhennskih Immen, oppravill, deli , inu katere bodejo v' fhennski ^podobi oppisane» kakar : ta £fedruta. ta Nefha. ta Katra, ta Shpella. ta Luzikka. ta dojinizza. ta Huzharizza. ta kruharza. ta mesarizza, ta pestema. ta plevizza. ta fhejizza. ta predizza. ta dekla, ta kravarizza. ta svy* narizza. ta smart.
Drugizh so te fhennske rodovinne v'se immennske besede katere v' timu parvima du vungrejo v' enu a, inu timu drugimu is'hodu v'enu e, kokar: ta dusha. ta gor• V a» taroka, ta noga. ta mifd.
Trekizh konzlivu so te fhennske rodovinne v'se, katere v' timu parvimu is'ho-du vungrejo v' enu b. d. h. 1. n. p. r. s. f. t. v. y. ast. est. ist. ost. ust, inu v' timu drugimu is'hodu v' enu h kokar: ta fkerb. ta jeid. ta fapoveid. ta spoveid. ta lafh. ta vusk. 0 gos. ta ves. tafmeis.
ta
ta imeis baS ©emifcfjef. ta liyt bet ftaben. ta pamraet bet 58etfianb, bie SSernunft. ta shet Die Sutftc. ta zev bie SDebetfpulie. ta baiv bet @teg. ta hz'hy bie Sodjter. ta maty bie Gutter. ta mast baS ©djrnect. ta oblast i>ie ©ercait. ta pest bie ftauft. ta veist S>a3 ©ercijTen. ta fupemost ber SBibertoiHe. ta kost baS Bein. ta livalleflinost biciDanf; iarfeit. ta modrust bie 20ei$iieit. ta zhellust iHt j^innbatfen u. f.
£>eci ungev»iffe« <£efHjieci>te<$ jln6:
irac Kcmworter, wei^c roeber benen SSflatt; fiettt, roeber benen 2Bei&ettt eigentfidj fotts ttcn jugeeignet rcerben r fonbern aHctt getnein ffnb, unb begben ¿ugeeignef roetben fonncn, itnb gcmcinigitdj in ein e» je» she pber u? in bet etften Snbmtg, unb in ber jroettfen «ber in etn a auSgefjen , aiS: tu sarze baS ^erj. tu lizze baS ©eftdjt. tu telle bo5 ^alb. tu fhrebe baS ftuiiein. tu fberrallshe bie 5Betfammiung. tu tarnishe baS Sorngebufdj. tu bramije baS iefen. tu sekkanje baS {jacfeu. tu kopannje baS graben, tu koppanje baS Babe«, tu jeidenje baS Sffett. tu dellu bie 5irbeii. tu kadillu ber 2Bei{jtauc&, tu gospod-stvu bie £errfd>aft. tu gospodarstvu bie SBirthf^aft. tu meshtvu baS q3rieftertfj«it|, tu duhov'stvu bie ^ierife^, u. f. w.
$• Ill,
ta nyt. ta pammet. ta shet. ta zev. ta barv. ta hz'hy. ta maty, ta mast. ta ob-last. ta pest. ta veist. ta fupernost. ta kost. ta hvallefhnost. ta modrust. ta zhellust, inu taku dallei.
Te negotove rodovtnne.
So v'se immennske besede, katere las-tenlivu namorejo biti perlastene ne tim. mofham, ne tim fhennam, temuzh one so v'sim perlefhlive, inu famorejo obi-dvema rodovama perlastene biti, inu ona grejo sploh vun v' enu e, je. she, all u v' timu parvimu is'hodu, inu v' timu dru« gimu is'hodu pak v' enu a, kokar: tu sarze. tu lizze. tu telle, tu fhrebe. tu fberralshe. tu tarnishe. tu brannje. tu sekkanje. tu ko* pannje.tu koppanje. tu jeidenje. tu dellu. tu kadillu. tu gospodstvu. tu gospodarstvu. tu meshstvu. tu duhov'stvu, inu taku dallei.
S, IIL
S- ni.
iOcn Sü^uttö &er uttfc ttčrter.
(£rffiich bie Hauptwörter jiehen ihre Sep* Wörter nach fi<h itt eben biefeibe SBebeutung, Saht unb ©efdfjiecfjf, in weitem foidje ftehen, aiö. en d'obr ozhe derfhy svoje ottroke h' bofhimu strahu ein guier 23ater galtet feis tte Kinder jur ©otteSfurrht an. ena brumna maty pella svoje hz'here h' brumuosti eine fromme Butter leitet ihre Södjter ju bet $töntmigfeii.
BwetjfenS in bene« Sibanberungen fTnb $war ftur fiebert Snbungen. angefeöef; gragwör? ter aber giebt ed üieimehr, jebotfj treffen' aU le mit benen flehen Snbungen ßbereinö, weis dje gragwört:r aber wohl ¿u merfen flnb,
Sur <£riei<htetung if* foigenbeö SBepfpiei gefeset: i>einc «lim«cf>tige £ani> <> gerrr hat unci t?ön 2tnbegin 6er 'Welt viele utti> groffe WuH&erthaten ge3eiget;

§. III.
Od 4Slofhenja tih samraostojozhih inu perstavlivih besed.
Parvizh te sammostojozhe besede v'lei-zhejo svoje perstavlive besede fa saboi v' rav'nnu taitsu pomennjenje. slitivennje, inu rodovinno ■> v' kateri one stojijo , ko-kar: en dobr ozhe derfhy svoje ottroke
9	%
■ h' bofhimu strahu, ena brumna maUjpel-ia svoje hzhere K brumnosti.
Drugizh v' tih pregybalshah je sizzer le sedm is'hodov postav'lenih; v'prashejo-zhih besed pak je velika, ali vunder se vse lete is tirni sedmimi is'hodmi naredijo , katere v'prashejozhe besede marejo dobru favanzhati.
H'lahkozhi je tu naslednu h' rafgledku postavlenu: tvoja v'sigamogozhna roka o gospod! nam je od fazhetka tiga svet-ta mnoge, inu velike zhudeshe na femli pokafalu.
pra*
28 a 6»-'		
wer fjat gejetgef?		beine allmächtige £attb
weffen Sinbegitt?		ber 2Öeft
wem fjat gejeiget?	«	uttS
wen ober was Jat gejeiget.	s-> o g +4 C feJ	»iefe unb groffe aBunbert^aten,
o!		o £err!
wann ?		»ott STttbegitt.
wo ? t»on wem? mit wem? wie? wojjitt? wo&er?		auf Srbett,
fagc aifo: beine alimädjtige ¿att& o ¿err! t>at uu<$ von tfttbegtn ber Welt viele unö groffe Wunbertljaten auf €ri>en gejeiget.
2iuS biefetn fie^eft bu gattj fiar, baS bie grag uttb Sfntwort in eine Sttbung fommett muffen: kei ste vy bli wo fegb tjjr gewefen? iny smo bli na pollu wie fittb aufbem jefi> gewefett.kai sta vy dva jeidla w«S &abt ifjt jwet» gegefjen? my dva sma mesujeidla wirawet) Haben SIeifdj gegeffen. was fied^tefi' bu? icjj fiepte eine« Jöutfelforb.
¿Drittens ju Seiten fommett jwet) i>aupf« Wörter in ber Siebe ju »erfdjiebettett ©adjett gehören, bamafs mu§ etneS in bie jwegte (£n= buug gefegt werben r «iS: beS ^errn @üte
	kdu je pokafal?		tvoja vsigamogo-zlina roka
	zhigaviga fazhetka		tiga sveita
	komu ?	o	nam
d) rC3 V) ce	koga, ali kai?	s-* o >	mnoge inu velike zhudeshe
i—l p-	o!	o te T3 Q	o gospod!
	kedai ?		od fazhetksr
	kei? od koga? is kom? koku?kam?od kod?	* •	na femli.
rezili taku : > tvoja v'sigamogozhna roka o gospod! nam je od fazhetka tiga svei-ta mnoge, inu velike zhudeshe na femli pokafala.
Is tiga vidish zellu ozhitnu, da mare tu prashenje, inu odgovorjennje v' enim is'hodu biti, kokar h' enimu rafgledku : kei ste vy bliP my smo bli na pollu. kai sta my dva jeidla P my dva sma mesu jeidla., kai plettesh tyP jest plettem en kosh.
Trekizh v' zhasu pridejo po dvoinne sammostojozhe besede v'govorjennju v'kup, katere h' vezh rezhem slishijo , takrat mare euu v' ti drugi is'hod postavlenu biti, kokar; ta dobruta tiga gospoda sluj'hy
vezh*
geteidjet öfters ju beS $ned)tS Siergernifr. ta dobruta tiga gospoda slufhy vezhkrat h' hudobyi tiga hlapza. ober madje foidjeS mit bem Sßejtöworte, aiS: ta gpspodova dobruta slufhy vezhkrat h' htapzovi hudobyi. öifo werben gemadfštj ber gauwater, bie mutter, gaueignec^t. ¿ausibad^. iiirdjenbadj. 3<mtttermenfdj. u. bergi.
Viertens : wann juweifen 3af>fwörter itt bie Siebe fommeu, fo werben im 2Bcttbifdjett edn» dva, tri, shtir aiS 33et>wörter mit ifjrem -^aupf; worte in eine (£nbung, 3<J&i unb ©efdjiedjt gefeset, alle bie übrigen fjöijertt Beiwörter aber »erfeeen tljr beg&abenbeS Hauptwort in bie jtt>et)te ©nbung ber mehreren BaWr aiä: fjunbert ^öpf stov glav. btepffig Käufer trideset hish. fünfje^n j^reujer petnaist krifha-kov. selicn äöeiber' deset fheiin. bre^jefee» ©rofdjett trinaist trojakov.
Slnmetfuttg.
Siefen nun gefagten 3<*&b»öttern Fommen foigcttbe Sßörter gieidj, als: wenig mallu. tnei veliku, mnogu. genug dosti, fadosti. etwas nekai. mefjt vezh. wie »iei kokuve-Iiku?wie'wcnig koku mallu. fo riei tulku. fo wenig taku mallu. lang dov'gu, biefe Sßörter werben gefefjet i:; baS ungewiffe @e= fdjiedjt, unb baS babet» ftefjenbe Söort aber in bie jwet)te (Snbung; aifo fagt man: genug 2e»töe ladosty ludy. genug ©elb fadosti

vezhkrat h' hudobiji tiga hlapi a: ali naredi taistu is tim posednim ishodam, ko-kar: ta gospodova dobruta slufhy vezh-krat h' hlapzovi hudobiji. Taku bodejo narete: ti hishni ozhe. ta hishna maty, ti hishni hlapez. ta hishna streha, hishna dekla, inu neshtivilnu drugih.
Zhetartizh zhi v' zhasu shtivilne besede v' govorjennju naprei pridejo, taku bodejo v' sloverinskim edn, dva, tri, shtir» kokar perstav'live besede is tirni svojimi sammostojožhimi besedami v" eni is'hod, v' enu shtivillu, inu v' eno rodovinno postav'lene, vse te druge vishesha shtivilne besede pak postavijo svoje perstojo-zhe poglavitne besede v' ti drugi is'hod vezh shtivennja, kokar: stov glav. trideset hish. petnaist krifhakov. deset J'henn. trinaist irojakov.
4Savanzhhnvannje.
Letim fdai rezhennim shtivilnim besedam pridejo enaku te nasledijozhe besede , kokar: malin, veliku. mnogu. dosti, Jadosti. nekai. vezh. koku veliku? koku malhi, tulku. taku mallu. dov'gu. takshne besede bodejo postav lene v' to negotvo rodovinno, inu ta frav'nnstojozha beseda pak v' ti drugi is'hod; taku se rezhe: fadofti hidij, fadosti dnarjov.
dosti dnarjov. wenig ©eib mallu dnarjov. wenig Verffrtnb mallu pammeti. t>ief Brob mnogu kruha.etwaS neues nekai noviga. wie »iei ^erfonen kulku pershonn. wie »iei Ockfen kulhu volov, wie wenig @etrat)b ko-ku mallu fhitta. wie wenig Vernunft, koku mallu pammeti. fo »iei Seit tulkain zhasa. fo »iei Söein tulkain vina. fo wenig ©eib taku mallu dnarjov. fo wenig $reunbe. taku mallu perjatelov. fange Seit dov'gu zhasa. Tange dov'gu leit. mehr ©IM aiS Vetr; ftanb vezh srezhe, kokar pammeti, u. f. w. fünftens : ber jwepte Vergieid&ungSftaffel wirb mit ihren verglichenen (Sachen uoereinge; fiimmet, aiS : er ift fchiimtner, aiS fie on je huishi, kokar ona. wie reicher, befto fpar* famer wogatteishj je, skopeishi je.'
(Selstens bie Vetjwörter einer äSebürfnif?,, Vegietbe, (Sdjuib , ©egnugung, Verneinung, werben mit ber jwetjten ober fechften (Jnbung gemalt, aiS: hiifSbeburftig pomozhi potrebn* gelbbebürftig dnarjov potrebn. geibgierig dnarjov fheln. Weingierig vina fheln. £obeS fdjuibig smart v'redn-, smarti dov'fhii. frem= ber (Sünben theifhaftig ptnih grehov dallefhn. »otter ©naben pov'nn millosti. »ott 3ßein pov'nn vina. »or Socn franf ob jefe bolertn. »om (Sdjröcfen bia§ od straha bled. »om ^natt taub od treska gluh, u. f. w.
(Siebentens: bie SBetjwörter jiehen nach ftcfj feie Snbung, welche bie Seit'worter gleitet Ve«
beu;
mallu dnarjov. malin, pammeti. mnogu kruha, nekai noviga. kulku pershonn. kulku volov, koku mallu fhitta. koku mallu pam-metti. tulkain zhasa.tulkain vina. taku mal-lu dnarjov. taku mallu perjatelov. dov'gu zhasa. dov'gu Uit. vez h srezhe, kokar pammeti, inu taku uaprei.
Petizh ta druga perglihliva shtabla bode is svojimi perglihanimi rezhmi is'edynjena> kokar: on je huishi, kokar ona. wogat-teishi je, skopeishi je.
Shestizh: te perstavlive besede enga pomankanja, fhellennja, ene v'rednosti, fadovolnosti, dolvMarjenja; inu takshne bodejo is tim drugim, ali shestim is'hodam narete, kokar: pomozhi potrebn. dnarjov potrebn. dnarjov fheln.vina fheln. smar_ ti v'redn,, smarti dov'pin. ptnih grehov dallefhn. pov'nn millosti. pov'nn vina. od jefe bolenn. od straha bled. od treska gluh9 inu taku naprei.
Sedmizh: te perstavflive besede v'lei-zhejo fa saboi te izhode. katere te zbasne
be>»
beuiutJg haben, ais ; et ift ftcfj feiift f#Mi£$ 011 je samm sebi shkodliv. cc ift far fö fcibfi fleijjig on je samm sebi pridu, cc ift mir getreu on je meni fveist. oft ift ein ŠBtubet beut anbernnicht ähnlich dostikratny brät bratu podobn.
fapttci.
r~ f , »-	-
Srftenö: bie Fürwörter werben mit ihren Kennwörtern, für weiche fte in ber Diebe ftt-Jfjen, gefuget, alö: mein 4bett moj gospod, meine $tau moja gospa, mein ^inb moju ottrok. er haitnid) in meinem, bidj in beinern «£>aufe gefunben on je mene v' moji, tebe v' tvoji hishi nashol.
Sweptenö; baö perföhnKche ffurwott sebi, ober si fidj unb sebe ober se jich wirb mit jeber $erfohn, wenn eö jur erften Snbung gehöret unb feine anbete lebhafte $erfohn in bet SHebe ift, ubercingeftimmet; aiö t ich habe mir feibft, bu bir feibft gef^abet, jest sym samm sebi, ty samm sebi shkoduval. unb flc hat ihr feibft gefefjabet ona je samma sebi skhoduvalla. ihr jwet) habet euch fdbft ga* fchabet vy dva sta sama sebi shkoduvalla. fie jwep haben ihnen feibften gef<habetone dve sta samme sebi shkoduvalle.
5ina
besede ennakiga pomemijenja immajo, kokar: on je samm sebi .skkodliv. on je samm sebi pridn. on je meni J veist. dostikrat ny brat bratu podobn.
Druga Stava.
Od 4Siofhnosti te namestile besede,
Parvizh: te namestile besede bodo is svojimi immennskimi besedami, fa katere one v' govorjennju stojijo , is'ennazhene 9 kokar: moj gospod, moja gospa, m o ju ottrok. on je mene v' moji, tebe v' tvoji hishi nashol.
Drugizh: ta pershonnliva namestna beseda sebi ali si. sebe ali se bode is v'sa-koi pershonnoi, zhi h' timu parvimu is'-hodu slishy $ inu nobenne druge fhy ve pershonite ny v' govorjennju, isennazhena, kokar: jest sym samm sebi, ty samm sebi shkoduval, inu ona je samma sebi shkoduvalla. vy dva sta samma sebi shko-duvalla. one dve sta samme sebi shkodttr valle.
t}	Sa«
Sfometftmaetn
Sßetttt ein petföhnficheö $urwort in bie jwetjte (Snbung tomitten fottte, fo wirb foi* «t>ed in bie Vierte Snbmtg gefejet, böö ia-itepffehenbe 5Öort a&er fömrnt tn bie jwet); te (Snbmtg wenn tineö bnbet» fielet, aiö: weg«« meiner iavollo mene. wegen unfer i'avollo nas. wegen unfer atmen Kenten fa-vollo nas bov'fhnih ludy. wegen euch un= jiücffeeitgen favollo vas nasrezhnih.
ßrö ift ein fefjr groffer Unterfchieb in benen SBörtern vy ihr, ttnb oni fte jwifdjett ber wenbifc^en unb beuffchen ®pra<he, wenn man mit einer Shtenwürbigen, über hohen «JJerfon reben Witt; benn in ber beutfdten ©prache fagt man gut: h<*t ber $err 58a; ter gehöret? je gospod ozhe slishel. hat bte $rau Mutter gefagt, je gospa maty rekla, biefeä ift in wenbifcher (Sprache nicht gut gefagt, fonbernman muß im wenbifchen iaö SOOort vy ihr, unb oni ffe, fammtbem Seitworte in Die mehrere B«hO unb jwat in baö männliche ©efchiecht feeen, bie Söörtcr «her 4?etr SÖatet, grau Butter, ober wer eS ittt= mer fepn foHte, mit weichem wir höflich rebett woßen, muf? in ber einzelnen Sahi bleiben; mithin wenn ich redjt gut
Savanzhnvaunje4
Kader bi ena pershonnska beseda immellapricki v' ti drugi is'hod, taku mare takshna v' ti zhetapti is'hod postav'lena biti favollo pomankonjA tigadrugiga is'-hoda, ali vunder bode ta frav'nnstojozha b®seda v'ti drugi is'hod postav'lena, zhi katera druga beseda ljav'nnstojy, k o kar: favollo mene. favollo nas. favollo nas bovfhnih lud'y. favollo nas nasrezhnilu Je en grofnu velk raflozhek v' tilt besedah, vy ifjt, inu oni ftc, med slo-vennskoi, inu nemshkoi frekoi, kader se is enoi zhasti v'rednoi, all visokoi per-shonoi iozhe govoriti; lakai v' nemhki •freki se, dobru rezhe: bat bet £ctt , tet geptt je gospod ozheslishel? (jat ¡ne $-ratt 93i«ttet gcfa^t je)gospa maty rekla? letutu iiy v' slo ven ti ski freki dobru re-zhennu, ternuzh v' slovennskim se mare tu vy inu oni is toi zhasnoi bese-doi v'red- v' tu vezhshtivennje, inu v' to mofhko rodovinuo postaviti, te besede pak; gospod ozhe, gospa maty,; all kdorkulli bi immel biti, is katerim my liozhemo ponifhnu govoriti, mare v' ti-mu edyuima shtivennju ostati; taku te- „ t 2	dei
auf n?enbif($ fagen foff : hat her £ert töater gehört , fo mu§ td> fagen : so «ni gospod ozhe slisheli? hat tue grau SOiutter gefagtso oni gospa mammka rekli? haben (Sie mein £err befohlen so oni moj gospod fapoveidali? fyabttt ©uer (£bei, (£ucr ©naben, (Suer 3>urdjiaucht biefeö be= fohlen so oni vasha fhlahnost, so oni vasha millost, so oni vasha svitlost le-tuta fapoveidali?
drittens: bie bejtehenbe Fürwörter muffen mit ihren Kennwörtern, auf welche fte ftdjbes jiehen , in ber Sahl unb ©efchledjt, aber nidjt aUjeit in ber Snbung übereingeftimmt werben, aB : ©ott helfen 2öifl Die ©tärfe , beffett ?hun bie ©nabe ift, h «t ftd) Met mt8 , wel= the wir »eriohren waren, erbarmet, unb hat uns eriöfet: Bog? kateriga volla je mozh, kateriga dellu je millost, se je zhres nas, kateri smo bli fgublenni, v'smilil, inu uas je odreshiL Sben alfo werben alle übrige beiiehenbe gemacht.
£>rttte$ f apttel
55on Suguttg 5er gettfoorfer,
f. <£tn jeglicheö Zeitwort aujfer ber unbe^ fftmmten 2irt mu§ öffentlich »"er heimlich bie crfte Snbung bet), ftcjj haben, mit welcher eS iti ber $erjon, uttfc auch im ßrforber*
nig-
dei zhi jest hozhem prov' po slovenns-ku rezhti: Ijat bet £ert Vatec geijSri? taku morem rezhti: so oni gospod ozke slisheli ? so oni gospa mamm* ka rekli? so oni moj gospod fapovei-dali, so oni v as ha JTilahnost, so oni vasha millost, jo oni vasha svitlost letutu fapoveidali ?
Trekizh se nafaispov'nnlive namestile besede se marejo is svojimi imrnerniskimi besedami, na katere se one nafaispov'nni-jo, v' shtivennju; inu v' rodovinni, alli ne v'selei v' is'hodu v'kup isennazhiti, ko-kar: Bog , kateriga volla je mozh, kate-riga dellu je millost, si je zhres nas, kaj. teri smo bli fgublenni, v'smilil, inu nas je odreshil. Rav'nnu tanu bodejo tudi te druge vse nafaispov'nnlive besede narete.
Treka Stava.
Od Slofhenja tih zhasnih besed«.
i. Ena v'sakatera zhasna beseda rafn te nenamirrjene vifhe mare ozhitnu, ali skri, 'v'nnu ti parvi is'hod per sebi immeti, is katerim se v' pershonni» shtivennju inu
po
«tčifafi irn ©efcfjiedfjt w&eretttfiititmet, aB: idfj iiebe meinen ©ott jest lubim mojiga boga. roetttt gefuub bift, ift gut, icfj bin gefunb. zhi sy ty fdrav' ,je dobru, jest sym i'drav'.
2.	3)<B Seitrcort unbeftimmter 9irt, j<t cine ganjc Stebe fftnu bie ©teffe ber erfien (¿nbttng »ertretten, aB: borgeu madjt forgen vupati starry zukati, gut ieben madjt gtii jierben, dobru fhyveti sturry dobru v'mreti. somen, frijte^en unb pfnattm madjt einem bie ©aH ufccrgeljen jefiti, v'resheti inu kujeti sturry enimu ti fhov'zh zhres yti.
3.	unbeftimmtc Seitwort fann bie Viet: te Subung bet) fidj Ijaben, aB: er fann juidj «ic5»t ieibcn on namore mene terpeti. er fann rnidj nidjč iebenbig feben on namore mene fhyviga videti, er foH betteftt gefjeu nei grede on berrazhit. er foK iernen geljen jiei se grede vuzhit, er fofl ©ott att&tfljett 011 imma boga molliti.
§. II,
i, OBeun meljtere (JnbuHgett.itt ber 9tebe Vctfmmctt, t»trb ba$ Beitwott mit ber erftcn, tttenn itber feine erfte ipetfbljtt ba iff, mit ber" 5»Det)tfn u&ereingeffimmet; roaren aber alie Stt; imngen ber brittcn tpetfott, fo ftimmet ba$ Seitrcort mit bem ieeten au$ ttieien ubereinS, fcocfj m»6 ba$ Beitwort atTjeit iu bie t>ieifad>e
Mi
po potrebi tudi v' rodovinni isennazhy, kokar: jest lubim mojiga boga. zhi sy ty fdrav*, je dobrn, jest sym fdrav\
2.	Ta zhasna beseda nenamirrjene vifhe» ja enu zeilu govosjennje ina tu mestu tiga parviga is'hoda fames ti ti, kokar: vupati sturry zukati. dobru fkyveti sturry do-bru v'mreti. je/iti, v'resheti, irm kujeti sturry euimu• ti fhov'z zhres ytu
3.	Ta nenamirrjena zhasna beseda fna ti zhetarti is'hod per sebi immeti, kokar: on namore mene terpeti. on narnore me-lie fhyviga videti, nei grede on berrazhit. nei se grede vuzhit. on imma boga mollitu
s- ir. .
1, Zhi vezh is'liodov v' govorjennju 11a-drei pride, bode ta zhasna beseda is toi parvoi zhi pak te parve pershonne ny» bode is toi drugoi pershonnoi is'ennazhe-11a; zhi so pak v'si is'hodi te treke per-shonue, taku se ta zhasna beseda is tim faidnim is'hodam is'ennazhy, all v'selei vunder mare ta zhasna beseda v' tu vezh
shti-
JlaW gefeit werben, aH: idj mein Söafet* uttö ieine Butter adjten bidj, jest moj ozhe inu tvoja maty tebe shtimamo. tdj unb bu wir tfnb iri&ridje ŠMber jest inu ty sma i'hy votna brata. ¿Dein 2o&, bein Junten unb bein Slufjm foßcn ewig baaerit tvoja hvalla? tvoju imme inu tvoja slava bodejo navekomai obstalle ober auch bode obstallu.
2.	^awptwort t>ermag aucfj baö Beit* wort in bie mehrere 3at)t j« »erfeeen, wenn fofcfjeö eine 95ienge anbeutet, afö: finget betn «£errn io&gefcng 4?immei uttb (Srbeu poite ti-mu pospodu fahvalno peismo nebu inu femla.
3.	Wuf gleite SSeife wirb auch öfters baS Segwort ober Mittelwort heg mehreren Haupts Wörtern in bie mehrere ßa f)l gefeset f aiö . baö geuer , £agei, ©d&nee, (Sif? unb Oeift &e$ Sufteö, weiche i:)r tfjut baö SBort be$ ■£>ettn oign5 tozha, sneg;, leid inu puh ti-ga fraka , kateri vy sturrite po bofhi besedi. 25ie 2öitwe uttb »eriaffene Einher ftnb gebar* mens würbig vudove iiiu fapushenni ottrozzi so v'smillennja v'redni. baö £erj, 5?opf unb SSauch thut mir weh sarze, glava inu trebuh mene bolijo.
s. III.
. (Sš gibt BeitwGrter, weiche ju jweg etfte <£ttbungctt fyaben fönnen, aiö : bai SHter ift fe(&ft bie tfranfheit ta starrost je samma
svo- •
shtivennje p03tav'lena biti, kokar: jest, moj ozhe, inu tvoja matij tebe shtima-mo, jest, inu ty sma fhvjvotna brata, tvoja hvalla, tvoju imme, inu tvoja slava bodejo navekomai obstalle, ali tudi bode obstallu,
2.	Ta sammostojozha beseda famore tudi to zhasno besedo v' tu vezhshtivennje postaviti, kader taista eno mnogno rezh pomenny, kokar: poite timu gospodu fahvalno peismo nebu, inu, femla.
r	«v
3,	Na ennako viilo bode tudi vezhkrat ta perstav'liva ali sredliva beseda per vezh sammostojozhih besedah v' tu vezhshtivennje postav'lena, kokar ■ oign, tozha, sneg, leid, inu puh tiga fraka, kateri vy stur-rite po bofhi besedi, te vudove, inu far pushenni ottrozzi so v'smillenja v'redni, Sarze, glava, inu trebuh mene bolijo.
§. III.
i. Se fnaydejo zhasne besede, katere po dva parva is'hoda lamorejo immeti, kokar : ta starrost je samma svoja bo-
lefn.
svoja boleflm. i»a8 Banfen bet üiebiinge tfl eine Keuetung ber Siebe tih lubih kregganje je te lubefui ponov'lenje.
2.	Sitte- Beitraorter bekehren bie jmetife (£n= iuttg, weiche eine SSetneinnng, ^Hanget, bürfniffe, Berührung, Ftftcfjt unb (Sntfyaitung Anbeuten , aiö: ich habe feine Beit jest nym-mam zhasa. ich Me feinen 2)ater jest nym-matn ozheta. biefeö ©eib hat gar feinen ^iang tuti dnar nagleshta fhvenka. mir mangelt baS ©eil) meni dnarjov manka. i<h be= barf einen 3iocf jest sukue potrebujem, er ift beö SrobeS hungetig on kruha strada, feine £änbe beruhten gern frembetJ ©ut njegovih rok se radu primme ptuju blagu, er fürchtet fleh »or Kroaten on se hrovatov bojy, er furchtet ftch »or ben ^rieg on se fhov'da bojy, er enthält fidj bed 3Dei= tteö on se vina fderi'hy. er enthaitet ffdj t>out Some on se jefe fderfhy. er gebenfet auf fein SEÖort on se spomny svojih besed, er erfreuet ftch feiner greube on se svojih perjatelov veseley. er ift fatt be§,2achen$ on je smeha navellizhal.
3.	2)ie britte Sttbung begehren nach ftch (ti-• le Beitraörter , weiche geben , helfen, bienen,
befehle«, wmtfcjjen, wiberftehen , nüßen unb fchaben anbeuten , aß: ich gehe bir jest tebi dam. ich helfe bir jest tebi pomagam, ich bebiene euch jest vam poslufhim. ich befehle ihm jest njemu sapove-irn. nntnfd>e bir
lepm. tih lubih kregganje je lubefni po» nov'lenje♦
2.	V'se zhasne besede fhellijo fa saboi ti drugi is'hod, katere pomeneijo enu do-Iv'darrjenje, pomankanje, potrebo, dotikanje, strah, inu fdarfhanje, kokar : jest nymam zhasa, jest nvjmmam ozheta. tuti dnar nagleshia fhvenka, meni dnarjov manka. jest Sukne potrebujem, on kruha Strada, njegovih rok se radu primme ptu-ju blagu. on se hrovatov bojy. on se fhov'da bojy. on se vina fderfhy. on se jefe fderfhy. on se svojih besed spommj. on se svojih perjatelov vesely. on se je S'meha navellizhal.
»
3.	Ti treki is'hod fhellijo fa jsaboi v'se zhasne besede, katere dati, pomagati,po-slufhiti, fapoveidati, ■ voshiti, se fupersta-v.iti, priduvati, inu shkoduvati pomennijo» kokar: jest tebi dam. jest tebi pomagam, jest vam poslufhim. jest njemu fapoveim,
jest
jest tebi voshim. idj wiberftehe &ctt jest se voiski fuperstavim. idj nuje euch jest vam pridujem. ich fc&a&e euch jest vam shko-dujem, u. betgl.
4. 2He »ietfe Gčnbttng fann ein jebeö wir; fenbeö Seitwort haben, afö: ich Hebe bidh jest tebe lubim. ich fjpte ihn jest njega sli-shim? u. f. w.
f. 2>ie fechfte (£nbung fann faft bet> alle« Seitwörtern fiehen, weld&e baS Vorwort od »on bet) ffch haben, alö: gehe »on mir pojrdi od mene, gehe »on £au0 poydi od hishe. v'genni se od letod, u. f. w.
6. Ste ftebente ßrnbung »erlangen «Se Seit» »»orter, weldje baS SBötrtfcitr is ober s" mit bet) ftch haften, Lunb eine ©efeHfcjjaft anbeuten, : jest poydem s* vami ich werbe mit eudi gehen, ty bodesh is menoi govoril bu wirft mit mit reben..oii je mene is shyboi teppl er hat mich mit ber SJtutlje gefdjlageu. 011 se je samm is svojimi besedami dollpobyl et hat ft<h felbft mit feinen eigenen SBotiett gefcfjlagen. 011 hohze s'nami yti er will mit uns gehen, on je taistu is grofnu velikoi marlivostjoi naredil et (ja* feiefeö mit fehr gtojfen gleiß gemacht, on je mene is enim 'kyam fadel et fyat miijj mit einem (»Riegel getroffen, is timi ludmi ny ryeti eS ift mit biefen fieuten nicht öuö$ufbmmen.
jest tebi voshim. jest se voiski fupersta-vim. jest vam pridujem. jest vam shko-dujenh inu takshnih.
4. Ti zhetarti is'hod famore ena v'saka-tera dellajozha zhasna beseda immeti, ko-kar: jest tebe lubim. jest njega slishim, inu taku dallei.
f. Ti shesti is'hod iiia skorei v'sih zhas-nih besedah statik katere to predbesedo od per sebi immajo, kokar: poydi od mene* poydi od hishe. v'genni se od letod, inu taku dallei) ' v/i .
6. Ti sedmi is'hod fhellijo vse zhasne besede, katere to besedizo is all s' ali tudi v'red per sebi immajo $ inu eno to-varshyo pomennijo, kokar: jest poydem s'vami. ty bodesh is menoi govoril, on Je mene is shyboi teppl. on se je samnt is svojimi besedami dollpobyl. on hozhe s'nami qti. on je taistu is grofnu velikoi marlivostjoi naredil, on je mene is enim hfam fadel. is timi ludmi ny ryeti, m/ vunpridtu
Zli a-
----
SBierte* Kapitel.
iQm ber SJttttelttrtrter. S- i-
Sie SJiitteiwörfer »ergangener 3fit wirfen? bet* SBebentung gc^ett alijeit itt ber erften (Sn* bung mannficfjett C^efd^iccFjtS auS ittl, alö: sek-kam, sekkal, sekkala, sekkalu hatfen, ge* fxitftev.
Sic 9Jiittciwörter »ergangener 3eif ieiben= ber sScbeutung gehen gemeiniglich itt ber crfiett Gttbnng männlichen ©efchlecfjtel auö itt eitt 11, wie sekkan gehacfter , oft aber auch ttt eitt t, wie fepart gefchloffen, popyt auögettunfnet. podart umgeworfener.
Sie Sttittelwörter »ergangener Seit fowoljl wirfenber, als auch Ieibenber SBebeuittttg ber erften Slbwanblung werben gemacht »on ber er-ften -perfo^n gegenwärtiger Beit anjeigenber Sirt wirfenber SBebenttttig, als : ich frage jest barram wirb ba§ m in ein 1, in wirfenber SBebeutung, nnb in ieibenber SBebeutung aber in ein 11 »eranbert, als : itfj feage jest barvam 9 ich habe gefragt, baö m in ein 1, jest sym barral. in ieibenber äSebeutung, ich bin gefragt warben baö m tn ein n, als : jest sym bil barran.

Zhetarta Stava.
Od Slofhenja tih sredlivili besed. •§. L1
Te sredlive besede pretezhenniga zhasa dellajozliiga pomennjenja grejo vun v'selei v' ti parvi pershonni mofhke rodoviiine v' enu l, kokar: sekkam, sekkal, sekkala, sekkalu. -
Te sredlive besede pretezhenniga zhasa terpijozhiga pomennjenja grejo vun sploh v' timu parvimu is'hodu mofhke rodovin-ne v' enu n, kokar: sekkan, velikukrat tudi v' enu t, kokar: /apart, popyt. podart Te sredlive besede tiga pretezhenniga zhasa taku dobru dellajozliiga 5 kokar tudi terpijozhiga pomennjenja tiga parviga pre-hodisha bodo narete od te parve pershon* lie prizhniga zhasa te pokafajozhe vifhe dellajozhiga pomennjeiija: kokar : jest bar* ram-, bode tu m v' enu l v' timu della-jozhimu pomennjenju, inu timu terpi-jozhimu pomennjenju pak v' enu n spre» obernenu, kokar: jest barram, tu m v' enu t» jest si[m barraU v'terpijozhimu pomenu j en» iu tu m v' enu ti, kokar: jest s%m bil bar ran.
Vu-

Ausgenommen bas einjige Beitwort i immam idj habe, mit ihren sufammengefeßten, weites hat in »ergangener Seit sym immel ich habe gehabt, in ieibenber Bedeutung immetj a. u. gehabter,
§> IL
35ie 95?itteiwßrter »ergangetter Seit fowöh* ttirfenber, ais ieibenber šBebentung ber jwet)* ten Sibwanbinng gehen eben auS in 1 j n» nnb auch t, unb werben auch gemacht t>on ber erftert ^erfon gegenwartiger Seit; aber fehr unterfchiebiich wirb baS em »eränbert, gemet ttigfich bodj auf foigenbe 2irt,
i. SBei benjenigen Seitwoitern, weiche in ein dem ausgehen, aiS: goddem ich geige, kradem ffehie, wirbbie ©t>ibe emitt ein l in berwir* fenben Sebetttung »eränbert, aiS: jest goddem ich geige, jest sym goddl idj habe ge; geiget, in ieibenber SSebeutung wirb ber ftab m in ein ii »eranbert, aiS : jest sym goddeiis a. u. jest sym kraden, a. m
Aufgenommen baS pridem fammt feinen ju* fammengefeöten, biefe haben pryshol, pryshla, prishlu. pryden, a. u. grem ober gredem gehen, hat shöl, shla, shlu. naydem ftnben, hat nashol, nashla, nashlu. nayden, a. tu fnaydem er jtnbert, inashol, fnashla, u. fnay-deiii a.^u. doydem einhpien doshol? doshla*
do-
YunvTetu tu edynu immam, kateru imma : jest sym immel, immet, a. u.
II. .
Te sredlive besede tiga pretezhenniga '¿hasa taku dobru tiga dellajozhiga, kokar terpijozhiga pomennjenja tiga drugiga pre-hodisha grejo rav'nim vun v' enu /, n, inu , tndi t, inu bodo tudi narete od te parve pershoune prizhniga zhasa; alii zellu na velliku vifh bode tu em spreobernenu, splob vunder na ¿e nasledijozhe vifhe :
i. Taiste zhasne besede, katere vun-grejo v' enu dent, kokar: godem, kradem, bode ta zharzhva em v' enu I jpreober-nena v' timu dellajozhimu pomennjenja, kokar: jest goddem , jest sym goddl, v-timu terpijozhimu pomennjenju bode ta zharka m v' enu n spreobernena, kokar: jest stjni go d d en, a. u.jest sijm kraden, a. u.
Vuiiv'fetu tu pry d em is v'simi svojimi v'kupisstav'leinmi, letutu imma pry s hot 9 pryshla, u. pry d en, a, u. grem, all gre-dem imma shot, shla, shlu. nctydem imma nashol, nashla, nashlu. nay den, a. a, fnaydem, fnashol, fnashla, u.fnayden, a,u. doydem, do shot, doshla , doshlu. do* H	yd en
doshlu. doyden, a. u. unb affo bie au§ ydem unb gredem jufanttitengefeete SBorte.
2.	diejenige weiche in lern ausgehen, »et; änbet« baS m in eist 1, unb n, aiS: poshil-lem oft fchirfen. se yllem fleh hefleiffeu. po~ stillem auf&etteu. nastillem ftreue« , haben poshillel, se yllel, poscillel, nastillel, po-shilj.en, a. u.
§iuSg^;otRtttert liastellem ©treue ttta= <hen , hat nastlal, nastlann. poshlem fdjitfe« hat poslal, poslann. mellen mahie« iu ber SJiühie / hat mlel, mlenn, kollern fchiachte« hat klal, klann, uub aifo ihre jufammenge; fejte.
3.	diejenige, weiche ausgehe« t« ein shem ober fhem , öerß«ber« baS hem t« ein al, an, ais: kafhem jeige« hat kafal, kafan. kreshem fteuer fd&iagen hat kresal, kresan. pisetn fchreibe« pisal, pisan.
SluSgettomme«, lafhem iuge«, legal, legan» sefhem greijfe«, segl, 1 sefhen. storfhem fdjabe« , storgal, storgan.. v'rafhem bie SBunbe »erieeettf v'ral'hel, v'rafhen. stre-fhem Bebienen, stregl, strei'heri. lefhem fleh niederlegen, legi, leihen, strifhem fcheere«, strigl, strifhen. varfhem werfen, vargK varl'hen. vif hem leite«, vifhel, vifhen. pu-shem iaffen, pushel, pushen.
4.	diejenige, weiche ausgehe« tn ajem » unb ejem ieranber» baS 1? i« ei« al ? an,
als:
yden-, a, «. inu taku is ydem, inu gredem v'kupisstav'lene besede.
2.	Taiste, katere vungrejo v' enu lm\ spreobernejo tu m v'enu /, inu«, kokar: ■pnshillem , se yllem, postillem, nastillem
. immajo poshillel, jč , postillel, na stil' lel, poshillen, a.
f	...	. Y
Vunv'fetu nastellem, imma nastlal 9 nastlann. poshlem, poslal, poslann. mel-lem imma mlel, mlenn. kollem, klal, klan. inu taku njeh v'kupisstav'lene.
3.	Taiste, katere vungrejo v' enu jAm ali f/iem, spreobernejo tu Am v' enu a/, an, kokar, kafhem, kafal, kafan. kreshem> kresul, kresan. pishem, pisal, pisan.
VunvTete Itifhem, legal, legan. sefhem, jrg/, sefhen. storfhem, storgal, storgan. v'rapiem, v'ra,fliel, v'rafhen. strefhem, stregl, strepien. lefhem, legi ,leflien. stri-fhem, strigl, strifhen. varfhem vargl, 'flien. vifhem, vifhel, vifhen, pushem 9 pushel, pushen.
4.	Taiste, katere vungrejo v* enu ojm, inu fjem spreobernejo tu v' enu a/, an^
u 2	ko -
dB : dajem oft gebe«, dajal, dajati, poda-jem itt bte -&anb geben > podajal, podajan.
2iu6grnormen sejem f«en, sjal, sjann. syein fdjetnen, fwt syal , syan. fyem bas OPauf flufhaiien, \jat fyel, lyen. smejem barfen, hat smel, smet. grejem sehen, hat grel, gret. vorjem anfetn, fyat voral, voran, pojem f&gen, hat peil, pek. v'marjem ftevbett, fjst v'marl. v'marjen. pojem tteiben, hat abet pojel, pojen, nnb alfo ihte aufammcngefejte.
5.	diejenige, weiche ausgehen in etn ujem »etänbern baš jeta in ein val, van, aiS: besedujem wöttein , fuii beseduval, bese-duvann, kujem f$mteben, hat koval, kovan.
tiušgenohmen bas obsujem tibetfjäuffett. obujeni ftcJj befudjen fanti ihten jufamrnenge^ festen, iyabtn obsul, obsulla, obsullu. ob-sat, a. 11. obul, obulla, lu. obut, a. u.
6.	¿Diejenige, welche ausgehen in ein mem, finb aäc unttdjttg , aB: v'femmem nehmest, ijat v'lel, v'fet. primmem etgteiffeit, perjel, perjet. preimjnem faffen, prejel, prejet, nainiem t?ctpa$ie«, najel, najet, objammem obet, objemmem, objel, objet, faimem jpfen) fajel, fajet. se v'uammem obet se v'nem-mem ffcfj junben, v'nel, v'net. ottemmem wegnehmen , ottel, ottella , ottellu, ottet. aifo ihte jnfammengefeete.
7.	•Diejenige, welche ausgehen in etn azhem, ezhem , izhem, czhem, uzhem, vetanbetn
kokar: dajem, dajal, dajan, po dajem, podajal, podajan.
VucvTetu sejem, imma sjal, sjann. Syem, syal, syan. fyern imma fyel, j'yen. smejen, imma smel, smet. grejem, grel, gret. vorjem , voral, voran. pojem, imma peil, peit. v'marjem , imma ifmarU v'mar j en. pojem (tu je gonniti,) imma pak pojel, poj en, inu taku njehove v,-kupis-stav'lene.
) Taiste, katere vungrejo v' enunjem, spreobernejo tu jem, v' enu val, van. kokar: besedujem, beseduval, beseduvam. kujem, imma koval, kovann.
Vunv'fetu tu obsujem, obujem is svojimi v'knpisstav'lenimi v'red iinmajo cb-sul, oisulla, u. obsilt, a, u. obul, oh* ulla , u. obut, a. u;
6.	Taiste. katere vungrejo v' enu mer;h so v'se nevarstlive, kokar: v'J'emmem, v'fel, v'fet. primmem, prejel, prejet, nai-mem, najel, najet, objammem, ali objem-mem, pbjel, objet, faimem, jajel, fajet« se vnammem, all v'nemmem, v'nel, v'net. ottemmem, ottel , ottella, ottet, taku tudi njehove v'kupisstav'lene.
7.	Taiste, katere vungrejo v' enu azhern, ezhem, izhem, ozhem, iizhem spreobernejo
tu
t>aš ganje zhem iti eitt tal unb tal, atš: fhe-gezhem füjeltt, fhegetal, fhegetan. glabo-zhera fdja&en, glabotal, glabotan. berbozhetn tnit Snnge aofioffctt f berbotal, berbotan.
SiuSgenofmten kvov'zhem gfttefen, kvov', Jcal j kvov'kan. vuzhem /andren, vukal, vu-fcan. klizhem rufen, klizal, klizan. skazhem |>upfertf skakkal., skakkan. smuzhem fireif= fett, smukal, smukan. suzhem bremen, su-/ kal, sukao. hozhem »»offen, hottel, hottel-la, hottellu, hotten, unb aifo ihre jufam= mengefeste.
20ie aitdj baö pezhem barfen, braifen, peki, pezhenn. rezhem fagen , reki, re-/ zhenn. tezhem rinnen, teki, tezhenn. tov'-zhem Hopfen, tov'kl, tov'zhenn. v'leizkem giehen, v'leikl, v'Ieizhenn, uub aifo bie ihrigen.
8. diejenige, »»eidje ausgehe« in erem ober errem, »eratt&ettt baS erem in ein ral, ran. «oiö: berrem lefen, bral, brann. perrem m-feiert, pral, prann.
SfuSgenohmen baä derrem fchinben, hat darl, drenn ober auch dart. pofhrem fcf)iu= efen, hat pofharl, pofhart, ober audj po-i'hrenn. wie auch bie »on piem jnfammenge-festen, aiö: odprem aufmachen, odparliod-part. faprem ättmachen, faparl, fapart.
Söie auch baä fhgom brummen, hat fhgal fh0ann.
Sie*
tu zellu zhem v' enu tat-, inu tan-, kokar: fhegezhem, fhegetdl, fhegetan. glabozhem, glabotal, glabotan. berbozhem, berbopal, Jo erbot an.
Vunv'fetu tu kvov'zhem, kvov'kal, kvov'-fam. vuzhem, vukal. vukan, klizhem, bližal , klizan. skazhem, skakkal, skak* kan, smuzhem, smukal, smukan. suzhem, sukal, Slikan, hozhem, hottet', hott eil a , hottellu, hotten, inu taku v'se te svoje v'kupisstavlene.
Kokur tudi tu pezhem, imma pekt, pe-xhenn. rezhem, rekl, rezhenn. tezhem, tekl» tezhenn. tov'zhem, tov'kl, tov'zheu. v'lei* zhem, v'leikl, v'leizhen s inu taku te nje-hove.
Taiste, katere vungrejo v' enu all errem, spreobernejo tu ¿tč?» v' ena rat, ran., hokar : berrem» bral3 brann« perrem, pral, prann.
Vunv'fetu tu d errem, imma cfhr/, «frčali tudi dart. terrem, imma tarl, trenn, all tudi tart. pofhrem, imma pofharl, pofhart, aH tudi pöfhrenn, kokar tudi te od prem v'kupisstav'lene, kokar: odprem , odparl, odpart. faprem, fapart, fapart.
Kokar tudi tu fhgem is svojimi v'kupis* stav'lenimi imma fhgal, fhgan.
2. Ta-
9.	3>ieicni$e t «seiche ausgehen in ein nem, fceravtbern bas em i» et« al? unb en, aiS: pehiiem ftojfen , pehnal, pelmen. meknem jwrfctt, meknal, meknen. v'mov'knem ftiü= fäjwdgen, vmov'knal, v'mov'knen, «. f. ro.
SiuSgenohmen baS fkennem treiben §at, gnal 3 gnann. napnem anfpattnen, napel? napet. kov'nnem fdjeifen, klel, klet. mennem germafmen, mel, met. pozhnem anfangen, pozhel, pozhet. fheinnem ©etratib fchneiben. fliel, fhet. oddennem überpUen, oddel a oddet, unb fo bie irrigen.
iDaS dennem ober wenn es timn ober über; werfen, 3erlegen unb bergfeiche« heijfet, ©at tljal , djan. rafdennem jerfege«, rafdjal , raidjann. predennem überlegen, predjal, predjann. '
10.	35ie/enige, rceidie ausgehen in ein pem» »eränbern baS em in ein 1, aiS. teppem fdjiagen, hat teppl, unb fcaS m jtt ein n9 <tiS : teppenn.
11.	diejenige, welche ausgehen in einblem unb plem »eranbern baS lern in ein al, unb an, als: fcbleni Jftrfchen effen, fobal, foban. sreblem bie ©uppen -mit betn Söffei effcn, srebal, sreban. klepplem tangefn, kleppal ? kleppan. hripplem *»ifi> huften, hrippal,, hrippan.
SiuSgenohmen baS jemmlem nehmen, hat jemmal, an»
i 2. 25

9.	Taiste, katere vungrejo v' enu nem, spreobernejo tu em v' enu al, inu en, kokar: pehnem, pehnal, pehnen. meknem metinal, meknen. v'mov'knem, v'mov'knal9-v'mov'knen, inu taku daliei.
VunvTetu fhennem, imma gnal, gnan. napnem, napel, napet. kov'nnem, klel, klet, mennem, mel, met. pozhnem, pozhel, pozhet. fheinnem, fhel, fhet. oddennem, oddel, oddet, inu taku ti njehovi.
Tu dennem pak kader se sturriti ali prestaviti ali premetati, inu takshnu pravy, imma djal, d jami, rafdennem, rafdjal, rafdjann. predennem, predjaly predjann.
10.	Taiste, katere vungrejo v' enu pem, spreobernejo tu em v' enu l, kokar: teppem, imma teppl,, inu tu m v° enu n, kokar: teppenn.
x 1. Taiste, katere vungrejo v' enu blem, inu plem, spreobernejo tu lem v' enu al, inu an, kokar: foblem, fobal, foban. sreb-lem, srebal, srebati, klepplem, kleppal f kleppan. hripplem, hrippal, hrippan.
VunvTetu tu j enimi emimma jemmal, jemmdn.
Ta-

12.	¿Diejenige, wetdfje auSge&en iti ei« sem »bet fem, »etanbetn bas em in ein 1, mtb en , aíS; nessem tragen, nessl, nessen. passem jjüften , passl, passen, grifhem beiffen, grifl, grifen, leifem frieden, feifl, leifen.
13.	Diejenige. meiere ausgeben in ein vem, »eränbetn baS vem in ein el «nb et, «ÍS : plevem jateen, piel, plet. klevem fludjeu, klel. klet. fiífo Ijaben auqj bie ¿ufammenge* festen auS biefen.
14.	Diejenige, wefdie ausgeben in einyem, »eranbern baö em in ein 1, «nb t, aíS: bryem fcaíbiren, bryl, bryt. gnyem fauUtt, gnyl, gnyt. lyem gieffen, lyl,lyt. krzem beefeu, kryl, kryt. pyem ttinfen, pyl, pyt. ryem wüfrten, ryl, ryt. v'myem «saften, v'mylj
v'myt. wyem fcf)iagen, wyl, wyt.
*
^Dritte Itbttxxnbluncf.
1.	Diejenige, mißt auSgeJjen in ein bim, »etänbetn ba'S m in ein 1, unb baö im in íeibenber 33ebentung in ein len, aíó : dabim würgen , fyat dabil, dablen. dobim befom= men, dobil, doblen, dobbim ftemmen, dob« bil, dobblen.
* Ausgenommen baö zerbim jutfen, Jjat ser-belj Serbien.
2.	Diejenige, weiche auSgejjen in ein dim D eranbetn baS im in ein il, unb en, aiö : smradim ©eftanf machen, smradil, smraden. blodim ferien , blodil» bloden, vodim w<tf=
fern,

12.	Taiste, katere vungrejo v' enu sem, alli fem, spreobernejo tu em v'enu l, inu n, kokar: nessem, nessl, nessen. passem, passl, passen, grifem, grifl, grifen. lei-fem, leiß, leifen.
13.	Taiste, katere vungrejo v'enu vem, spreobernejo tu vem v' enu el, inu et, kokar : plevem, plel, plet. klevem, klel, klet. taku immajo/tudi v'se is njeh v'kupisstav'lene.
14.	Taiste, katere vunguejo v' enu yem, spreobernejo tu em v' enu l, inu t, kokar: bryem , briß , brtft. gnyem, gni[l, gntft. l%em, li{t. krqem, krql, krqt. pijem y pql, pift. ryem, kader se rezhe rovati, ri{l, rtft. rifem, kader se rezhe hudobuvati, riiel, ni en. vmi^em, v'muk v'miit. wt^em,
Wlfl, Wlft.
Treku Prehodishe.
i. Taiste, katere vungrejo v'enu bim, spreobernejo tu m v' enu /, inu tu im v' terpijozhimu pomennjenju v' enu len, kokar : dabim , dahil, dablen, dobim, dobil, doblen. dobbim, dobbil, dobblen.
Vunv'fetu tu s erb im, imma serbel, Serbien.
1. Taiste, katere vungrejo v' enu dim, spreobernejo tu im v' enu il, inu en, kokar: smradim, smradih smraden. blodim,
blo-*
fern, vodil, voden, voddim leiten, fuhren, voddil, vodden, «. f. n>.
SiuSgenofjmen smardim ftiufen, smardel, smarden. sedim ftjctt, sedel, sden. í'dim jtcfj QtWnfin, fdel, fden.
3.	Siejentge, wefdje öusgehen in ein eim, »eržnbern baS m in ein dal unb den, aíS: poveim fagen, hai poveidal, poveidan, fa-poveim befehíeu, fapoveidal, fapoveidau.' spoveim heilten, spoveidal, spoveidan. prepoveim yer&iethen, prepoveidal, prepo-veidan. dopoveim erfegen, dopoveidal, do-poveidan. odpoveim a&fagcn, odpoveidal> odpoveidan.
WuSgenohmen baš veim wiffen, fjflf veidel, veiden, unb baö jeim effen, hat jeidl, jeidla, jeidlu. jeiden.
4.	diejenige, weídje ausgeben in ein fim,' tetanbern baS m in ein ein il nnb en, aß: zhoflim ins Roti) faßen , zhoffil, zhoffen.
6. ¿Diejenige, weiche ausgehen in ein jim, cber yim »eränbern baS im in ein il unb en, aiö: dojim fäugen, dojil, dojenn. ta-»jim íáugnen, tajil, tajen, dvojim entgegen, dvojil; dvojen, trojim in breg Steife ^t-theiíen, trojil, trojen, uttb aífo bie jufam* ntengefeijten.
SíuSgenoíjntett baS se bojim ftdj furchten, íjaf se bal, ban. stojim ftehen, stal, stan. majim bewegen, majal, majann, «nb fo bie ihrige.
blodil, bloden, vodim, vodil, voden, vod-dim, voddil, vodden, inu taku dallei.
VunvTetu in smardim, smardel, smar-den. sedim, sedel, s eden. fdim, /dei /¿tei*
3.	Taiste? katere vimgrejo v' ena ¿¿m, spreobernejo tu to v' enu dal, inu t/nii, kokar: povem, poveidal, poveidan. fapo-veim, japoveidal, fapovcidan. spoveim, spoveidal, spoveidan. prepoveim, prepo-veidal, prepoveidan. dopoveim, dopovei-dal, dopoveidan. odpovem, odpoveidal, odpoveidan.
VunvTetu tu um», imma veidel, veiden, inu tu jeim, imma jm/i, jeidla, jeiden.
4.	Taiste, katere vungrejo v' enu jim, spreobernejo tu ¿to v' enu , inu s», kokar: zhoffim, zhoffil, zhoffen.
Taiste , katere vungrejo v' enu jim, od , spreobernejo tu ¿m v*enu /7, inu m, kokar : dojim, dojil, dojen* tajim, tajil, tajen, dvojim, dvojil, dvojen, trojim, trojil, trojen, inu taku dallei te njehove.
VunvTetu tu jž bojim, imma Je fcc/, stojim, stal, stann. majimt majal, majam, inu taku te svoje.
6. Ta«
318. gw===««B
6.	¿Diejenige, weiche ausgehen in in lim, tteränbem baS im in ein il unb en , aiS: mol-lim bethen, mollil, mollen, molim barftre= rfen, molil, molen, u. f. w.
SluSgenohmen baS fhellim »erlangen, fiat fhellel, fhellen, fhergolim fingen wie ein Vogel, fbergolel, fhergolen, mergolim t»i= mern, mergolel, mergolen. sklim in ber -i>aitt-brennen, sklel: sklen. tlim glimmen wie $euer, tlel, den. bolim wehthun, bolel, bolenn, unb alfo bie ihrigen.
7.	¿Diejenige, weiche ausgehen in ein mim, »eränbern baS m in ein 1 unb in ein len, als: lommim bremen, lommil, lommlen, hrommim hinfett, hrommil, brommlen. u-.f.w.
Aufgenommen baS ostermim erftarren, ostermel, ostermjen. shumim raufchen , shumel, shumjen. se odummim ftchmcfben, odummel, odummjen.
8.	diejenige, weiche ausgehen in ein nim, »eränbern baS m in ein 1 unb in ein en, aiS: hrannim bewahren, aufbehalten, hrannil, hrannjen. zharnim fchwärjen , zharnil, zhar-njen. pov'nnim fußen , pov'nnil, pov'nnjen.
SiuSgenohmen baS bobnim jähiern, hat bobnel, bobnjen, slonim lähmen , slonnl 9 slonjen.
9.	35iejenige, weiche ausgehen in ein pim, »eränbern baS m in ein 1, unb baS im in ein len, aiS: kuppim fanffen, kuppil, kup-plen. luppim fch&ien, luppil, lupplen. topim erfaujfen, topil, toplen.
6.	Taiste, katere vungrejo v' enn lim, spreoberuejo tu im v' enu il inu en, kokari motim, mollil, mollen. molim, molil, moten. inu taku dallei.
VunvTetu tu fhellim, fhellel, fhellen. fliergolim, fliergolel, fhergolen. mergolim, mergolel, mergolen. sklim, sklel, sklen. tlim, tlel, tlen. lotim, bolel, bolenn, inu taku te svoje.
7.	Taiste, katere vungrejo V enu mim, spreoberuejo tu m v' enu /, inu v' enu len, kokar: tommim, lommil, tommlen. hrom-mim, hrommil, hrommten, inu taku dallei«
VunvTetu tu ostermim, ostermet, os-termjen. shumim, shumet, shumjen. se odummim, odummet, odummjen.
8.	Taiste , katere vuugrejo v' enu nim, spreobernejo tu m, v' enu l, inu v' enu en, kokar: hrannim, hrannit, hrannjen. zharnim,, zharnit * zharnjen. povnnim, povnnil, pov'nnjen.
VunvTetu tu bobnim, bobnel, bobnjen. slonim, slonet, slonjen.
9.	Taiste, katere vungrejo v' enu pim, spreobernejo tu m v' enu l, inu tu im v" enu len, kokar: kup pim, kuppil, knppten. luppim, luppil, lupplen. topim, topil,topim.
V a-
WnSgenohmen hruppim tauföett, f>at hrup-pel , hrupplen. kipim itn ftebe« «berge; f)en, kipel, kiplen. terpim ieibett, terpel," terplenn. zhepim f)udett, zhepel,-zheplen.
SDaS SBorf spim fdjiaffen , hat abet fantmf feine« sufamtnengefeßte« spal, spann.
10.	diejenige, weiche ausgehe« i« ei« rim» »erattbew baS m i« ei« 1 «nb i« ei« jen? aiS: gospodarrim wirthfeijafiett, gospodarril* gospodarrjen. skopparim fpatre«, skopparilj skopparjen. sturrim ijju«, machen , sturril, sturrjen, «. f. nn
SiuSgettohnte« baS gorrim brenne« hat gorel, goren, norrim jftubere^ treibe«, norrel, norren. fherim bitter feg«, fherel, fheren.
11.	¿Diejenige, weldje ausgehe« i« ei« shim ober fhim »eränber« baS m i« ei« 1, «nb baS im in ein en, a(8: slufhim bie«e«, hat slufhil, slufhen. voshim wunfehen, voshil, voshen. strashim fdjröcfeu, strashil, stra-shen, tt. f.-w.
SiuSgenohtttc« baS refhim »or Bor« bie 3äh«e weifett, bat ref hei. slishim boten, slishel. lefhim fiege«, lefhel, "tefhem fdjwö; re«, tefhel. tishim fchiebe«, tishel, tishem
35aS derfhim galten, üaf aber derfhal, der-
hann.
12.	¿Diejenige, weiche ausgehe« i« ei« sim pber lim »erember« baS m itt ein l, unb baS
.	im
VunvTetu tu hruppim, hruppel, hrup-plen. kipim-, kipel, kiplen. terpim, terpel, terplenh. zhepim, zhepel, zheplen.
Ta beseda .rprn imma is v'simi svojimi isstavTenimi spal, spann.
i o. Taiste, katere vungrejo v' enu spreobernejo tu «t v'enu l, inu v' enu jen, kokar: gospodarrim, gospodarni, gospo-darrjen. skopparim, skopparil, skoppar-jen. sturrim, sturril, sturrjen, inu taku dallei. '
VunvTetu tu gorim, gorel, gor en, nor-rira, norrel,norren. fherim,pierel, fheren.
11.	Taiste, katere vungrejo v' enu jfero, ali fhim, fpreobernejo tu m v' enu inu tu ¿m v' enu ¿m, kokar : slufhim, slufhil, slufhcn. vcshim, voshil, voshen. strashhu} strashil, strashen, inu taku dallei.
VunvTetu tu refkim, imma refhel. sli-shim, slishel, shlishen. lefhim, lefhel, le-fhen. tefhim, tefhel, tefhen. .tishim, tishel, tishcn. r'
Tu derfLim, imma pak derfhal, derfhann,
12.	Taiste , katere vungrejo v' enu sivi, ali fim, spreobernejo tu m v' enu /, inu
x	tu
im itt eitt en, ali: gasim lofdfjen, gasil, gasen. kossim fM effen, kossil, kossen: rae-fim betvegen, meül, mefen. mov'fim melfcn, mov'iil, mov'fen.
Slnmerfuttg.
. ¿Die ttteiffctt aber ge(jen itt ieibenber SSebeutung auö itt eitt shen nnb fhen, alö: prosim bttfen, prosil, proshen. kosim tnaljen, kosil, ko shen. gasim lofcfjen, gasil, gasheu. nossim tragen, noshil, no-^ shen. kafim »erberben, kafil, kafhenu. jebocf) fönnen alle in sen ober fen fjaben, aufgenommen baö visim fangen, unb pov'-fim rutfdjen, biefe Jjaben mit be« irrigen visel, visen. pov'iil, pov^fen.
13.	diejenige, weiche ausgeben in ein stim, »eranbern baö m in ein 1, unb baö im in eitt en, als: oistim fpijen, oistil, oisten. «. f. ro.
Sfuögenofjttten baö pustim iaffctt, fjat pustil, pushen ober au^ pusten, zhastim efjren, f>at zhastil, zhesen beffer afö zhasten.
14.	diejenige, weiche ausgeben in ein tim, fjaben til, ten, alö : zhuttim, zhuttil, zhut-ten, tt. f. n>.
Sfuögenomme« hittim eilen , hittel, hitten. lettim fliegen, lettel, letten. zhartim Hf-fen, zhartel, zharten, famrnt irrigen.
if. diejenige, welcfje auögefjen in ein vim, »eranbern baö im itt ein il nnb len, alö .
po-
tu ¿«i, v' enu m, kokar: gasim, gasil, gasen. gafim, • gafil, gasen. kossim,kossil, kossen. mejim, mefil, mejen, mov'fim, mov'~ fil, mov'fen.
'Savanzhuvannje.
Vezhdell pak immajo v' timu ter* pijozhimu pomennjenju v'enu shcn inu Jhen, kokar i prosim, prosil, proshen. kosim, kosil, ko s h en. gasim, gasil, gasilen. nossim, no s sil, noshen. kafim, kafil, kafhen. Alli vunder Vse fiiajo tudi v' enu sen alli fen samuzli immeti vunv'fetu tu visim, visel, visen. povfim, pov'fil, pov'fen.
13.	Taiste, katere vungrejo v' enn stim, spreobernejo tu m v' enu /, inu tu im v' enu en, kokar: oistim, oistil, oisten, inu taku dallei.
Vunv'fetu tu pustim imma pustil, pu-shen, ali tudi pusten, i ha stim, zhastil, zheshen bolshu kokar zhasten.
14.	Taiste, katere vungrejo v'enu tim, immajo v' enu til, t en, kokar: zhuttim, zhuttil, zhutten, inu taku naprei.
Vunv'fetu tu hittim, hittel, bitten, let-tim, lettel, leiten^ zhartim , zhartel, zhar-ten, is timi svojimi.
15.	Taiste, katere vungrejo v' enu vim, spreobernejo tu im v' enu il, inu len, ko-
x 3	kar:
postavim fejen, postavil, pastav'len. fhvim ernafjrett, fhvil, i'hiv'len.
SlttSgenoijmen baš fhyvim icbcti famrni ben ifjrigett habett itt ein el unb v'len, aiS: fhyvim, fhyvel, fhyv'len.
16. 25iejettige, roefche auSgefjett itt ettt zhim, »eranbertt ba$ im itt ettt il unb en, afS: vu-zhiin le{jren, vuzhil, vuzhen. arrezhim bet; urfadjen, arrezhil, arrezhen, tt. f. ,».
SitiSgettohtnett baS mov'zhim ftillfcfjroeigett, mov'zhel, mov'zken. smuzhim gefdjwinb fcfjleirfjen, smuzhel, smuzlien. kuzhim f)u; tfett, kuzhel, kuzhen. tezhim ftecf ett, te-zhel, tezhen.	v.
2llfe biefe Mitfefroorter foroojjl njtrfettber > leibettber Bebetttuttg roerbett mit ifjren bet); fiehettbett Kettttrobrtertt fibereingeftimntef in bet' Bali, ©efdjlecfjt, $etfon unb im StforberungS; fail audj in ber Enbuttg, al$: i<f> bitt fteenb gefunben tcorben jest sym bil sedejozh ttay-den. er fjat mid) Arbeiienbett gefefjett on je mene dellajozhiga videl, idj fjabe eticfj fc^faf fettbe gefunben jest sym vas spijozhe nashol. er fjat bie fdjlaffenbe Magb geprugelt on je to spijozho deklo teppl. er fjat ben fiefjlett; bett 2)ieb gefangen on je tiga kradejozhiga tata v'lovil. er fjat bett gcf<$foffettett 35te6 auS= gelaffen on je tiga v'klenneniga tata ispustil. er fjat bag gefiojjfette @elb mitjfett ¿ttrucfgeben o:i je te v'kradene dnarje marel naiaidati.
Von
kar: postavim, postavil, postav'len. fhvinti fhvil, fhiv'len.
"Vimv'fetu tu fhyvim is timi svojimi immajo , v' enu el iuu v 'len , kokar: Jfiijvim, fhyvel, piyv'len.
16. Taiste, katere vungrejo v' enu zhim* spreobernejo tu im v' enu il inu en, kokar : vuzhim, vuzhil, vuzhenn. arrezhim? arrezhil, arrezkenn.
Vunv'fetu tu mo\) zhim •> mov'zhel, mov'-zhen. smuzhim , sfnuzhel, smuzhen. ku-zhim, kuzhel, kuzhen. tezhim. tezhel% tezhen.
Vse lete sredlive besede tedei taku dobru tiga dellajozliiga, kokar terpijozhi-<> ga pomennjenja bodejo is timi svojimj per-stojozhimi immennskimi besedami is'enna-zhene v' shtivennju, v' rodovinni, per-shouiii. inu tudi v' potrebi v' ishodu, kokar : jest sym bil sedejozh nayden. on je mene dellajozhiga videt, jest sym vas spijozhe nashol, on je to spijozho deklo teppl. on je tiga kradejozhiga tata v'lo-vil. on je tiga v'klenneniga tata ispustiL an je te v'kradene dnarje marel nafaidati.
Od
i>eu 2ßorfcf)ett matt «ni>
2>ie Söenben brücfen ba$ beutföe SOBortcfjen man unb eö fehr oft, boch nicfjt allzeit mit t>cm se auš: aiS jurn 33et)jpiei: man fagt se pravy. man etjefjlet se perpoveida. e$ wirb gereöet se govory. c3 wirb erlebtet se-perpoveiduje. cö fcheinetmir meni se sdy, meni se vidy.
Sfamerfung*
3ft aber ba8 Sßortdjen man ober en bet> foichen Seitwörtern, welche ba$ se nidjt juiaf= fen, fo wirb ba$ se gar auSgciajfen, ober anstatt beftcn ein anbereS taugii<$e$ Kennwort gefeöct, aiö:eö geben bie Scute »ot, bafj e8 tegnen werbe ti ludiperpoveidajo , da bode dei'hillu. eö bonnert immer fort seskufi ger-my. e$ regnet f<hon brep SJionatlje. fhi tri mesnize defhy. ^eboch aber fann man fTcij irt biefern ^fallc «tc$t afletbingS nach an; bern ^Sprachen rieten; benn cine jebe ®pra= dje hat ihre eigene Stebenöarten, aiö : eö wunbert mich f^tm ich im wenbifchen nicht fagen : se zhudy mene fonbern ich muf? fa; gen, se zliudim. eö freuet mich t fattu nicht fagen se meni vesely, fonbern meiC ve. sely, ober jest se veselim. 2>iefe8 aüeö aber ift au$ betn ©e&tauche ju erlernen.
fünf*
Od te nemshke besedize man inu
Ti Slovennzi dajo vun to nemshko be-sedizo tnajt inu cS grofnu velikukrat, ali vunder ne v'selei, is toi besedoi se na fnannje, kokar h' rafgledku : se pravy. se perpoveida. se govonj. sep&rpoveidiije, meni se fdy, meni se vidy.
Savanzhuvannje*
Je pak ta besediza man ali e3, per takshnih besedah, katere tu se nadopus-tijo, taku bode tu se zellu vunspushen-nu, ali namest taistiga ena druga klutna iinmennska beseda postav'lena, kokar: ti ludi perpoveidajo , da bode defhillu. sesHifi germy. fhi tri mesnize defluj. Ali vunder se namore v.' takshnih per-padnostah v'selei po drugih .Srekah rav'111 nad,- fakai ena v'sakatera tSreka imma svoje lastne govornosti, kokar: c$ »un-bettmič), namorem rezhti: se zhudy mene, temuzh jest marem rezhti: se zhu-, dim c8 fteuet rnidj, namorem rezhti: se mene vesely, temužh gladku mene vesehj, ali jest se veselim. Tutu pak v'se se mare is shegge, inu navade vuzhitu
Pe-
günfid $wtcl
Supug btv ^omorter.
Die 53orwortet jtct)c» iijre bepftefjenbe Stents Wörter in bie nämlidje Enbung naß ftdj, mh dje fTe fonften »erlangen, aB : er ift am gie= 5er geftorben on je na marflizi v'marl. er ift mit i()m gegangen on je is njem shol. er ift *»or junger geftorben on je od glada v'marl.
@ecf}fte£ fiapttel
Süguttg fcer 9}ebeitm6rtert
1.	Die Slebenwörter ber Seit ober Verlans gerung bereit, wenn man fragt, wann kedai? wie lang koku dov'gu ? werben in bie »ierte (Snbung gefegt, afö : biefe 9tadjt i>ah i^ni^tS gcfdjiaffen tuto nozh nysym jest nizh spal, itodj biefeö ^asjr wirb er fterben she tuto lei-tu bode on v'marl. nodj einen Sag fiat er ju leben she en den imma on fhyveti.
2.	Sind) «Jiebenwörter einer Maaß, Beit, Steide, ©ewic^teö, unb Entfernung , wenn man ftdj befraget: wie »iel kulku? wie weit koku dallezh? wie lang koku dov'gu? wie »iel ©tnnb
. kulku vur? wie »iel «pfunb kulku funcov ? unb bergleidjen, begehren bie »ierte Enbmtg , fliö: wie weit ift auf ?at»ba<f) koku dallezh je v' lublannor? eine ©tunbe »on £au0, enovu-io od doma. eö fjat bre^	gebauert je
tri leite terpellu? baö gäfjl galtet Jjrep Eimer ti sodzhek aerfhy tri veidre.eine@tunb wcif.eno yu?o dallezh.eine <Siunb SBcgö eiio vuro hoda,
Peta Stava.
Od tSlofhnosti te Predbesede.
Te predbesede vleizhejo fa saboi svoje perstojozhe immennske besede v' rav'nniv taisti is'hod, kateriga one sizzer fhellijo, kokar: on je na marflizi v'marl. on je is njem sirot, on je od glada v'mar h
Sliesta Stava.
Od Slofhnosti tih Sravnnbesed.
i	L
1.	Te frav'nnbesede te zhasne, ali po-• teguenja tiga zhasa, kader se prashe : kedail
koku dov'gu P bodejo v' ti zhetarti is'hod postav'lene, kokar: tuto nozh nysymjest nizh spal. She tutu leitu bode on v'marl. •She en den imma on fhyveti.
2.	Tudi, ,Srav'nnbesede ene mirre, zha^ sa varste, tefhe , inu dalle, kader se prashe: kulku? koku dallezh? koku dov'guP kulku vur P kulku funtov ? inu takshne, fhellijo ti zhetarti is'hod, kokar: koku dallezh je v' LublannoP eno vuro od doma, je tri leite terpellu, ti sodzhek derfhy tri vet dre, eno vuro dallezh. eno vuro hoda.
3. Srav'nn-
3. Ke&enroöttet einet obet 3af)t abet fcegehten bie jroetrte Snbung, afö: eö ftnt» ¿roölf junget G£htifti gercefen dvanaist je bilu Kristusovih jegrov. fedjö M<t§ Söaffet shest ly-zhov vode. fttnfSimet 2öcin pet veidr vina. «cfjt Mann osm mofhov.
6te&enteč $wttl
93ott	i>er 3iinfd)enmorfet\
Sie BnHfdjcttroöttet gemeiniglich unab* Ätt&criici>, bodj flttb auch einige, weiche eine gewiffe Snbmtg het) ftch höhen, aiö : roohi bit bloger tebi! wehe' mit gorjei meni! ach ntich nngfueffeeiigen Menfchen o mene nesrazhni-ga zhioveka! ach ich amteö ©efcfjöpf o jest rev'nne stvar! 0 bu nngiürffeeiigeö ^inb o ty jiesrezhnu ottrok ! n. f. ra.
Siebtel fapitei.
iSott Suguttg ber SÖtttDeworte^
Set ÜBittberoottet Sigenfdjaft ift, baf? fte mehtete Sieben jufammen&etbinben, aiS : ich, bn unb bet Btubet finb ju •fraufe gewefen jest, ty inu brat smo dofria bili. biefeö foüe ge= fchehett, ahet nicht nach nteinem, fonbetn nacfj beinen SßiWen tutu se imma igoditi, all ne po moji j temuzh po tvoji volli.
gö« f»
3. (Srav'nnbesede ene mifre, ali shti-vennja pak fhellijo ti drugi is'hod, kokar: dvanaistje bilu kristusovih jogrov. shest
lyzhov vode. pet veidr vina. *
Sedma Stava.
Od Slofhnosti tili vmesbesed.
Te v'mesbesede so sploh nepregyblive; ali vunder so 'tudi nekatere, katere en gotov is'hod per sebi immajo, kokar: bloger tebi! dobru tebi! gorjei meni! o mene nesrezhniga Zhloveka. o jest rev'nna stvar! o ty nesrezhnu ottrok! inu taku dallei.
Osma Stava,
\
Od Slofhnosti tih fvefhlivih besed..
Tih fveflivih besed lastnost je, da one vezh govorrjennja vkup favefhejo,kokar: jest ■> tij , inu brat smo doma bili. tutu se imma /goditi, ali ne po moji, te mm k po tvoji volli.
Pe-
igte,----
güwftct tytil
23ott ber eci>tfd>reti>u« §. i.
Sic Stedfjffcfireibung ift eine SSiffenfdjaft, weldje bie SBôrter mit ifjtett ge&ôrigen fBufr ftaben, ttadj aßen SJîafregeÎu ¡u fdjreiben iefa tet, unb bie SJîegeftt (offen auè biefeit fünf Quellen genommen werben , nâmlidj :
x. aus ber Sfbieifung (dérivation.)
2.	ftttô ber ©leidjfôrmigfeit (analogie.)
3.	auS ber tîngieidjformigfeit (anomalie.)
4.	auô ber SSudjfiabenfentnif (ortophie) a. ber 9îot{jwenbigfeit ber Unterfdjeibung
1.	3)ie Sibfeitung lehret » bag man bas afa geleitete 9Bort eben fo, wie baS ©tammenwort fdjtcibe, aïs : bie @orge_ ta skerb, forgfaltig Skerbnu, forgen skerbeti, ber gute ti dobr, bie ©ûte ta dobruta. ber ©uttfjater ti dobrutnik.
2.	¿>ie ©ieidjförtnigfeif fef>ref, bas mau bie abgeänberte Kenn* unb Fürwörter, ober Sibwanbiung ber Beitwörter gleidjformig fcfjirei-
*ben , aiS: man fagt in ber ¿wetjten ©nbung, beS OdjfcnS tiga vola, fo audj in ber erffeu Cnbung ber ödf)S ti vol, unb nidjt vov. man fagt im weiblidjen @)efcfjrc$f, ffc &af ge= iiebet ona je lubila, fo nudj im männlidjen ©efd&iecfjt : er |jat geiiebei en je lubil unb »i$t lubiv ober lubuv,
3. Sie
Peti Rafdeli.
Od Pravopisnosti. S. L
Ta pravopisnost je ena veidnost, katera vuzhy te besede is tirni svojimi potrebnimi zkarkami po v'simu varstishu pisati, inu letutu 4Srekliviske imma is tih pet fvirkov v'ietu hiti, namrezh:
1.	is tiga odpellannja (odkruskenja)
2.	is te ennaklivosti (rafgybanja)
3.	isti neennaklivosti (nevarstlivlenja)
4.	is te zharkov' fastoppnosti.
is te potrebnosti tiga railozhenja.
1.	Tu odpellannje vuzhy, da se ta od-pellanna beseda rav'nnu taku, kokar ta korrenninska beseda pishe, -kokar: ta skerb, skerbnu, skerbeti. ti dobr, ta dobruta, ti dobrutnik.
2.	Ta enraklivost vuzhy, da se te pre-gybane immennske inu namestne besede, ail tu obhodenje tih zkasnih besed ennaku pishe, kokar: se pravy v' timu drugimu is'hodu, tiga vola, taku tudi v' timu par-vimu is'hodu, ti vol, inu ne ti vov. se pravy v' fhennski rodovinni, ona je lu* bila, taku v' mofhki rodovinni, on je lu-bil, inu ne lubiv, aU lubuv.
b T*
3.	Die Ungieicfifotmigfeit iefjret, b<tä fcnc ÜBörter, weiche jtweiien »on ber aagemeiuen 3iegef afweitf&en , audi nacij ifjren Siuönafjmen foüen gemad&t werben.
4.	Die Sudtftabenfenntnifi iefjret, wiernsn einem jeben SSudjftaben feinen eigenen entwe^ ber fdjarfen ober Unben Sonn nacfj ber Eigen* fcftaft feiner 9iötur geben foße, bamif feine Swetjbeutigfeit entfre&e, aß: kofa bie Siege, kosa bie (Senfe, benn bnö fange glatte fwirb ganj gefinb, unb baö (Scfjuedren s wirbfdjflrf öuögefptodjett.
Die Slotfjwenbigfeit ber SKdjfta&en; ttn= terfdjeibung lehret, wie man bie gteidjfautenbe SBorte, weidje bocij unterfdjiebiidje ŠBebeuiung Ijaben, fcfjreiben foße, ai$ : jest bodem mit einem b gefdjrieben, fkiffet: icf> werbe wo-dem mit einem w gefdjrieben ; fjeijfet tdj ftec^e mit einem Meffer, ober mit einer 5iabei. n. f. w.
ifuö biefen gegebenen fünf Gueßen, afö ©runbregein fann ganj Fiar abgenommen wer= ben', baf? oifo eine gute ©rammatif unb nidfjt baö gemeine Sieben ber Seute bie Stidjtfdjnur • i"owoI)i beö (Bc&reibenö , aiö aud& be$ üftebenö fetw muffe.
«sm---
3.	Ta neenaklivost vuzhy, da se taiste besede , katere Vzhasu odstoppijo od splo-liviga varstisha tudi immajo po svojih vu-nvTetjah narete biti.
4.	Ta zkarkov' fastoppnost vuzhy, koku se imma enimu vsakaterimu zharku , ali zharki njegov lastni ali oistr, .ali mehk glas po lastnosti svoje nature dati, da 110-benna besedna dvorainlivostnavstanne, ko-kar: kofa, kosa, fakai tu dov'gu / bode zellu mehku, inu tu povThekastu s bode zellu oistru ifrezhennu.
Ta potrebnost tih zhark raflozhenje vuzhy, koku se immajo te ennaku glasi-jozke besede, katere vunder raflozhlivu pomennjenje immajo, pisati, kokar': jest. bodem, is enim b pisanu se prav/, jest bodem, ali shol, ali pyl. jest modem is enim iv pisannu, se pravy, jest is jigloi, ali is noDiam wodem, inu taku dallei.
Is letih dannih pet ivirkov , kokar kor-rennihskih varstish ali regelz se fna zellu zhistu dollvseti, da mare tedei ena dobra Grammatika ali 4Steklivishe, inu ne tu splohlivu govorrjennje tih ludy ta rav'mialza tak dobru tiga pisanja, kokar govorjenja biti.
§. II.
. <8on frett groffert ^ttc^flabem
OJiit gro(fen SittfangSbucfjffa&ctt tnttffen ge= fc^riebe« nscrbctt,
i» 2>er erfte SSndjftab beö SÖorteS itt einer Siebe: aiS: idj Ijabe gefugt jest sym reki.
2.	Sitte eigene Kennwörter fotvofji Wörter, afS auch bte t>on benfeibett abftarn-tnenbe SBegwörter , aB: ber ^ofeph unb- bie SofcpljifcJje ©äffe, ti Jofhef inu te Jofhefove vulze.
3.	Set) benen Poeten bie erften SBudjftaben eines jeben 23erfeS , aiö;
Shentei! plen t ei, in strella Dab' tebe bla iadella.
/
4.	25er erffe 35ncf>fi<a> nad) einem (Sdjfufi pnnft, <tiS : 58?ir finb aUe fterbiid) My smo v'si v'marjozhi. 35er Siböm |jßi gefünbiget Ti Adam je greshil. -	v
Kßch einem ¿Deppeipunft ober nur b<t; mofö , wenn bie eigentiiefje 2Börter etneS Sin* betn «ngeführet werben, aiS: Kristus pravy: Ifvelizheni so ti bov'gi v' duhu Ei)riftuS fagt : ©eitg ftnb bie Sirmett im ©eifte.
6. ^n benen iobreben, Sufcfjtifiett unb ber= gieidjen nm ber ^?erfon eine befonbere (Sjjre ju bejeigen, pflegen einige and) bßö £ir Ty, £>ei= ne Tvoj. Vy, iKuer Vashe, 6ie Oni, 2fönen Njem mit groffen Sudjfta&en 511 fcijreiben.
Sfns
§. II. Od velikih zhark.
Is velikimi fazhetlivimi zharkami marejo pisane biti:
i. Ta parva zharka te besede v'enimu govorjennju, kokar: jest sym reki.
2.	V'se lastne immennske besede taka dobra te poglavitne, kokar tudi od taistih oddeblijozhe perstav'lene besede, kokar: te ¿fofhef, inu te ¿fofhefove vulze.
3.	Per tih JSmishlav'zah bodo ti parvl zharzhi ene v'sakatere varste is velikimi zharkami pisani , kokar t
Shentei! plentei, in strella Bab' tebe bla Jadelld.
4.	Ta parva zharka fa enoi velikoi pi-koi, alli skleppam, kokar: My smo v1 si v'marjozhi. Adam je greshil.
<). ,Sa enoi dvoinoi pikoi, ali le takrat* kader te lastne besede eniga drugiga bodo napellanne, kokar: Kriftus pravy, ¿ffve-lizheni so ti bovgi v'duhu.
6. V'timu pohvallijozhimu govorjennju, alli pisanju , inu v' vezh takshnih fa tei per-shonni eno posebno zhast skafati immajo navado nekateri tudi te besede: Ty. Tvoj. Vy. Vash. Oni. Njem. velikimi zharkami pisati.
y	. Siz-
Sínfonfíett aber barf roeber iti bet* 0Jíiííc nocfj öm ©tibe eitt grofíer ©ud&ftab gefeßct roerben, es fep bann, baS man baS ganje SBort mit groflTett 23ud&ftaben fc&reibe.
§. III.
ten nóíl^ett uní) utmóífjtsett
£in nötiger 25ucí>fwt> ift:
1.	SBeícfjen man in einet? guten gtammaíi-fdjen SíuSfpratije fjöret, atS: slul'him bienen unb nidjt shlnfhim.
2.	SBeídjeu man in SSeríangeruug bes 20or-teS nid&t bötet, bett foííe man aud& nidjjt ein= fe§en, aíS: dobr, dobra,'dobru gut, unb nic[)t dober ober dobar; .roofjí abea fann man fdfjreií fren dobri, dobra, dobru. 2>ocfj werben öfters frembe Sßörter' mit Sudjfíabeu gefcfjrieben, roeícfje mau in roenbifdjen (Šdfjriften tiid&í auS= fprecfjeu barf, aíS : Abraam für Abraham; man fínbet aber bot$ bep guten ©djriftftetfern, fcefonberS bet> benen 2>idjtern, alé: toj für tvoj. soj für svoy. ga für njega, no für njo. mu für njemu, u. bergí.
3.	Unnötig ift jener SBudjftab, roelcfjett man im SiuSfpredjen nicfjt Jjöreu fanu, aíS: nafs llnöf vafs Sucfj, unb bergleidjeu, ben« baS ©djnefen s f>at fdjon von Oíatur einett foldjeu fdjarfen Jonn bet> benen 2ßenben, als wie baS ípppeíte fs bep benen 2>eutfc&eu.
IV.
Sizzer pak sa nasmeje ne v' sredi, tudi ne na konzu ena velika zharka postaviti, dergazhi ne, kokar dobi se zella beseda is velikimi zharkami pisala; Drugekrati bodo v'se besede is maihannimi zharkami pisane.
§. III.
Od potrebnih, inu nepotrebnih zhark.
Ena fotebna zhara je.
1.	Katera se v'enimu dobrimu freklivish-livimu isgovorjennu slishy, kokar: slujh-im, inu ne shlnsfhim.
2.	Katera se v tei besedi naslishy, taista se tudi nymma noterpoftaviti, kokar: dobr,_ dobra, dobra, inu ne dober, alli dobar , pazh fe fna pisati: dobri, dobra, dobru. Vunder bodejo tudi ptuje besede vezhkrat pisane is zharkami, katere se v'slovennskih pismah nasmejejo ilrezhti, kokar : Abraamy nameft Abraham; alli vunder se tudi per dobrih slovenskih pismarjah, flasti per tih .Smishluvavzah l'nayde, kokar t toj namest tvoj. soj namest svoj. ga namest njega, no namest njo. mu namest njemu. inu vezh takih.
3.	Nepotrebna zharka je taifta, katera se v' isfrekanju namore slisheti, kokar : nafsy vafs, inu vezh takshnih, fakai tu pov'fhe-kastu s fhi imma od nature en taku oistr glas per tih Slovennzah, kokar tudvoinnu fs per tih Nemzah.
y 2	§. IV,
§. IV.
@iei<hiautenbe SBörter ffab, weiche eitiefaft ähnliche Siuöfpradje ja haben fdjeinen, jeboch ifl etwas babeg, weidjeS ben Unterfchieb machet t «iS: jessenn bet Sfö&aum unb jesen bet "4?erbft, koppati baben und kopati graben, fcossim mittagmaieu, unb kosim mähen. wo-gatti bie deichen, unb wogati folgen, stoppim treiten unb stopim ierfdjmeiaen u. m. bergf, »»eiche boch mit bem hoppelten unb einfache« SBuchftahen unterschieben »erben, weif ber@eibft= lauter »or einem hoppelten Sudjftaben fang t ttnb &or einem einfachen aber lurj aulgefpro-djen wirb, weiche« auch i« «nbern (Sprachen üblich unb fehr nothwenbifl iftt um 3n?epbeu= tigfeii iu »ermeiben,"
SSott f>m
!öou benen Sifjenten ift fchon im jwepte« $heiie 1. abgehanbelt worben, aifopjjin idj i»en Sefer ¿urücfweife.
Sw
Ennaku glasijozhe besede so, katere se vidijo, kokar dabi immelle ennako «Sreko, ali vunder je nekai frav'nn, kateru en raflo-zhek sturry, kokar: jessenn enu drevn, inu jesen ti jesenski zhas. koppati, inu kopati. kossim, inu kosim. JVogatti, inu JVoga-ti. stoppim, inu stopim, inu vezh taksh-nih, katere bodejo is tiga dvoinniga, _ inu edyniga zharzha raflozhene, fatu kir ti samoglasnik predenim dvoinnim zharzham na dov'gu, inu pred enim edynim pak na krat-ku bode ifrezhenn, kateru je tudi v'driigih .Srekah navadnu, inu zellu potrebnu fa tei dvommlivosti se fvognati.
Od tih besednih Klukk.
*
Od tih besednih Klukk je fhi v' timu drugimu dellu §. I. odpravTenu blu, kam« mer jeil tiga brav'za nafaifavarnem.
Dru-
Smm füpittl
föon bm Unferfci>etS)un3^eic^ett.
Matt fcect biefe Seidjen be^ äööttern itttö 1&e* ©aeen, ttm ben ©inn nnb SSerftanb be$ <5cfjteibettbett ben £efet ausbeuten; benn rcett *»eit attbetft muß man bte Siebe nehmen nnb Uttftefyen, wenn man ftagweife rebet, aiö : w» xft er kei je on? wo &ift kei sy? aiS jrenn man glatterbingS rebet, aiS: id) weiß ttidjt, wo tt ift, ober wo bu biftjesnaveim, leei je on? alii kei sy ty.
Diefe UnterfdjeibungSjeidjen fomrnen bet) bett «Sßörtern nnb i&rer Sibt&eiimtg üerfdjiebentiidj »or, ndmiidj:
1.	¿DaS Sipofttopi) o&cr 2ibiutjung$aeidjeti madjet man gemeinigiidj in Herfen , ba ein
' <Seibftiauter bet- Sange ober beS 2öo|i«angeS wegen auögelaffen wirb, afS: ju fein nnb rneu item Piusen h' njegov'mu ? ina h' mojimu pridu.	. , ' ,
2.	DäS ?fbtfjeiiiittg$aeidj?n machet man, wenn }»a§ SBort abzutrennen if?, ober wenn ¿we^. öieidje 2fu3gattge mit einem SSinbeworte »ers impfet werben, aid: ben Menfdjen machet iie iSanft= unb Örofmtutij beliebt tiga zhlo-veka scurry perjetniga ta pohlev- inn- ve-likosarzhtfost, anftatt: bett Menfdjen machet äbeiiebt bie (Sanftmut!) unb @ro§muti> tiga zftloveka sturry perjetniga ta polehv'nnost, lau yeiikosarzhnost«

Druga Stava/
Od tih Ipzhlivili 4Snamjy.
• - .t. \
Taifte .Snamje se postavijo per tih besedah, ,inu per tih stavah fa to mislo , inu ,Sa-sto'ppnoit tiga pishejozhiga timu brav'zu napovedati; ,1'akai dallezh dergazhi se m are tu govorjenjij-e v'ieti, kader se v'prashe, kokar: kei je on? kei sy? kokar pak kader se kull taku gladku govory, kokar i jest naveimi kei-je on, alli kei Sij ty,
~ *	- .< .. i., s, - - » •
ketelozhlive .Snamje pridejo naprei per
tih besedah, inu njih rafdellehjah, namrezh:
- -. . . - , /
1.	Tu perkraishlivu .Snamje se naredy sploh ¡v'tih ivarstlivih varstah, kader bode en sammoglasnik favoilo dov'gofti, aH ia-vollo l&pshiga ifrezhennja vunspushenu, kokar : h' njegovemu, inu K mojimu pridu.
2,	Tiga rafdellennja fnamje se naredy, kader se ta beseda raskrushy, ali kader se dva ennaka is'hoda is enoi iVeflivoi besedoi v kupiVefhejo , kokar : tiga zhloveka per-jetniga sturry ta pohlev', inu velikosarzh-nost, namest tiga zhloveka sturnj per-jetniga ta pohlev^nnost, trn velikosarzk nosU
Per
Bep bettelt @a§en uub ihren fibtheifungen. r. 2>er IBegftrich, ober jfomtna (,) wen« eine Heine, boch nicht ganje SRebe gefeöet wirb» alS: ich habe ben Jftte<ht, welcher faui war, weggelaffen jest sym tiga hlapza? kateri je lenn bil, prozhspustil.	' ■
2. ber ©trichpunft ober media nota (;) «nit bem obertt $unft wirb gefeset, wenn man i>ie Stebgfieber unterfcheibet, jergfiebert unb Don eittflnber feöct, aiS: will er mich fdjiagen, er foU midj fdjlagen; zhi on mene hozhe teppsti j nei nie teppe; rottt er mich umbritts ge«, eV foil mich umbringen; zhi on mene hozhe okulli pernesti, nei nie pernesse; wiü et mich um mein £ab unb -&ut brirtgeu, er fott mich bringen: zhi me on hozhe ob moje premofhennje spraviti, nei me spravy; tih bin naefenb aus bem 3Jlutterieibe in bie SÖelt gefommen , unb nadfenb werbe ich »n bie (Srbe jurütffehren; jest sym nag is mater-niga tellesa na ti sveit prishol, inu nag'se bodem naiai v' to femlo povarnal; ©Ott ift alles werth bog je v'siga v'redn. 3. 2>er 3)oppeipuiift (:) wirb gemacht (a) 3öenn noch etwas aus ber porigen Siebe ju fagen ift, als : ber 3>aüib hat gefünbiget; was bie Könige gewohnt: er h«t aber bie S3ug gewirfet; waS bie Könige nicht gewohnt, fagte , ber heilige SimbroS. David je greshil; kar ti kralli so navajeni: on je pak pokuro sturril; kar ti kralli uyso navajeni, pra-vy sveti Ambrofh.
Per tih stavah, inu njih rafdellenjah.
1.	Ti dov'gi potefaj, ali komma (,) se na-redy , kader se enu maihanu, ali vunder ne zellu govorjennje postavy, kokar: jest Sijm tiga hlapza , kateri je lenn bil, frozhspustil. ,
2.	Ti potefaj is fgornoi pikoi, alli medla nota (;) bode postavlen, kader se tu govorjennje raflozhy, rafvudy, inu nerafn postavy, kokar: xhi on mene hozhe tep-psti, nei me teppe; zhi on mene hozhe okulli pernesti, nei me pernesse; zhi me on hozhe ob moje premofhennje spraviti, nei me spravy; jest sym nag is materni-ga tellesa na ti sveit prishol, inu nag se bodem nafai v' to femlo povarnal; bog je v'siga v'redn.
3.	Dvoinna pika (:) nareta.
(a) Kader she nekai is tiga parviga govor j ennja se mare poveidati, kokar: David je greshil; kar sq ti kralli navajeni: on je pak poknro sturril; kar ti kralli nyso navajeni , pravy sveti Ambrofh.
(b)	SDemt matt aus eittcm ©letc&niße eine gof< ge 'tehct: wie bet $?eib ohne ©eefe tobt ift: öffo ift bet ©iaub tobt ohne ben guten SBerfen. kokarje ti fhyvot pres dushe mar-tv: taku je ta vira martva pres dobrih'dell.
(c)	Söenn man ftembe futje 3öotfe mit be& Sintbor feibft eigenen 2Borten anführet, aiö : bet ©ettefa hat geiehret: nichts ift fo bittet, auS welkem matt nicht fönnte einen itofl her= auSjiehett nizh ny taku grennkiga? is kate-riga bi ss namoglu kai veseliga vunv'feti?
(d Sßenn man eine Siebe entwebet ¿ufammen= jtehet, ober aber von einanbet trennet, aiS, gweg ©acfjen ftnb nothweubig ¿um Ätieg: (Selb unb Seute dve rezhi so h' voiski potrebne : dnarji inu ludi. 4. Set ©djinlpunft (.) wirb gemacht, wen« eine »oßfornmene Siebe gefeset ift, aiö: bie ©etcdjten werben in betn ^immei reichten, wie bie ©onne.. Ti pravizhnrse bodejo v' ne-besah svetili? kokartu svetlu souze. Siie= manb fann jwepen £etttt btenen; benn er wirb ben einen Ihtffeu uub ben einen Heben. Nebenni namore dvema gospodama slu-fhiti; fakai ou bode tiga eniga sov'rafhil, inu tiga drugiga lubil.
f. 35aö ginfdjltejŠMtgSaetchett ( ) wirb ge= tnacjjt, wenn man eine furje SRebe in bie £anpt= ttbe eiumifchet, ohne weichet bodj bie 4Ü>aapt= rebe ietc&t beffehen H nute, aiS: bie 3ube» ffnb «um ^iiatuö gegangen, unb habett gebethen,
\ baö
(b)	Kader se is ene perglihe kakshni istek v'leizhe: kokar je ti fhyvot pres dushe martv : taku je ta vira martva pres dobrih deli,
(c)	Kader se ptuje? kratke besede islast-* trimi besedami tiga ;Sazhetniha naprei
potegnejo , kokar: Seneca je vuzhil: nizh ny taku grennkiga, ix kateriga bi se namoglu kai veseliga vnnv'feti.
(d)	Kader se enu govorjennje all v'kuppo-tegne, all pak nerafn raflozhy, kokar: dve rezhi so h' voiski potrebne: dna-rji, inu ludL
v 4. Ta skleppliva pika» (.) se naredy» kader je enu popov'nnimn govorjennje po-stavTenu, kokar: ti pravizhni se bodejo v' nebes ah svetili, kokar tu svetlu sonze. Nobenni namore dvema gospodama slu-fhiti; fakai on bode tiga eniga sov'ra-fhil , inu tiga drugiga lubil.
S. Tu noter faklennlivu fnamje C ) bode naretu, kader se enu kratku govorjennje v' tu glavitnn govorjennje noterpostavy«
pres
baS bte Setbet am ©abatlj (be«« biefer rtdc et« groffer ©abatljštag) nicfjt am .freuj bliebe«* Ti Judi so h' Pilatufhu shli, inu so pro-silli, dabi te truple v' Saboto (fakai taisti je bil en velk Sabotni den) na Krifhu na ostalle.
6,	3)aS ftragjeicfje« (?) wirb gemadjt t lüCHtt tnatt etrcaS fraget, aiS: Šibam! wo btff? wa$ ßaft getfjan? Adam! kei sy? kai sy sturril?
7.	2i«fcujfutigöjei($ett (!) wirb gemalt, we«rt matt ftdj »emunbert t obet jemattbett atttebei obet anrufet, atö: flefje! fdjau ! fdj««! pole ! glei! glei! gewönne« fjaff! gewönne« ! bu (Sdjeim ! dobil sy! dobil! ti hudoba!
8* SinmerfuttgSjetc&e« (* obet 1. 2. 3* obet a. b» e, u. f. w. wenn »tele 2i«metfun= gen finb , wefdje auefj attjeit ««tetßaib gefdjrte= ben »erbe« muffen) n>e«« man etwas befonbe= teö in ber ©djrtft anjumetfe« (jat.
9.	2>a$ Uibeeiegu«gSjeic^en (--) wirb ge^
madjt, wen« ma« fjefttg ben SifpcFt setge«, ober wert« ma« Witt; bafi ftcfj bet 2efet über Die gefefe«e SBorte etroaS fanget auffjaite« fotte, aiö: entweber baö Sebe« ober be« Sob.---
10.	2ibf(^«titSi eichen (§) fonft ^aragrapfj ge= nattrtt, wttb gefeeet, wenn man eine 3lebe4« meiere Sibfä^e «bt^eifet*
pres kateriga bi vunder tu poglavitnu go-vorjennje lahku obstati famoglu, kokar: ti ¿fudi so h' Pilatufhu stili, niu so prosillit dabi te truple v* Saboto (fakai taisti je lil en velk Sabotni den) na Krifhu na. ostalle.
6.	Tu v'prashejozhu fnamje (?) bode naretu , kader se kai v'prashe, kokar: Adam kei sy P kai sy sturril?
7.	Tu goriav'pyejozhu ihamje (!) bode postav'lenu, kader se kai fazhudy, ali koga oggovory, inu poklizhe, kokar: pok! glei! glei / dobil sy ! dobil! ty hudoba!
8.Tufavanzkuv'livu	fuamje (* alli 1. 2. 3« ialli a. b. e. inu taku naprei, zhi je veli-ku favanzhuvannja 5 katere tudi v'seleima-rejo odspodai fapisane biti) bode naretu, kader se kai posebniga V sredi pisma la-vanzhuvati more.
.9 Spremislivu fnamje (--bode naretu , kader se hozhe mozhnu ta donnagnost pokafati, ali kader se fhelly, dabi se ti brav'z zhres te branne besede kai dallei gor-derfhal, kokar: alifhyv'lenje ali smart.--
10. Tu odsekklivu fnamje (§) sizzer paragraf, odseki immennuvannu bode po-stav'lenu, kader se enu govorjennje v' vezfa rafdellov v'delly.
-— U