Štajerski dež. zbor. PrTa seja. 26. noT. 1873. Deželni glaTar dr. MaTricij žl. Kaiserfeld prične zbor z nagOTorom, t kterem našteje naslednje stTari, ki čakajo deželnih zastopnikoT: a) Poprava srenjske postaTe, ker so se t praksi pokazale hibe pri sedanji postaTi, ter se je pritožilo niuogo erenj zoper njene napake. Deželni odbor je postaTO ,,po STOjem" prenaredil — praTi glaTar; preTerjeni smo pa, da ne bodo te nebitstTene popraTe napak odpraTile. b) VraTnanje plačil dež. uradnikom, postrežnikom, učiteljem mestjanskih šol, kakor tudi profesorjem srednjih šol deželnih, ki imajo enako stati s profesorji držaTnih srednjih šol. c) VraTnanje plačil narodnim učiteljem in odpraTljenje šolnine, praT za praT le nadaTek k deželnim prikladam namesto šolnine, tako da bode nadaTek Tse zadeTal, šolnina je pa le nektere. d) Pogodba z Tlado, da preTzame držaTa stroske za Tišjo tehniko t Gradcu. TosepraTi: za njo bodo plačeTali ae tudi drugi, a ne samo mi, kar je praT, ker je na tehniki študentoT iz Tseh dežel. To 80 poglaTitniše stTari, o kterih bo sklepal d. z. t sedanjem zasedanji. — Potem omenja, da je grof Kotulinsky izstopil iz dež. odbora. Opomnil je potem 251etnice cesarjeTega Tladanja, ter poTdarjal, daT^zTestobi do Tladarja inudanosti do ATstrije Štajerci za nobeno drugo deželo ne stoje. — Omenja tudi, da je Tladarja ljubezen do narodoT in ozir na moč držaTe todil pri Tsem, kar se je ta leta sem zgodilo. — To Tse je res, in Teaeliti nas se mora posebno to, da Blagotinšek Kaiserfeld ne gOTOri Teč o ,,STinčnih podplatih", ktere po njegoTih mislih atajerski Nemci nosijo, ako ne morejo sami gospodoTati kakor goapodujejo zdaj. Dež. predsednik žl. Ktibeck poTdarja resno Toljo Tlade, podpirati deželni zastop pri njegoTem deloTanji, k čemur je treba lepe složnosti. Čemu le to omenja? Vsaj niso sloTenski zastopniki Teč tako hudi! — V imenu Tlade predloži načrt noTih zemljišnih bukeT. PrTOsednik, dež. glaTar, poroča, da sta se grof Gleisbach in žl. AdamoTič poslanstTU odpoTedala. (PrTi je Tsled denarnega poloma Tse STOje premoženje zgubil. Bil je ČTrst steber ustaTakom). Potem se je bil sestavil odbor 5 udoT (dr. ScblofFer, dr. Schreiner, grof Attems, dr. Srnec in Karlon), ki je imel nasTetoTati, kaj da naj dež. zbor ob priliki 251etnice cesarjeTega Tladanja stori. — II. Seja 27. noT. Baron Cok t imenu toTarseT predlaga in zbor temu pritrdi, da se družinski red od 30. januarja 1857 prenaredi. — Syz s tOTarši predlaga in zbor pritrdi predlogu, da naj dež. odbor Tladi željo dež. zbora izreče, da bi držaraemu zboru brž ko mogoče predložila postaTe, po kterih se imajo železnice: Dunaj — NoTi in Knittelfeld — Zaprešič in na Solnograškem delati, ker so te železnice deželi na Teliko korist. Posebni odbor za STečanost cesarjeTe 251etnice je predložil in zbornica je brez debate enoglasno temu pritrdila: 1. Da dež. zbor t spomin 251etnice TladarstTa cesarja Franca Jožefa I. napraTi ustanoTO z imeuom: ,,UstanoTa cesarja Franc-JožefoTa", obstoječa iz štipendij za štajerske učence in sicer na sledečih šolab: DTe stipendiji Tsaka po 300 gld. za tehnikarje t Gradci; dTe štipendiji po 150 gld. za učence na višji realki t Gradci; dTe stipendiji po 100 gld. za učence na višji realki t Mariboru; šest štipendij po 100 gld. za dTa učenca na I. in II. gimnaziji t Gradci, za enega učenca na mariborski, za enega na celjski gimnaziji, in za dTa učenca na realnih gimnazijah t Ljubnu in Ptuju. 2. Da se poda deputacija 4 poslanceT z deželnim glaTarjem na Dunaj, cesarju sreče Tošit in ga prosit, da sme ustanoTa Nja ime noeiti, — kar se je Tse zgodilo dne 2. decemb. Zastran noTih zemljišnihbukeTJe predlagal dr. Schreiner, da se naj načrt odboru 7 udoT izroči, kar je bilo potrjeno; na ugoTor ReuterjeT se pa odbor ta dan ni volil, češ, da se je treba zastran TolitTe poprej pogoToriti. Deželni proračun za 1. 1874 se je po predlogu dra. Mihelna posebnemu odseku 12 udoT izročil, rarao tako poročilo dež. odbora o sklenjenem računu za 1. 1872. Poročilo dež. odbora zastran TraTnanja učiteljskih plač in zastran šolnine se je po kratki razpraTi po predlogu poročeTalca dra. Flecka z 28 proti 17 glasom iziočilo posebnemu učnemu odboru, t tem, ko je nasprotna manjšina 17 glaeoT stTar hotela izročiti finančnemn odseku. Lohningerje pri tej priliki rekel, da se mu ne zdi Terjetno, da bi zbor s poTišanjem plače zadostno steTilo učiteljeT pridobiti zamogel. — Nam se tudi tako dozdeTa, kajti en stotak Teč ne bo zboljšal učitelju stanja pri sedanjih nepraktičnih šolskih razmerah. Računski sklep in proračun o pokojninskem fondu za učitelje, preuaredba občinskega redain poročilo deželn. odbora o njegoTem deloTanji od sept. 1872 do konca sept. 1873 se izroči dotičnim odborom. Slednjič so se volili 4 gospodje za deputacijo na Dunaj, kakor smo jih zadnjič naznanili.