I Leto LXXV~ it. 155 petek 10. fofl|a l$f3-XX UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUCCLNUEVA ULICA 6 M fZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije In UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. MILANO : 81-27, 31-23, 91-24, 81-25 In 81-26 Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 11.— lir, za Inozemstvo 15.20 nr Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. LJubljana stev. 10-351 Nuovi successi in Egitto I#c tritype britamiiche oostrette a ripiegare — Dve marini nemici affondati nel Medli H Qnartier Generale deJle Fone Anoat« eommiica in data di 9 lugllo il seguente boUettino di guerra n. 772: NeDa zona di Kl A lame in. in seguito a combattimenti coronati da successo, repar-tl motocorazzati italiani e tedesehi ha i in o eo s tre t to elementi neraici a ripiegare con perdite e si sono assieurati il possesso di al rune importanti posizioni, centri deile retrovie britanniche e amma^amenti di fcruppe e mezzJ, causando alTavv eoario perdite note voli. Otto apparecchi deDa Raf »ono p reci pi- tati a segulto di dneOl con Pil nftfi_ Le basi di M icabba e Luka seno stati gH obbiettivi di n ume rose azioni di bombar-dieri nos tri e tedesehi: Nel cieio deU'teola 10 veli vol i venivano distrutti in oombai-timento. Un n ostro aereo non e lientrato. Nel Mediterraneo unita sottili ed aerei da ricognlzione marittima, di seorta ad. un convogiio, hanno tempe*stivamente 1 očali z -zato due sommergibili nemici che sono stati successivamente affondati dalla torpedi-niera »Fegasoa« al eomando del capitano di corvetta Francesco Acton. Novi uspehi v Egiptu Angleške čete prisiljene k umiku — Dve sovražni podmor niči potopljeni na Sredozemskem morju Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 9. julija naslednjo 772. vojno poročilo: Na področjo pri El Alameinn so motorizirani in oklopni italijansko-nemški oddelki po daljših borbah, kronanih z uspehom, prisilili sovražne elemente k umiku » izgubami in so si pri tem zagotovili posest nekaterih važnih postojank. Letalstvo je v velikih skupinah napadalo srediSča britanskega zaledja ter zbirališča čet in vozil, povzročajoč sovražniku pomembne izgnbe. Osem letal britanskega letalstva je tre-ftcilo na tla po dvobojih z osnimi lovci. OporiSči Mikaba in Luka sta bili predmet Številnih akcij nadih in nemških bombnikov. V zrakn nad otokom je bilo uničenih ▼ boju 10 letal. Eno nase letalo se ni vrnilo. ▼ Sredozemlju so lažje edinlee in pomorska izvidniška letala, ki so spremljala neki konvoj, pravočasno lokalizirala dve sovražni podmornici, ki ju je kasneje potopila torpedov k a »Pegaso« pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Francesca Actona. Švicarska sodba o položaju v Severni Afriki Seneva, 10. juL s. * Tribune de Lausanne« poudarja, da so važne uspehe sile osi v Severni Afriki dosegle zaradi letalstva, Ju je sodelujoč z italijansko mornarico omogočilo prevoz velikih količin potrebščin in ljudi iz Italije v Severno Afriko. Očitno je, piše list, da je angleški imperij resno ogrožen. Zato uporabljajo Angleži v bitki za Egipt vse razpoložljive sile v škodo drugih bojišč. Boj se nadaljuje, zaključuje list in bo posebno srdit, kajti gre za prometne zveze, ki so najvažnejše na vsem svetu. Visoko odlikovanje Operacijsko področje, 10. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Nj. Vel. Kralj in Cesar je odlikoval višjega sanitetnega svetnika generala Alda Castel-lania di Chisimaio z viteškim križem vojaškega savojskega reda. Motivacija k visokemu odlikovanju zgovorno kaže delovanje Eksc. Castellania na sanitetnem področju. Kot zdravnik in znanstvenik svetovnega slovesa je uporabljal vse svoje energije in vse svoje znanje v službi domovine na bojiščih v svetovni vojni in v Libiji ter Abesiniji. Vedno je bil pripravljen za akcijo ob jasni in vzvišeni zavesti svoje misije. Izpričal je v teku druge bitke v Mar-maiiki svoje visoke kreposti, uveljavljajoč se zopet z zakladom svojega znanja in s tolažbo svoje vnete pomoči. Bil je kos intrigam in napadom sovražnika ter pomanjkanju vsake vrste z moškim zaničevanjem in vzgledno hrabrostjo, žrtvujoč svojemu delu vse svoje moči. izkustva in vero. Delovanje odličnega znanstvenika se je raztezalo tudi na nemške čete od njih prihoda v Afriko. Zato je hotel tudi Hitler nagraditi dragoceno delo Eksc. Castellania, in ga je odlikoval z železiiim križem. Junaška dejanja italijanskega zfcora na vzhodni fronti Visoko priznanje italijanskemu vojaku Berlin. 10. jul. s. Včeraj so vse nemške radijske postaje imele oddajo z naslovom ^Junaška dejanja italijanskega ekspedicij-skega zbora v Rusiji«. Oddaja je ob pn-četku navedla, da si nihče ne more misliti, kaj so vse storili italijanski vojaki v Rusiji. Ti hrabri italijanske vojaki so se morali boriti ne samo s sovjetskimi četami, temveč tudi proti drugim sovražnikom, katerih niso bili vajeni. Borili so se na področju na stotine kilometrov oddaljenem od domovine ter v podnebju, ki je kaj drugačno kot podnebje, na katerega so vajeni. Toda volja je premagala vse ovire in te2-koče. Le tako je bilo mogoče ustvariti fizične in psihološke pogoje za dosego zmage. Italijanskemu ekspedicijskeimi zboru v Rusiji je bil dodeljen odsek Donca. ki je v vsem drugačen kot so italijanska tla. Italijanski vojaki so morali prestati vse trdote zime, kakršne že dolgo ni bilo, kajti pretekla ruska zima je potolkla vse dosedanje rekorde. Ce tudi ne bi se italijanski vojaki morali boriti s tako dobro oboroženim sovražnikom, bi jih bilo treba pohvaliti za vse to, kar so storili. Nihče ni bolj kakor Hitler doumel d0 dna, kaj so naredili italijanski vojaki, ko je v svojem govoru dne 26. februarja v Reichstagu opozoril na junaška dejanja zavezniških vojakov. Junaška dejanja italijanskih vojakov v Rusiji so prispevala nove lovorjeve liste na tako slavne italijanske zastave. Prvič se ni zgodilo, da so se italijanski vojaki junaško borili v Rusi j L Številni Italijani so sodelovali v Napoleonovih pohodih v Rusijo in tudi tedaj so se italijanski vojaki izkazali med vsemi drugimi evropskimi vojaki zaradi svojega bojevitega duha. Mussolini je lahko zaupal svojim vojakom. Silne borbe v februarju, ki so potekale ob polarni temperaturi, so dokazale sposobnost teh južnjakov. V kotlini Donca se je uveljavil italijanski vojak, kakor tudi italijanska vojna tehnika. Sovjeti so sprevideli, da so vsi njih napori zaman spričo žilavega in junaškega odpora italijanskih Čet. Hrabrost italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji bo ostala v spominu in bo Ča-ščena. dokler bo svet častil vojaška junaška dejanja. Sovjeti so uporabljali proti Italijanom ne samo oklopne in motorizirane oddelke, temveč tudi oddelke konjenice, zaupajoč v izredna izkustva te vrste orožja. Toda Italijanom ni bilo mar do ovir in so z nezaslišanimi napori zavzeli celo več krajev. Mnogokrat so se italijanski vojaki znašli pred močnejšimi oddelki, toda s svojo drznostjo so premagali vse ovire. Mnogokrat so bili obkroženi in so se nahajali v nižini, d očim so bili sovražniki na vrhovih gričev, od koder sta bila obramba in napad lažja. Italijanski vojaki pa so obvladali vse ovire in sovjetski odpor ni mogel zaustaviti njih napredovanja, Nemški tovariši, ki so se borili ob strani z italijanskimi četami, so cenili hrabrost italijanskega vojaka, ki jo je izkazal v Rusiji. Tovarištvo v orožju med Italijani in Nemci je popolno in se uresničuje na vseh frontah. Italijanski vojaki so vsi od prvega do zadnjega dokazali v tej vojni kreposti svojega vojaškega rodu, ki ustrezajo velikim tradicijam rimskih legij. Z enako neukrotljivo hrabrostjo so se italijanski vojaki borili pod obzidjem Madrida in v stepah Estramadure ter se bore zdaj v Afriki in v Rusiji. Vsi se spominjamo epičnih dejanj branilcev oaze Džarabub. Vsi poznajo junaška dejanja italijanskih letalcev nad Gibraltarjem, Malto in Aleksandrijo. S ponosom lahko zagotovimo, da bo tako tudi v bodoče. Taka je skupna volja obeh velikih vojakov Evrope. Beni ta Mussolinija in Adolfa Hitlerja. Tovariško pozdravljamo tudi posadke italijanskih podmornic, ki operirajo v Atlantskem Oceanu ob strani naših in ponavljamo z italijanskimi vojaki preroško geslo: Zmagali bomo! Defenzivna fronta Sovjetov porušena V širini 500 km so nemške in zavezniške čete v ofenzivnem pokretu — Vsi napadi na severnem odseka fronte zavrnjeni — Velike sovražne skupine obkoljene — Velike sovražne letalske izgnbe Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. jul. s. Vrhovno povelj nistvo nemških oboroženih sil je včeraj objavilo naslednje vojno poročilo: Zaradi prodora v južnem odseku vzhodne fronto se je zamajala defenzivna fronta Sovjetov zapadno od Dona v širini nad 500 km. V celotnem obsegu te črte so nemške in zavezniške čete v kretanju. Motorizirane skupine in prednji oddelki pehote od blizu zasledujejo nasprotnika, ki se v neredu umika. 31 očne skupine nemškega letalstva so v zaporednih valovih posegle v borbe na kopnem in napadale podnevi in ponoči ter uničevale umikajoče se sovražne kolone. Na področju severno in severnozapadno od Orla so nemške čete v silnih borbah, ki so trajale štiri dni, odbile sovražnika, ki je napadel, da bi razbremenil svojo južno fronto. Ob učinkoviti podpori letalstva so nemške čete zadale nasprotniku visoke Izgube. Do danes je bilo uničenih 289 sovražnih tankov. Na področju južno od Rževa so bili napadi na sovražna zbirališča, ki so tu ob. koljena, od vseh strani in potisnjena na ožji prostor. Na fronti Volhova so se Izjalovili nadaljnji sovražni napadi na neko mostišče. Sovražnik je utrpel pri teh operacijah najbolj krvave izgube in mu je bilo uničeno 17 tankov. Ob letalskih napadih na Murmansk so nastali požari, ki so se razširili v mestu in v pristanišču. V teku včerajšnjega dne je bilo sestreljenih 85 sovjetskih letal. Pogrešata se dve nemški letali. Od 23. junija do 6. julija je sovjetsko letalstvo izgubilo v celoti 980 letal; od teh je bilo sestreljenih v letalskih borbah 837, protiletalsko topništvo je sestrelilo 99 letal, dve letali je uničila vojska na kopnem. Ostala letala *o bila uničena na tleh. Nemške izgube so znašale v tem času 89 letal. V Egiptu je bil sovražnik odbit v južnem pasu El A lame i na po krajevnem napadu. Napadajoč Malto podnevi in ponoči so nemška In italijanska bojna letala z uspe. bom zadela naprave na letališčih. V teku letalskih spopadov je bilo sestreljenih 11 angleških letal. V teku pretekle noč! je angleško letalstvo napadlo razne kraje ob obali severno-zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je Imelo zlasti v VVflhelmshavenu izgube. Tri od napadajočih letal so bila sestreljena. Pred angleško obalo je floti!ja torpednih čolnov pod povel jništvom vodje flot il je, prvega ladijskega poročnika Feldta napadla angleški konvoj ter potopila 6 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 19.000 tonami, med njimi 2 petrolejski ladji. Torpeda so zadela in poškodovala še nadaljnjo ladjo in jo verjetno potopila, V Nemškem zalivu so baterije pomorskega topništva ter obalne in rečne zaščitne ladje sestrelile od pričetka vojne 400 angleških letal. V teku operacij nemškega letalstva proti velikemu anglo-ameriškemu konvoju v arktičnem morju so se posebno izkazali z junaškimi dejanji podporočnik Behnke, podporočnik Hennemann in podoficir Braun. Podporočnik Hennemann je juna. ako padel, ko je potopil težko ameriško krizarko. Sovjetska trditev, da bi bila nemška bojna ladja »Tirpitz« torpedirana, je popolnoma izmišljena. Ta bojna ladja ni bila niti napadena, niti poškodovana. Stari Oskol zavzet Stockhohn, 10. jul. s. Včeraj opoldne je bil moskovski radio prisiljen v črnih barvah opisati položaj na vzhodni fronti po zmagovitem nemškem napredovanju proti Donu. Sovjetski radio je priznal, da je morala rdeča armada izprazniti Stari Oskol, ki je važno strateško središče ob železniški progi južnovzhodno od Kurska, priena! je tudi, da nameravajo nemške čete obkrožiti vse obširno področje zapadno in vzhodno oi Dona, kjer se nahajajo sovjetske armade. Bojazen v Londona Kim, 10. jul. s. Vsi londonski listi kažejo še nadalje vznemirjenje zaradi položaja sovjetske vojske na vzhodnem bojišču, kjer se pritisk zmagovitih nemških čet vedno bolj uveljavlja, čeprav so Rusi pričakovali silovit spopad z Nemci, je bil ta vendarle močnejši od prič.akovanih in so zaradi njeg-a boljševiki morali opustiti mnogo postojank ter ukreniti takoj vse potrebno za umik na nove, kakor ugotavlja včerajšnji list J>Daiiy Te!egr"aphs<. Ruski porazi povzročajo tem večjo zasrrenjenost v Londonu, v kolikor so tam pričakovali, da se bodo mogle sovjetske čete spričo pomoči, ki jo bodo prejele od zaveznikov, temeljito pripraviti na nemški naskok, da bi mogli tako z zaupanjem gle lati na nadaljnji razvoj. Tudi >CLmesDaily MaiK< objavlja dolg članek pod značilnim naslovom »Ti-mošenkove nevarnosti«. List poudarja med drugim, da je zavzetje Sevastopolja zavarovalo Nemce na desnem bolju in osvobodilo številne nemške čete, ki jih je mogoče sedaj vreči v borbo na področju med Kurskom in Harkovom. Timošenko, piše nadalje list, se je znašel sedaj v podobnem položaju, kakor Auchinleck v Egiptu: pognan je bil v zelo nevaren položaj in ako se* ne bo osvobolil sovražnega pritiska, mu preti strahovit poraz. Timošenkove vojske so namreč ogrožene ob boku in bi mogle izgubiti zvezo z ruskimi četami na severu- Finski odsek Helsinki, 10. jul. s. Včeraj je bilo javljeno, da so v zadnjih 24 urah finski topovi na fronti Karelijske ožine povzročili obširne požare v sovjetskih zgradbah in taboriščih. Finsko topništvo je uničilo tudi utrobice in poškodovalo nasprotnikove poljske postojanke. Finska pehota je izvedla protinapad in prepodila številne sovjetske patrole. Na fronti Aunusa je bilo izredno živahno delovanje pehotnega orožja. Brzo-streino finsko topništvo je uničilo 3 sovjetske bunkerje. V vzhodnem odseku te fronte so bin odbiti trije sovjetski poizkusi oboroženega izvidrištva. Na fronti v vzhodni Kareliji je finsko topništvo v odseku Poventse razpršilo dvakrat zbirališča sovjetskih čet, ki so se pripravljala za napad. V letalskih spopadih, nad Karelijsko ožino in Finskim zalivom so finski lovci kljub dvakrat večjemu številu sovražnih skupin sestrelili eno letalo Spitfire ln dve sovjetski letali tipa Migg, dočim je protiletalsko topništvo sestrelilo nad Maaselkijem še tretjega lovca. Eno finsko letalo se ni vrnilo na oporišče. Feldmaršal Rundstadt na inspekciji Berlin, 10. jul. s. Feldmarsal Rundstiidt je te dni inspiciral utrjeni pas ob nizozemski obali. Feldmaršala je spremljal vojaški poveljnik nizozemskih fasijev general Kristijan sen. Očividec o uničen]« anglo - ameriškega konvoja v severnem delu Ledenega morja Berlin, 10. jul. s. DNB doznava iz vojaškega vira, da se je katastrofa, ki je zadela angioameriški konvoj v severnem delu Ledenega morja, zaključila z izgubo 32 ladij s skupno 217.000 tonami, dočim je bilo v konvoju 38 ladij. Uspehi istočasne akcije bombnikov in nemških podmornic so vzbudili pozornost vsega sveta, toda najbolj presenečeni so bili mornarji na parnikih, ki so bili v konvojih. Oni so zdaj bolj kot kdaj prepričani, da pomeni plovba v službi Anglije gotovo smrt. Med rešenimi mornarji je tudi norveški mornar Johann Knudsen, ki so ga Američani za to podvzetje vzeli v službo, in ta je izjavil: Prekoračili smo že Medvedji otok in čuti J i smo se na varnem pred nemškimi bombami tudi zaradi slabe vidljivosti, ki nas je navidezno ščitila pred napali, ko so se nenadoma prihajajoč izza oblakov nemški bombniki vrgli proti našim ladjam in odmetavali svoje bombe ter nas obstreljevali. Naše presenečenje je bilo velikansko in preden smo se zavedli in mogli nameriti protiletalske topove, so nastali že številni požari na ladjah. Spremljajoče edinice so otvorile zaporni ogenj v neredu, toda kljub temu so nemški letalci kar naprej napadali. Bili smo popolnoma brez moči spričo ofenzivnega duha nemških pilotov. Letala so se zaganjala proti ladjam ter jih zadevala in potapljala drugo za drugo, pošiljajoč na dno morja njih dragoceni tovor streliva, tankov in letal. Naša ladja je vozila naprej, čeprav je bila zadeta večkrat in ko smo se pričeli čutiti že bolj varni, je torpedo nemške podmornice zadel v polno našo ladjo s strelivom in jo potopil. Bilanca bojev v Birmi Zaključno japonsko poročno o vojnih operacijah v Birmi Čiščenje Berlin, 10. jul. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da so v teku očiščevalne operacije na zavzetem ozemlju po nemških ofenzivnih operacijah na področju Kursk—Voronež. Doznava se nadalje, da so nemške Čete 7. julija v borbah, ki še trajajo na področju Orela, kamor je sovražnik prodrl v neki kraj ob podpori oklopnih avtomobilov, odbile sovražnika s podporo tankov in strmeglacev. Sovražnik je imel hude izgube. V drugih odsekih fronte je sovražnik nadaljeval 9 svojimi napadi ob pedpori topništva, metalcev plamenov in oklopnih vozil. V teku teh borb je bilo 6. in 7. julija uničenih 43 sovražnikovih tankov. Tofc/o, 10. julija s. Listi objavljajo po poročilu nekega polkovnika čigar ime se ne imenuje, značilnosti zmagovitih operacij japonskih sil v Birmi. Pcbod je obsegal dva obdobja: prvo od pričetka vojne do padca Ranguna. katerega namen je bil popolnoma odrezati birmansko cesto, in drugo obdobje cd 10. marca do konca maja z namero odstraniti anglokitajske sile in povečati pritisk na Cungking. Pohod se je vršil na področju 600 do 1000 kvadratnih kilometrov. Po opisu zemljepisnega sestava Birme poročilo poudarja, da so bile za pohod značilne operacije v goratih in v tropskih predelih ter tudi v močvirnatem ozemlju, kje* je biio treba prekoračiti številne reke. Poročilo se pričenja z zasedbo Victorie in nato Tavernu te dne 25. decembra in s prekoračenjem meje Tajske in Birme po lahkih edmicah. da bi se sovražnik presenetil, kajti pričakoval je napada od juga. Presenečeni sovražnik je moral prepustiti Tawey, Mul medo in Marta-ban. Gradnja ceste rz Rahena na Tajskem do bijrmske meje je bila izvršena v 30 dneh, čeprav so tajski strokovnjak: sodili, da bo potrebnih 6 mesecev za gradnjo. Japonske sile, ki so to delo opravile, so lahko dospele tako vzhodno od Marta bana. Podčrtava jo se težkoče. ki so jih japonske sile premagale pri prekoračenju dolnjega toka reke Sai-veen in uničenje 17. in 7. indijske brigade, ki sta brli določeni za obrambo Pegua in Sitanga. Prvo obdobje se zaključuie z naslednjimi izgubami, zadanimi sovražniku: 500 mrtvih, 2000 ujetnikov in ogromen plen, med njimi 140 topov, 200 tankov in 1300 avtomobilov. V drugi fazi so morale japonske čete obvladovati okrog 100.000 čuntik nških vojakov in 40.000 angleških vojakov v pasru severno od Pegua do Mandalava in s to prednostjo, da je nasprotnik imel v popolni oblasti Iravvadv. Japonska akcija, ki se jo pričela s finffiranim napadom vzdolž črto vzhodno od Ranguna in Mandalava je bila ugodna za na^redovnje japonskih kodom proti Promeu, kjer je bila odrezana pot, po kateri bi se angleške sHe lahko umakni-le proti Indiji. Poročilo navaja potem posamezno nekatere junaške prizore ob zasedbi Tungooa, ki so ga čungkinske čete srdntđ branrle m se hrabro borile, vendar so bilo angleške oklopne edinice v Promeu uničene. Padec Tungoa in Promca je odprl poti v Mandalav. japonske edinice. ki so napredovale ob Salveenu, so pa zasedle Lasno in s tem odrezale cesto čungkinSkim Četam. Po padcu Mandalava in Lašia ie sovražnik pričel izvajati taktiko uničevanja, ker rri bil več sposoben, da bi zaustavil napredovanje Japoncev iz Akijaba in z mej Junana. Ob koncu navaja poročilo celotne izgubo sovražnika, ki znašajo okrog 25.000 mrtvih, in nad 4000 ujetnikov, dočim ;e bilo na japonski strani 1300 mrtvih in 3200 ranjenih« Berlin, 10. jul. s. Komentirajoč Timošen-kovo dnevpo povelje pripominjajo tukajšnji pristojni krogi, da gre za priznanje izredne važnosti. Ta novo taktika, komentira »Nachtausgabe«. pomeni praktično, da se nahaja Timošenkova vojska v nevarnem položaju Boljševički maršal ne more več žrtvovati ljudi in vojnih potrebščin, ne da bi trenil z očmi, ker ve, da je lahko sleherna izguba zanj usodna. Saradzoglu novi predsednik turike vlade Carigrad, 10. jul. s. Uradno obveščajo, da je bila zunanjemu ministru Saradzoglu j u poverjena sestava nove vlade. Sofija, 11. jul. s. Politični in novinarski krogi v Sofiji so z zadovoljstvom sprejeli imenovanje Saradzoglua za predsednika turške vlade. Tisk v bolgarski prestolnic! objavlja to vest, ki je bila že predvidena, z velikim poudarkom in z izrazi prisrčnosti na naslov novega predsednika turškega ministrskega sveta. Marial Franehet d*Esperey Clennont Feerand, 10. jul. s. V starosti 86 let ja umrl maršal Franehet d'EspeTey, akademik Francije. Trgovinski sporazum med Hrvatsko in Španijo Madrid, 10. jul. s. Zunanji minister Ser-rano Suner in hrvatski poslanik v Madridu Pejačević sta podpisala trgovinski in plačilni dogovor, sklenjen med obema državama, kateremu je vključen tudi carinski dogovor in dogovor o plovbi med Španijo ki Neodvisno Državo Hrvatsko. Hrvatski poslanik v Madridu je nato izročil generalu Francu v Poglavnikovem imenu velik križ reda Krone kralja Zvonimira* Loreozo Maranez, 10. Jul. s. Angleške čete so 2. julija zasedle francoski otok Majate t Mozambiškem kanalu. Stran 3* »SLOVENSKI NARODc, petek, 10. juHJa 1942-XX. Štev. 155 Nova ureditev dela na Spodnf Določbe o delovnem imam, Mm ob trikih ter deta otrok ta mladoletni* Vključitev spodnještajerskega gospodarstva v gospodarsko življenje Nemčije zahteva, da se razširijo za Štajersko veljavni predpisi o delovnem Času, delu ob nedeljah in praznikih ter o delu otrok in mladoletnih tudi na industrijo, rudarstvo, obrt in trgovino Spodnje Štajerske, da bodo pogoji, pod katerimi delajo te gospodarske panoge, v obeh sosednih in tako tesno povezanih pokrajinah enaki. V ta namen so izdale oblasti posebno uredbo. S to uredbo in k nji spadajočim razglasom z dne 9. junija 1942 je bilo odgovorjeno na mnoga vprašanja, ki so jih dobivale oblasti in strankine ustanove. Zdaj lahko vsi obratovodje in pooblaščenci na podlagi predpisov sami ugotove, kako je treba urediti delo v podjetju. Uveljavljene zakonske določbe se dele v štiri velike skupine in sicer: a) delovni čas in žensko delo, b) delo ob nedeljah in praznikih, c) delo otrok in mladoletnih in d) vojne odredbe. V Nemčiji veljavni delovni red je novejši zakon, obsegajoč določbe o delovnem času, odmorih, nočnem počitku, čez-urnem delu ter zaščiti v gospodarstvu zaposlenih žensk. Določbe Četrtega poglavja o odpiranju in zapiranju trgovin še niso stopile v veljavo. Glede delovnega časa v pekarnah velja avstrijski zakon o pekarnah, s katerim je uveljavljena tudi prepoved nočnega dela. Zakon iz leta 1919 je bil zelo Izpremenjen. Naglasiti jo treba zlasti, da nemški predpisi ne prinašajo na Spod. štajersko v pogledu praznovanja nedelj in praznikov nobene spremembe, ker je z zakonskimi določbami urejeno samo vprašanje ob nedeljah in praznikih dovoljenega dela. Namesto doslej veljavne uredbe o delu otrok, mladoletnih in žensk na Spod. šta- jerskem b dne 28. junija 1941. stopi ▼ veljavo zakon o zaščiti mladine, rasen določb o zaščiti žensk. Zakon o sasclti mladine je eden najvažnejših delovnih zakonov v obče. Tu gre za vzgojo duševno in telesno zdrave mladine. Pri tem delu morajo pomagati vsi, zlasti pa obratovodje. Namen zaposlitve mladoletnih ni dobiti ceneno delovne moči, temveč Čim bolje izobraziti in pripraviti mladino za njen bodoči poklic in njene splošne dolžnosti. V vojnem času je bilo treba seveda mnoge določbe omiliti, da je bilo mogoče ustreči vojno gospodarskim potrebam. Tako je med vojno dopustna za delavce, stare nad 18 let, 10-urna dnevna zaposlitev brez posebnega dovoljenja. Za ženske In mladoletne je pa dopustno podaljšanje delovnega časa do 56 ur tedensko samo v nujnih primerih. O nujnosti odloča obrtni nadzorni urad, ki je tudi edini pristojen za izjemna dovoljenja (nadure). Vsa druga pooblastila se razveljavijo. Za rudarska podjetja stopi na mesto obrtnega nadzorstva rudarska oblast. Določbe o delovnem času, ženskem delu, delu otrok in mladoletnih, kakor tudi vojne določbe, veljajo za podjetja in uprave vseh vrst razen kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in podobnih podjetij, veljajo pa za gozdarska gospodarska podjetja obrtnega značaja recimo za žare, v kolikor ne delajo samo za lastno potrebo. Določbe o delu ob nedeljah in praznikih veljajo samo za obrtniška podjetja in nekatera imenoma na šteta druga podjetja. O vseh novo ureditev dela na Spod. štajerskem zadevajočih vprašanjih se dobe pojasnila vsak Četrtek dopoldne v Mariboru, ko ima obrtni nadzorni urad iz Graza svoje uradne dneve. Opera Ivattrv Riccijev o čevljarčku Krišpinu in njegovi dobrotni botri Smrti Izvrstno uspela novost po zaslugi Neffata in Primožiča Ljubljana, 10. julija Neznane julijske vročine, ki pritiska na telo in dušo, nismo kar nič več čutili na vzgledno lepo uprizorjeni in odlično izvajani operni premieri. Zakaj humor je najvažnejše zaklonišče in sproščen smeh najbolj zanesljiva maska proti vsem plinom živčnosti iz skrbi in tegob. Zato je bilo čisto pravilno, da je naša operna upr; va sprejela Rob. Primožičev predlog in dala prav v sedanji vročini uprizoriti bratov Luigija in Fernanda Riccija prijetno komično opero o bednem čevljarju Kiišpinu Copatskem in njegovi dobrotni botri Smrti. ^Melodrama fantastico-giocosot je imenoval veleugledni italijanski libretist Franc 1C Piave (avtor Verdijevih oper Ernani, Rigoletto. Traviata, Ples v maskah i. dr.) svoje izvrstno, zares fantastično šaljivo, pravljično in celo satirično besedilo. Brez posebne dramatične sile je to besedilo, a bolj idilsko humoristično, brez srčnih krčev, brez umorov, bojev in pobojev, a prikupno s svojo socialno tendenco za marljivega trpina Krišpina. njegovo ne-utrudljivo kolporterko ženo Aneto in njegove stradajoče otroke ter proti brezsrčnim bogatim skopuhom in proti zastarelim zdravnikom mazačem, izkoriščevalcem bolnikov. Fantastičnost te prijetne pravljice je izvirna zlasti v tem pogledu, da nastopa botra Smrt (»botra« nam vsem, ki smo vsi enako njeni »botranci«, kakor pravi originalno naš prevajalec Niko štritof) kot lepa. razkošno oblečena vila, ki ima plemenito srce in dosti humorja, ne pa kot običajno strahotno grda pojava. Tej prikupni botri se je zasmilila Krl-špinova marljiva, a brezuspešno delavna ol-itelj in obenem hoče Smrt usodno udariti svoje najhujše nasprotnike: zdravnike. Baš v trenutku, ko*hoče do skrajnosti obupani Krišpin skočiti v vodnjak, se mu pojavi Smrt in pravi: s Rešim te gorja. Hočem, da postaneš doktor«. Krišpin ji ugovarja: s Ste zblazneli? Roža, kaj sem res tak velik osel?« — Smrt pa odvrne: >Kazno-vati hočem padarje in njih oslovstvo brez meja. Kadar obiščeš bolnega in me uzreS nekje v njegovi bližini, umrl bo; če me pa ni, ne umre. Na ta način slaven postaneš padar, primarius zares, zraven bogat kot knez!« — In Krišpin tako ozdravi zidarja Bcrtola, padlega z nove zgradbe, ki ga zdravniki že proglašajo za mrtvega, ozdravi na smrt bolno Liže to i. dr., postane bogataš, objesten gospod, njegova žena Aneta nališpana dama, Krišpin celo grof! Kajpak se pravi zdravniki togote in psu-jejo Krišpina, neizobraženega čudodelnika čevljarja. Prizor v lekarni drja Mira bolan a, kjer Krišpin naroča v strašni latinščini smešno zdravilo, je višek komike. Tercet med dr. Mirabolanom, besnim kolerikom, dr. Fabrizijem, simpatičnim pomirjevalcem in komično samozavestnim in predrznim Krišpinom je resnično imeniten, Anžlovar, Janko in Primožič izvajajo to sliko pevski in igralski odlično in jim gre zanjo najtoplejše priznanje. Ker pa nobena opera ne more zanimati brez žensk in ljubenzi, sta posebno važni osebi pridna Aneta, Krišpinova žena, ki pa »glagola ljubiti ne sprega samo« z možem, in pa Lizeta, nečakinja skopuha oderuha Hasdrubala, ki umira od zabranjene zveze z lepim, a revnim grofičem. Tudi te dve ženi ozdravi Krišpin: ženo s svojo smrtno nevarno bolenzijo, iz katere ga rešijo baš zaničevani pravi zdravniki, Lizeto pa s tem, da jo da za ženo okrutnemu groficu. Hasdrabala namreč točno po Krišpinovi napovedi : f dene kap v odločilnem trenot-ku. In prav je tako, se smejemo. Glasba bratov Riccijev je lahkotna, melodična, zelo rutinirano napisana, pestra v ritmiki, efektna, včasih zelo blizu ope-retnosti, toda z okusom se izogibajoča plitki poulični udarnosti. Vsekakor nam je ta vesela opera, dasi brez posebne umetniške cene in brez pomena v operni zgodovini, dobrodošlejši užitek kakor vsaka sodobna opereta. Po svoji obliki in duševnosti nas spominja nekoliko Brivca in Dona Pasqua-la, dasi ju ne doseza, a jima je enaka po svoji vedrosti, igralsko in pevsko zelo efektnih partijah in vseskozi napetem, zelo bogatim dejanjem. Opero sta dirigent A. Neffat in zboro- Kakor nekoč Da, ljudje so podvrženi« izpremembam. Ker le danes še žareče in lepo, izgubi jutri svoj sijaj. Tako je pač v življenju in pri Matevžu Podgorniku ni bilo prav nič drugače. Podgornikova žena je od jutra do večera pospravljala po stanovanju in brisala prah tako, da je pri tem čisto pozabila,, da je bil njen Matevž pred tolikimi leti sanjav mladenič. Matevž se je pa zdaj stiskal pod ženino copato in poskušal notranje vzdihujoč živeti s skromnim denarjem, ki mu ga je dajala žena za drobne tekoče izdatke. Vsako soboto, ko ji je prinesel svoj tedenski zaslužek, mu je stisnila v roko nekaj drobiža In s tem si je moral pomagati skozi ves teden, kakor je vedel in znal. — Janko, — je dejal Matevž neke sobote opoldne svojemu prijatelju potem ko je bil prejel svoj tedenski zaslužek, — moja žena me tiranizira. — Tega so zakonski možje vedno sami krivi, — je menil Janko filozofsko. — Kako misliš to? — je vprašal Matevž in Janko se je zamišljeno popraskal po rdečem nosu. — Ker se je udajala z vsem svojim bitjem, hrepeni po nežnosti. Kar spomni se, kako je bilo, ko sta bila 5e zaročena. — Da, toda to je že preklicano daleč za nami, — je zamrmral Matevž. — Toda spominjal se bos gotovo s«, Kajne? Mar nisi bil nežen? He? No torej! Mar te je tvoja Žena takrat tiranizirala? Ne! Takrat ji Se ni bila pritisnila v glavo misel, da bi hotela biti močnejša. In lakaj ne? — Nimam pojma ... — Ker se je udajala z vem svojim bitjem, ker je je bila sama čustvenost, — je pojasnil Janko svojemu prijatelju. — Ker je tvoja nežnost prekinjala vse njene misli... Si razumel ? _Hm... da ... da. Matevž je zamišljeno prikimal ... Res utegne biti tako. In ti vodja R. Simoni ti izvrstno pripravila, rs-žiser in scenograf R. Primožič in gledališki slikar V. Skružnv pa vzgledno vestno postavila in opremila, Opera Ima štiri dejanja po dve sliki, torej skupno osem slik. žal, da je naš oder ie vedno preveč osek in da razsvetljevalski aparati ne ustrezajo dovoljno. Dejanje se godi v Benetkah 17. veka in so dekoracije, kostumi, pohištvo in druge utenzilije po možnosti pravilno stilne. Odličen Krišpin je Primožič, vzoren v jasnosti izgovora, živahen in močan v igri in prav dober v petju, ki ga obvladuje v vseh legah. Dasi po naturi težak tragik in pate tik, je presenečal kot komik in mladostnik vitalne elastičnosti. Gre mu torej prav posebno priznanje za uspeh opere, ki jo je iz neizčrpne italijanske operne zakladnice Izkopal, nad vse skrbno izrezi ral in kot scenograf Iznova dokazal svoj okus in veliko obzorje. M. Mlejnikova je ponovno potrdila svoj sloves kot odlična pevka in že prav dobra igralka. Aneto je pela in igrala zelo prikupno in učinkovito ter tudi zunanje, posebej s toaletami, dvigala opero v trajno zanimanje pri navdušeni publiki. Neimenovan je njen sinček, čevljarski vajenček in potem famozen Skavaiinček. Nastopal in igral je prav dobro. Posebno uspešno in zopet zelo prikup-ljivo se je uveljavil kot dr. Fabrizio, trezen, miren zdravnik, ki pozna ženske do fer-menta, Vekoslav Janko. Prvovrstna kreacija I vca in igralca. Jako dober je bil I. Anžlovar v karakterni partiji kolerika dr. Mirabolana; bil je po maski, igri in petju izvrsten in je iznova utrdil svoj ugled kot široko uporaben operni Član. Grofic Del Fiore je bil J. Lipušfiek, Id je vskočil za obolelega tovariša ter se lepo izkazal v petju, v igri pa zadovoljeval. D. Zupan se je fcot izvrsten igTalec ponovno odlikoval v partiji skopuha, M. Polajnar jeva je imela epizodno Lizeto, ki ji je dala vse. kar je mogoče, zidar Bortolo pa je M. Simončič. Fran j a Golobova, naša odlična umetnica, jc bila botra Smrt. Ima samo troje nastopov, a jih seveda polno uveljavlja glasovno in igralsko. Obžalujem, da smo imeli tako malo prilik, da bi jo poslušali tekom sezone. Treba bo, da najdejo zanjo repertoar, ki ustreza njenim sposobnostim. Končno naj samo še poročam, da Je ustvaril Nik^ Štritof prav dober, lahko pe-ven i?i jasen, včasih svoboden in ljudski prevod. Nekateri njegovi stihi lahko postanejo popularni. N. pr. >Ce denar samo zagleda, ženska vsaka ponori c Ali pa: »Tu kritik je teatra! Tristo hudičev, ugasnite ga: on samo nas martra!« Da še o rneni tega ne porečete, naj hitro neham! Zabavali smo se pa le: zato vsem — tudi Niku štritof u — lepa hvala! Fr.G. misliš, da bi mi dajala več denarja za tekoče potrebe, če bi... zopet... Ti še vprašuješ! — je vzkliknil Janko prepričevalno. 2e ohlajena čustva moraš zopet razvnetl, kakor nekoč v maju. 2ena se mora zasanjati ob tebi v one čase, ko sta uživali prve sladkosti ljubezni... fle istega večera je Matevž poiskal svojega prijatelja. — No, Matevž, — ga je vprašal Janko, — kako je bilo? — čuj me ... Vrnil sem se torej danes opoldne domov. Mo;a žena je bila baš pri tem, da bi postavila vse stanovanje na glavo in zaklicala mi je: — Ne smeš v stanovanje, da mi ne zamažeš preproge! — Toda dušica, — sem dejal, — srček, mucek! Daj mi vendar poljubček kakor nekoč v maju... — Kaj? — je vprašala in me presenečeno pogledala, — Kaj na storim? — Samo en edini poljubček mi daj, — sem ponovil s sladkim glasom ... Sapo ji je zaprlo, ti pravim. Poljubil sem jo ln potem še enkrat in 8e tret.ič kakor takrat, ko sva bila še mlada. Naziv al sem jo z vsemi mogočnimi modernimi priimki kakor angelček, draguljček, zakla-dek, solnčece in jo vpraševal, če me resnično ljubi. — Imenitno, — je pohvalil Janko vedenje svojega prijatelja. — Tako Je bilo prav! No, ln zdaj je navdušena, zdaj bo mehka kakor vata in vse boš lahko dobil od nje, mar n«? — Navdušena? — Matevž je zmajal z glavo. — Nahrulila me je —pa ie kako me je nahrulila! Ves dan da gani. da bi bil dom v redu, snaži, pomiva, pometa in krpa. Kar na lepem ti pa pride mož pijan domov! No, le čakaj, to ti pa pošteno izbijeni iz glave! Od danes ne dobiš niti pare več, ti pijandura grda! Da te le sram ni! Janko je zamišljeno zmajal z glavo. Matevž pa ni nikoli več poskusil biti »kakor nekoč ▼ majuc Vzgoja na prostem Rim, 8. julija Vzgoja na prostem pridobiva na pomenu v sodobni vzgojni praksi. Sistem vzgoje na prostem ima svojega odličnega pospeševa-telja v osebi ministra za ljudsko vzgojo eksc. Bottaia. Da se razširi spoznanje o doslej doseženih uspehih na torišču vzgoje na prostem in da se uveljavi globlje ocenjevanje pedagoških prednosti, ki jih prinaša nova šolska metoda, je sklical minister ljudske vzgoje eksc. Bottai te dni v Rimu posvet. Tega važnega sestanka so se udeležili glavni nadzorniki osnovnega reda, nadalje šolski nadzorniki, šefi ter šolski nadzorniki iz vse države. Vseh udeležencev je bilo okolj 300. Po sestanku pri glavnem ravnatelju osnovnega reda po-setili Franchettijevo osnovno šolo, kjer so lahko prisostvovali izredno zanimivim didaktičnim poizkusom, ki bodo prenesem tudi na druge zavode. Udeleženci pomembnih posvetov o vzgojnih metodah na prostem so si ogledali v Campidogliu poučno razstavo, ki se nanaša na vzgojo na prostem in na kateri so zbrana vsa izkustva, zbrana doslej v šoli na prostem. Potem so se zbrali odlični šolski predstavniki pri ministru eksc. Bottaiu, ki Je v navzočnih šolskih nadzornikih iskreno pozdravil vso osnovno šolo. Naglašal je, rta je to ona šola, ki je v duši vsakega po-edinca in ki je najsolidnejša osnova narodne zavesti. Tej šoli je hotel dat. Duce te dni posebno državno pravno priznanje za njene zasluge v miru in Še posebej v | vojni, priznanje veljavi njene socialne, kulturne in politične funkcije. S tem važnim posvetom so bili ustvarjeni novi temelji za čim učinkovitejše uveljavljenje koristnih pedagoških in didaktičnih načel, ki se oživotvarjaio v šci-ski vzgoji na prostem. Turizem in umetnost Ljubljana, 10. julija Ta pojma ni tako lahko združiti, čeprav je umetnost činiteli, ki je v turistični propagandi neoogrešljiv: v reviji »Italia«, ki izhaja četrtletno, v drugi letošnji številki, pa posvečajo umetnosti toliko pozornosti in prostora, da bi časopis lahko imenovali umetnostni in ne turistični, tako da nikjer ne sili na površje zgolj plitva propaganda. Revijo izdaia *Ente nazionale per le Industrie turistične« (Enit) in Je zdaj pri nas že precej dobro znana zaradi svoje izredno lepe opreme. To je v resnici reprezentativni časopis. Potniki, ki so obiskovali Italijo v preteklosti in v novejšem Času, niso potovali navadno nikdar zgolj iz »turističnih« nagibov, le zaradi zabave, temveč iz ljubezni in spoštovanja do umetnin in umetnostnih ter zgodovinskih spomenikov. Zato se tudi ne smemo čuditi, če v tej reviji ne posvečajo toliko pozornosti zadevam samega tujskega prometa in turistične industrije. Sodelujejo predvsem umetniki, ne pa navadni propagatori i tujskega prometa. V resnici je umetnost najboljši propagator tujskega prometa, zlasti Se, ko jo prikazujejo v tako prikupni in verni obleki; težko bi našli dandanes lepše ter bogatejše opremljeno revijo, tiskano na tako finem papirju. Objavljene so Številne reprodukcije umetnin iz preteklosti in sedanjosti pa slike znamenitih umetnostnih in zgodovinskih spomenikov kakor v kakšnem umetnostnem zborniku. Ze ovitek Je umetnina zase. Reproducirana je v naravnih barvah oljnata slika Ardenga Soffici-ja, člana Italijanske akademije, »Pomlad«. Ta umetnik je prispeval članek na uvod- o toskanski pomladi. Prispevek krase krasne reprodukcije, ena tudi večbarvna, umetnikovih del, ki nam prikazujejo toakansko pokrajina — Posebno bogato j* Ilustrirana razprava o zlatih m srebrnih srednjeveških oltarjih v Italiji, tako da spoznamo Številne najbolj znamenite umetnine te vrste. Razprava bi bila v čast vsaki umetnostni publikaciji. Napisal Jo je Angelo Lipinski. — Poučen je članek o materinski zaščiti in mladinskem skrbstvu v Italiji. — V Članku »Rimske kupole« je prikazano »Večno mesto« s perspektive, ki nam kaže eno njegovih najmočnejših značilnosti (G. Lerda — Ol-berg). — Revijo vzameš v roke z veseljem že zaradi krasnih reprodukcij cvetja v naravnih barvah, ilustracij krajšega sestavka o rimskem cvetju. — Mnogo zanimivega zvemo iz članka o razvalinah Paesruma. — Pestrost vsebine povečuje prispevek o pokrajini in filmu, to se pravi o slikoviti italijanski pokrajini, kakor ustvarjeni za filmske .posnetke. — Članek o pomladnih slovesnostih v Assisiju dobro služi, da čim bolj spoznamo italijanske krajevne značilnosti in zanimivosti, hkrati pa tudi umetnostno lice mest in krajev. — Italija ima elektrificiranih mnogo železniških prog, kar zvemo iz članka, ki prikazuje razvoj in pomen elektrifikacije železnic v Italiji. — Revija vsebuje še Številne prispevke s področja arheologije, umetnosti, turizma, o javnih delih, o gledališču, o novih knjigah, ki opsujejo Italijo itd. Mimogrede naj omenimo, da pri vpisu arheoloških del v novejšem času niso prezrli tudi izkopanin v Novem mestu. Ze ta bežni pregled kaže, da je »Itaiia* v resniri reprezentativna, zelo lepa revija, ki jo rad vzame v roke vsak, ne le, kdor se zanima za tujsko prometne zadeve, Z Gorenjske — Prva cestna zbirka za nemški Rdeči krfi. Prva cestna zbirka za nemški Rdeči križ je vrgla na Koroškem in Gorenjskem okrog £63.000 mark. V Celovcu so nabrali 85.000, \ Beljaku 53.736, v Kranju 31.038, v Radovljici 13.000 in v Kamniku 14.100 mark. V primeri z lanskim letom je vrgla zbirka ekrog 200.000 mark več. Prostovoljne prispevke so zbirali predzadnjo soboto in nedeljo. V Medvodah je bilo v nedeljo popoldne velika vrtna veselica v gostilni Marijane Bohinc. Cisti dobiček je šel tudi za nemški Rdeči križ. Prireditev je posetil tudi okrožni vodja Kuss. — Učiteljski tečaj v Gozdu pri Martuljku. V Gozdu pri Martuljku je bil nedavno dvodnevni učiteljski tečaj za učitelje iz radovljiškega okrožja. Številna predavanja so seznanila vzgojitelje z aktualnimi svetovno nazornimi vprašanji. Šolanje, ki je bilo v znamenju izobrazbe učiteljstva na rasni podlagi, je poteklo v najboljšem razpoloženju. — Zaključek Šolskega leta. Sola v Mengšu Je slovesno zaključila šolsko leto. Svečanosti so prisostvovali občinski komisar Fr. Hertle, več uradnih predstojnikov, zastopnikov ženstva, ves učiteljski zbor in starši šolskih otrok. Zbrano mladino je nagovoril šolski vodja Fr. Hofgartner. Pohvalil je mladino in se zahvalil učiteljstvu za požtrvovalno delo. Občinski komisar Hertle se je tudi zahvalil učiteljstvu, poudaril velik napredek šolstva in obljubil, da bo občina tudi v bodoče z vsemi močmi podpirala šolo. Tudi v Dobu pri Domžalah so imeli za zaključek šole svečanost skupaj z ljudsko šolo v Krtini. Po razvitju zastave so odšli gostje in učenci v slavnostno okrašeno dvorano v šolskem poslopju, kjer je nagovoril mladino šolski vodja, župan se je pa v imenu občine zahvalil učiteljstvu za storjeno delo. — Kozaška sablja ca Gankiterja Ar. UV berrelterja, Gaulelter dr. TJlberreiter Jo prejel te dni z vzhodnega bojišča kozaSko sabljo, ki mu je poslal višji vojaški zdravnik dr. Stieger, doma iz Štajerskega. Sablja izvira iz bitke pri Lpzovenki blizu Hankova z dne 26. aprila 1912. — žrtev kopanja. V Mc^hendorfu o-kroije Furstenfcld pri poljskih delih zaposleni lSletni Martin Hribernik lz Spod. Štajerske se $e šel v nedeljo s tovariši kopat v reko Pinko. Zašel je pa pregloboko V vodo in ker ni znal plavati je utonil. — Tri nova športna društva. Štajerski Helmatbund je ustanovil pri krajevnih skupinah Konjice, Marenberg in Slov. Bistrica športna društva. Novi športni društvi v Konjicah in Marenbergu se predstavita prvič občinstvu v nedeljo, ko bo v Konjicah nogometna tekma med domačim in Ma-renberškim klubom. — Kino v Središču ob Dravi. Krajevna skupina Središče ob Dravi je otvorila v soboto 4. t. m. svoj kino. Otvoril ga je okrožni vodja Baucr. ki je v svojem govoru naglasa! zasluge vodje krajevne skupine Fandierja za ustanovitev kinematografa. KOLEDAR Danes: Petek, 10. julija: Amalija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubi Avguštin Kino Slojra: >Velika dirkač Kino Union: Strast Kaz stava slik Kajka Slape mika v gaJe- riji Obersnel na Gosposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Donos: Mr. Sušnik, Marijin trg B, Ku-ralt. GofT^osvot.ska cesta 4, Bohince ded.. Centa -9. oktobra 31. Iz Spodnje štajerske — Iz Brežic in Središča ob Dravi. V Brežicah je bilo od 21. do 30. junija rojenih 8 otrok. Umrl je pa Anton Kralj. V Središču ob Dravi je bilo od 1. do 30. junija rojenih 7 otrok, umrla sta pa dva prebivalca. — Zahvala generala Ringla Mariborčankam. Generalmajor Julius Ringel se je z lastnoročnim pismom zahvalil Mariborčankam za ovratne rute, ki jih je poslala njihova organizacija nemških vojakom na bojišče. — Novi grobovi. V Partinju je umrl upokojeni občinski uradnik Stanislav Snuderl, star 56 let. V Mariboru sta umrla uradni-kova žena Marija Jaroš, stara 29 let in trgovčev sinček Karel Gottlich. — Nesreče. 311etni šofer Maks Bračič iz Gotovelj je padel tako nesrečno, da se je močno pobil po kolenih in so ga morali prepeljati v bolnico. V tovarni Zlatorog v Mariboru zaposlena 411etna delavka Matilda Križane se je onesvestila in so jo morali prepeljati v bolnico. Šestletni posestnikov sinček Alojz Mandel, iz Sobra pri Sv. Križu nad Mariborom je pasel s svojim 10 letnim bratcem Izidorjem krave. Roditelja sta pa delala na polju. Lo;zek je splezal na češnjo, da bi se nazobal češenj. Kar se mu je odlomila veja in padel je tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — Življenje In umiranje. Od 29. junija do 6. julija sta bila rojena v Ptuju dva otroka, Poročili so se Rudolf Voda z Angelo Zupan in Janez Petrovič z Marijo Bezjak. Umrla sta pa Valentin Lah in Anton Ro-došek. — Octovo kislino je pil. Dveletni sinček viničarja Josip Vezjak iz Zgornjega Hlapja je iztaknil doma posodo z cetovo kislino. Napravil je nekaj požirkov in se začel v silnih krčih zvi;ati. Prepeljati so morali v bolnico, kjer mu bodo skušali zdravniški rešiti življenie. V bolnico so prepeljali tudi 31etnega Mihca Skergeta in njegovo dve leti staro sestrico Margereto lz Kalvarije pri Mariboru. Oba otročička sta kazala znake zastrupi jenja — Mariborsko gledališče na prostem. V nedeljo dopoldne bo v mariborskem mestnem parku velika prireditev v korist nemškega Rdečega križa. Mariborsko gledališče priredi za zaključek letošnje sezone koncert po želji. Občinstvo samo ima priliko izraziti svoje želje glede koncerta. Pred gledališkim poslopjem je namreč nameščen poštni nabiralnik, kamor lahko meče občinstvo pismene želje glede programa. Ljudje si lahko izberejo najlepše arije iz vseh oper in operet, ki jih je vprizorilo mariborsko gledališče med letošnjo sezono. Naše gledališče DRAMA Petek, 10. julija ob 15.: Vdova Roelmka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 11. ob 17.30.: Poročno darilo. Red A Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdoL Ponedeljek, 13.: zaprto. OPERA Petek, 10. ob 17.: Krišpin in njegova botra, Red B. Sobota, 11. ob 17.: La Boheme. Izven, Eni* žane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Krišpin in njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdoL Ponedeljek, 13.: zaprto. Abonente reda B opozarjamo, da bodo imeli danes, v petek ob 17. predstavo opere »Krišpin in njegova botro«. Delo poteka iz dobe neapelske operne šole. Njegova avtorja sta brata Riccija, Luigi ln Federico, libreto je napravil M. Piave. Peli bogo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan, Contina — Lipušček, Bortola — Si-inončič, Aneto — Mlejnikova, botro — Golobova, Lizetto — Polajnarjeva. Dirigent A. Neffat, režiser R. Primožič, zborovodja R. Simoniti. Prodaja netipiziranih tekstilnih izdelkov med trgovci Z okrožnico z dne 20. maja 1.1. je Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino pojasnil, da je promet z netipiziranim blagom od 16. aprila naprej med grosisti prepovedan, ob enem je izdal prepoved prometa z netipiziranim blagom med detaj-listi. Dovoljen je le še promet s tem blagom med detajlisti in obhodnimi prodajaJci, vendar obhodni prodajalec ne sme v nobenem primeru prodajati netipiziranih tekstilnih izdelkov dražjo, kakor ga prodajajo detajlisti s stalnim obratom v kraju, kjer vrši prodajo obhodni prodajalec. Pač pa je nadalje dovoljena prodaja tipiziranih izdelkov v medsebojnem grosistovskem in de-tajlistovskem prometu pod pogojem, da ostane nesprem%ijena prodajna cena za potrošnika. Z novo okrožnico od 5. t. m. sporoča Visoki komisarijat, da je medsebojni prenos netipiziranoga blaga med grosisti in medsebojni prenos med detajlisti dovoljen v primeru, kadar trgovec, ki proda netipizirano blago, opusti svoje poslovanje ter položi v občinskem uradu svojo obrt-nlco, če proda blago po lastnih nabavnih cenah, zaračunajoč si kvečjemu prevozne stroške do svojega skladišča. " Pošiljanje blaga po slih Ponekod imajo dobavitelji navado, da pošiljajo svojim odjemalcem detajlnim trgovcem blago neposredno po svojem ooob-ju, in sicer v manjših partijah proti odvzemu ene same nabavnice za vse blago. Ta način dostavljanja je povzročil neprilike v pogledu kontrole. Zato odreja Visoki komisarijat, da se morajo dobavitelji, ki hočejo na ta način dostavljati blago, preskrbeti matično knjigo, vidirano od sindikalne organizacije, v katero vpišejo predpisane podatke. Kopijo ki Jo Iztrgajo tz matične knjige, mora sel pri prenosu imeti s seboj. Original pa mora biti shranjen v matični knjigi tudi potem, ko je knjiga izčrpana. Radio LfcMfana SOBOTA. 11. JULIJA 1942-XX<> 7.30 Pomoč bIa v slovernScrni. 7.45 Lahka dasha — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.20 .Moderne pesmi — orkester vodi dirigent Zcme. 12.40 Koncert vrotaiLvtke Jelke Stanićev© (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obor*iženih Sil v slovenščini. 13.20 Lepe pe»mdi diri-tfent D. M. S-i-janec, sodelujeta ftoprani&tka Draga Sokova m tenorist Janez Lipu^ek — operetna glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.10 Nove plošče Cetra. 17.55 Gospodinjsko prodavanje v slon-enščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Koncert tereera Dobršek. 20 Napoved čas« — poročila v rtalijanSčini. 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Vitlijem Ratcliff — uglasbil Mascagni — v odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, pcTOčiia v rtalijanSčrni. 155 »SLOVENSKI S* HOD«. J***. 1« JoBj* 19«-JOC. Strma 9 1 Ali veste, kje so te ulice? Na peči, Na jami, Na ktančku, Ma griču, Pod Tm Tas}o • • • '• Ljubljana, 10. julija Ljubljana je tako zajurniva, da kaže prestati celo seznani njenih ulic. Prav v ime-3iih njen h ulic se ruim pokaže, kako množično, slikovito, vabljivo in tudi še vel no idilično mesto je. Imena ljubljanskih ulic nam pa povedo Se mnogo več; govore o zanimivi zgodovini mesta in spominjajo nas številnih zgodovinskih oseb; oživljajo nam spomin na mnoga imena kulturnih delavcev, nekatera že pozabljena; v teh imenih so pa tudi zanimivi sledovi ljubljanskega razvoja. Nekaterih imen si dandanes marsikdo ne moie več zadovoljivo razložiti, preprosti ljudje pa pogosto niti ne velo, kdo in kaj je bil mož, ki smo si v Ljubljani sposo.;:!: njegovo ime, čeprav zveni domače. Pomen nekaterih zgodovinskih imen je pozabljen. S časom fjo bila tudi opuščena posamezna zgodovinska imena, kar je treba obžalovat:, kaj*j imena ulic so lahko odprta zgodovinska knjiga. Upanje pa je, da ne bodo nikdar pozabljena nekatera zgodovinska imena celih okrajev, kakor n. pr. Trnovo in Krakovo. 037 uličnih imen Tisti, l^i so vileli svetovna mesta, iz razum 1jfi^jh razlogov omalovažujejo naš j malo Ljubljano. Vendar Ljubljana ni tako mala. kakor se zdi na prvi pogied in kakor bi /nislili, Če bi jo presojali ie po številu prebivalstva. Po svoji površini je Ljubljana v resnici veliko mesto. Zato pa tudi orientacija v Ljubljani ni nič lažja kakor v pravih velemestih. Ali veste, koliko uličnih Imen ima Ljubljana? O tem statistika molči; reporter je skušal hitro Ugotoviti, kcli-I-o uličnih imen bi si moral zapomniti, da bi bil v Ljubljani res povsod doma, kajti to je njegove poklicna dolžnost. Medtem, ko je to pisal, je hitro post?l imena v seznamu novega načrta mesta. Naštel jih je 637. Morda se je malo zmotil, vendar smemo računati, da je v Ljubljani okrog GiO uličnih imen. Kolikor toliko ulic pozna po imenih sleherni meščan. Nekateri sicer posušijo le ulice v svojem okraju in še tam ne vselej dovolj dobro. Tisti pa, ki so se pogosto selili, tako da so stanovali že v vseh okrajih, bi pa bili lahko dobri tujski vodniki. Vendar v splošnem velja, da meščani sicer več ali manj poznajo vse mesto, ne zapomnijo si pa imen ulic. Pod imenom mesto pa razumejo le starejše mestne okraje, medtem ko periferija velja še vedno za predmestje, ki ne zasluži posebnega zanimanja. Z Abrahamom se začne ... Človek je v zadregi, kako bi naj bolj sistematično razdelil ljubljanske ulica, da bi se lažje orientiral. Po okrajih? Po abecednem redu? Po zgodovinskem razvoju mesta ? V seznamih ulic, priključenim načrtom, so imena navadno uvrščena v abecednem redu. Pri tem bežnem pregledu ljubljanskih uličnih imen se bomo ravnali tudi po abecednem redu. Kako zanimiva so naša ulična imena, se prepričamo že na samem začetku, kakor tudi na koncu seznama. Po abecednem redu je prva ljubljanska ulica Abramova. Zveni precej orientalsko, vendar se najbrž motimo, če jo spravljamo v zvezo z Židi. Najdemo jo na Viču. Ime je najbrž nastalo po imenu vi-škega posestnika. Sicer nam pa najnovejši seznam ljubljanskih ulic ne tolmači imen, tako da smo v mnogih primerih navezani samo na ugibanje. Nekatera imena nas v resnici presenetijo. Ko se pa nekoliko poglobimo vanje, vendar niso tako čudna in nerazumljiva kakor se zdi nekaterim, ki ne poznajo naše krajevne zgodovine. Slavni možje posodili svoja imena Ljubljanskim ulicam so posodili svoja imena številni slavni možje, toda ne le možje našega pokolenja. Med njimi zasledimo tudi številna imena mož svetovne slave. Sorazmerno je vendar mnogo domačih imen. Ce govorimo o imenih mož svetovnega slovesa, naj omenimo vsaj Napoleona in Tolstoja. Napoleonov trg je menda dovolj znan; nanj nas opozarja že ol daleč visok obelisk, spomenik Ilirije. To je eden najmanjših trgov v Ljubljani. Manjši je menda le še Jurčičev trg. Tolstoju so prisodili šele v novejšem času ulico za Bežigradom, prav za prav na Brinju. Med slavne može svetovnega imena smemo šteti Valvasorja, ki ima v Ljubljani tudi spomenik, ne le trg. Menda ni treba še pojasnjevati, kje je Valvasorjev trg; Valvasorjevo ime je tako spojeno z našo zgodovino, da se zdi samo po sebi umevno, kje je njegov trg — ob muzeju. Tuje zveni ime: Hacquetova ulica. Hacquet je bil francoski zdravnik In učenjak, ki se je mudil v naših krajih. Dali so mu kratko ulico za Vilharjevo cesto, blizu znanega podvoza na šmarlinski cesti. Sicer ne najdemo posebno mnogo imen svetovno slavnih mož med imeni naših ulic. Nekatera tuja imena so se pa že tako udomačila, da nam ne zvene več tuja. Tako je zanimiv primer Beethovnove ulice, ki jo preprosti delavci imenujejo rBetonova ulica«, kakor da gre za beton. V novejšem času so do- bili v Ljubljani ulice tudi nekateri slavni Italijani, n. pr. Petrarca. Že prej je imel svojo ulico Robba, ki je zapustil Ljubljani menda med vsemi umetniki največ umetnin trajne vrednosti. Mel novejšimi imeni ljubljanskih ulic naj omenimo še Puccini-jevo ulico. Slava se meri po ulici? Razumljivo je, da skušajo Imenovati črn lepše ulice, ceste in trge po najslavnejših imenih. Vendar ulica ni vedno najboljše merilo slave moža, kraja ali zgodovinskega dogodka. To je razumljivo, saj se mesto neprestano spreminja in ne dobi vseh ulič-rhh imen hkrati. Tako nekatere neznatne in zakotne ulice dobe s časom prej neslute-nl pomen in obseg. Spominjamo se se, kako neznatna in neenotna je bila Miklošičeva cesta pred regulacijo. Tudi Prešernova ulica, čeprav je v središču, ne spada mei najlepše ljubljanske ulice, rnislili pa bi, da bo naš največji pesnik dobil najlepšo ulico- Tudi mnogi drugi naši slavni možje niso dobili ulic, ki bi primerno pred-očale njihovo slavo. Cankar je dobil nabrežje, ki nas sicer prav nič ne spominja na enega največjih slovenskih pisateljev. Bolj razumljivo bi se zdelo, če bi krstili po Cankarju nabrežje ob cukrami, kajti tam je stanoval. Jurčič je dobil trg, ki šteje menda le tri hiše. Precej lepa je pa Levstikova ulica ob Mladiki. Erjavčeva cesta je vsekakor dovolj dostojna za slovenskega prirodoslovca; mnogi slavnejši možje so posodili svoja imena mnogo manjšim zakotnim ulicam. Precej lepa je tudi Gregorčičeva ulica, vzporednica Erjavčeve. Ob Aškerčevi ulici, ki jo mnogi imenujejo cesto, stoje šolske palače in cesta je zaaj res že mestna, medtem ko je bila pred desetletji še predmestna, sredi vrtov in njiv ter brez zveze s Cojaovo cesto. Stritar je dobil eno najstarejših ulic v središču in izgubili smo zgodovinsko ime gpitalska ulica. Po naših slavnih možeh so začeli krščevati ljubljanske uhce sorazmerno pozno. Ko je Županova] Hribar, so bile prekrščene mnoge ulice in bilo je napravljenih tudi nekaj napak, ker so tu in tam odpravili zgodovinska imena. Hribarjeva Ljubljana je bJa še sorazmerno mala in ulic ni biio mnogo, da bi bila dovolj velika izbira, ko so jih delili slavnim možem. V zalnjrh desetletjih pa so bili najbrž pogosto v zadregi za imena; od leta do leta je bilo več ulic in cest, Ki jih je bilo treba krstiti. Upoštevati moramo tudi, da so krsčevali ulice v Mostah in Ko-deljevem, ko še okoliške občine niso bile vključene v mestno občino. V okolišk.h občinah se pa niso ozirali na imena uhe v Ljubljani, odnosno so hoteli včasih tudi konkurirati. Ce je imela n. pr. Ljubljana Prešernovo ulico, niso hoteli zaostajati tudi Moščani. V Mostah so imeli tudi Slomškovo in Gregorčičevo ulico kakor v Ljubljani in zaradi tega so včasih nastajali hudi nesporazumi. Pozneje so podobne dvojne ulice odpravili. Prav tako so odpravili dvojno štetje na cestah istega imena. n. pr. na Večni poti. Prej je bila namreč ljubljanska in viška Večna pot in obe sta imeli začetne številke. Ljubljani ne najdete le tako prozaičnih in pustih imen ulic, ka- kor n. pr. Pokopališka in Tovarniška ulica, ne le spak, kakršne so »stradoni«, ne le zadušljivih Zagat in romantične židovske ulice in Židovske steze, ne le cehovskih uličic, ki so dobile imena po rokodelcih, ne le zemljepisnih imen po mestih, krajih, gorah itd.; v Ljubljani imamo celo Ljubljansko ulico (Zelena jama), nismo pozabili niti na Martina Krpana (Siska) V zadrego bi spravili marsikoga. Če bi ga vprašali, kje je v Ljubljani Pol hru-žko (v Zgornji fiišlc, ob severnem vznožju Šišenskega hriba). Na griču (na Brdu. blizu Bokale), r.a Peči (na Kodeljevem), Nova vas (ob Cesti na Brdo), Na jami (v Šiški) itd. Med poetična imena spada vsaj navidez tudi Pot na Rakovo jelšo (Mestni log in Barje), a je precej dobro znana. Poti je v Ljubljani precej, a ne enega in istega spola. Tako pravimo Lepi pot ulici nasproti tobačne tovarne na Mirju, trnovska Zelena pot, ki so ob nji včasih gojili sviloprejke, je pa ženskega spola. Imamo še pot na Drenikov vrh. Pot na Fužine. Pot na Orle. dalje Staro pot. Poljsko pot in morda še katero. Na idilične čase nas spominja tudi ime Na gmajni v štepanji vasi. Končno naj se omenimo, da ima Ljubljana tudi vasi, n. pr. Crno vas in šte-panjo vas. V fi'ški je tudi ulica Za vasjo. Ob tej priliki smo se pa komaj dotaknili ljubljanskih posebnosti, ki se kažejo že v uličnih imenih. Naj zaključimo z zadnjim imenom po abecednem reiu: Zolgar-jeva ulica. Kdo pa je bil Zoigar ali Zolger? Najbrž ne veste, kakor tudi ne, kdo je bil Abram. Pravijo, da je bil žolger prvi slovenski minister na Dunaju. Mož si je torej zaslužil ulico, ki jo je dobil za Bežigradom (na Brinju). DNEVNE VESTI — Nemško priznanje italijanskima kulturnima delavcema. Predsednik nemške akademije je imenoval znanega milanskega pisatelja prof. Vincenca Errante za dopisnega člana nemške akademije v znak posebnega priznanja za njegove zasluge za uspešen razvoj obojestranskih kulturnih odnosa j ev. V znak priznanja za iste zasluge je podelil predsednik nemške akademije italijanskemu filologu prof. Juriju Pasqr.alu iz Firenze Humboldtov0 svetinjo. — Nagrade Kr. italijanske akademije. Tudi letos je razpirala Kr. akademija Italije številne nagrade. Roki so vložitev prošenj in priložitev potrebnih dokumentov so določeni takole: 31. decembra 1942 XXi. za Kraljevo nagrado 25.000 lir, ki je namenjena znanstvenikom kemikom ter predstavnikom filozofske in moralne vede. Dne 20. novembra 16 akademskih nagrad po 10.000 lir. Te nagrade bodo podeli!; posamezni akademijski razredi. Končna bo podelila akademija za zasluge s področja moralne in zgodovinske vede nagrado »Corriere dcll-a Sera« v iznosu 200.000 l:r. — Potresni sunki v Narrfju. Iz Narnija poročajo, da so čutili tam dne 7. julija ob 0.25 precej močne potresne sunke, ki so pa kmalu pojenjali. Prebivalstvo je takoj zapustilo hiše in se zbralo po trgih. K sreči ni bilo nobene večje škode. Potresne sunke so čutili tudi v sosedni Campagnam. — Deček utonil v morju. V Pescanj se je kopal v morju v družbi dveh sovrstnikov 121etni Galiano Rocco. Pri kopanju je tvegal preveč na morje, pa je opešal. Pričel je klicati na pomoč. Preden sta mu kopalna tovariša mosla pomagati, je nesrečni deček že utonil. — Milijon lir škode ima veletrgovse Sil-vij Česati, ki ima svojo krznarijo na korzu Roma 92 v Milanu. Bil je z družino na letovanju, ko je nenadoma prejel obvestilo, da so tatinski zlikovci izpraznili njegovo skladišče. Ugotovil je, da so mu odnesli krzna ter kožuhovine v skupni vrednost: okoli milijon lir. Oblastva so drzni tatinski druščini že na sledu. — Umetnostna razstava osnih vojakov. Te dni bo otvorjena v dvoranah starinskega gradu Ursino v Cataniji umetnostna razstava, ki bodo na njej zbrana umetnostna dela osnih vojakov ter catanskih umetnikov. — Prvi kongres kritikov antične umetnosti bo otvorjtn dne 16. t. m. v Benetkah. Kongres je organizirala beneška zveza umetnikov pod okriljem beneške mestne občine ter s pristankom zunanjega ministrstva. Na kongres, ki bo potekal v duhu strege znanstvenosti in umetnostne kritičnosti, so bili povabljeni najvidnejši kritiki antične umetnosti iz desetih evrop-< skih držav. Svečani otvoritvi kongresa bo prisostvoval tudi predsednik Italijanske Kr. Akademije Federzoni. —..Novi DaviJski škof. Za škofa pavijske škofije je imenoval papež mons. Karla Alloria iz Trecate Novarose. Novi škof Pa-vie je bil rojen 1391 v Viilati v pokrajini Vercelli. Svoje bogoslovne študije je dovršil v Novari. Udeležil se je prve svetovne vojne kot sanitetni vojak od 1516 do 1918. — Senator Caccianiga umrl. V Trevisu je umrl senator Gino Caccianiga. nečak pisatelja in romanopisca Antona Caccianiga. Pokojnikovo delo je bilo važno za gospodarski in poljedelski razvoj trevisan-skega okoliša. Bil je ustanovitelj tamošnje hranilnice, ki je mnogo pripomogla k prčevitu kmetijstva ter gospodarski okrepitvi prebivalstva. — Nemški poslanik v on Mackensen v Rimu je prispel v Val Brembana, kjer Je posetil kolonijo Piazzatorre, kjer so na letovanju skupine nemške Hitlerjeve mladine. Zanimal se je za razpoloženje letujoče mladine in je zatem odpotoval v Ber-gamo, kjer si je ogledal delovno mesto Dalmine in sedež germanske akademije. — Filatelist i ena razstava v Rim i ni ju. Konec julija bo otvorjena v Riminiju fi-latelistična razstax*a, ki se bo nanašala na popolno zbirko zračne pošte. Dragocena zbirka, ki bo glede Italije prva kompletna na svetu, bo obsegala 400 kartonov. Ljubitelji znamk bodo na osnovj te razstave lahko zajeli zgodovino vseh italijanskih letalskih manifestacij od prve leta 1905. pa do najnovejših in najslavnejših. — Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci. Obiranje čresenj Se vedno zahteva svoje žrtve. V Preserju sta obirala čresenje sin krojaškega mojstra Gabriel Intihar. Padla sta oba z drevesa; deklica si je zlomila desnico, Intihar si je pa nalomil levico in se potolkel na glavi. — Silvestru Kernu, 601etnemu posestniku iz Ribnice, je padel pri delu kamen na levo nogo: zmečkalo mu je prste. — Marija Šmalc, Umetna užitkarica iz Ribnice, je padla po stopnicah v klet in si zlomila levo nogo v kolku. — Marija Opeka, 91etna hči delavca z Vrhnike, se je poparila s kropom; ima hude opekline. — Odgodila je svoj pogreb na boljše čase. Nenavaden dogodek se je primeril v Milanu. O njem poročajo izčrpno vsi italijanski listi. Dogodek nam kaže posledice nepredvidenega ozdravljenja. 501etna vdova Marija M. iz Milana je" ležala v bolnici in zdravniki so obupali nad tem, da bi jI mogli rešiti življenje. Gospn Marija M. je dobro vedela, da se bo morala v kratkem posloviti od tega sveta. Poklicala je brzojavno svojo sestro iz Benetk ter ji izročila večjo vsoto denarja, s katerim naj oskrbi pogreb po željah Marije M. Sestri pa se je iz družinskih razlogov mudilo nazaj v Benetke, pa je hotela še pred odhodom vse po sestrinem naročilu urediti. Pri pogrebnem zavodu je poravnala stroške, zglasila se je tudi pri nekem milanskem župniku, s katerim se je dogovorila zaradi zadušnic in drugih cerkvenih po-božnosti, za kar mu je tudi izročila vnaprej dolžno vsoto. Toda rgodiio se je, aa se je pričelo zdravstveno stanje Marije M. boljšati, nazadnje je popolnoma okrevala. Ko se je obrnila na sestro, da bi ji vrnila denar, je zvedela, da je ves denar porabila za pogrebne stroške. Mariji M. ni preostalo nič drugega, ko da se je obrnila na pogrebni zavod in dotičnega župnika. Zadevo je še dobro uredila, ko je pojasnila, da je odgodila svoj pogreb na boljše čase. Le stroški za venec so ji bili delno odbiti in pa stroški za krsto, ki je bila že izgotovljena. Marija M. je vas to lepo sprejela, saj si je s tem odplačala podaljšanje življenja, ki se ji je nepričakovano na novo nasmehnilo. — Promet med Sarajevom in Višegra-dom obnovljen. Uradna poročevalska agencija »Kroata« poroča, da je bil v nedeljo obnovljen železniški promet na progi Sarajevo—Višegrad. — Stare hranilne knjižice na Hrvatskem ne bodo več veljavne. Hrvatska poštna hranilnica s 1. septembrom tekočega leta ne bo več priznavala starih hranilnih knjižic. Zamenjati jih bo tre^a z novimi. — Madžarska se udeleži zagrebškega velesejma. Prihodnjega zagrebškega vele-sejma se oficielno udeleži tudi Madžarska. Načrti za njen paviljon so že izdelani. Denarna srelstva za gradnja paviljona so že zagotovljena in paviljon začno ^ra^iti se ta teden. — Zdravljenje Invalidov v Dolenjskih toplicah. Invalidi so vložili nad 50 prošenj za zdravljenje v Dolenjskih toplicah. Prošnje se rešujejo po vrstnem redu. Tisti, ki prejmejo ugodne rešitve, dobe izplačano pripadajočo srvoto in bodo morali v zdravilišču sami skrbeti za vso oskrbo. — Pred posebnim sodiščem obsojen! Spekulanti. Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu so bili obsojeni zaradi prodaje gorljivega olja po lOkratnl ceni Del Bo Franco na 12 let ječe in lO.OOu lir globe, Tamburlina Domenico Gualtien Francesco in Daolio Hanibal na štiri le;a ječe in 10.000 lir globe. Glavni krivec Rudolf Rondinini. vodja tvrdke A C. O. v Bologni, je bil obsojen na prisilno del.... Šofer Emil Ferrerio je bil obsojen rra dve leti ječe zaradi tatvine, industrijec Henrik Malerba je bil obsojen na tri mesece zapora in 10.000 lir globe. — Žalosten konec vožnje po Ticino. Sest prijateljev se je peljalo na čolnu po Ticci-nu. Nepričakovano se je čoln prevrnil, petorici se *je posrečilo priplavati do brega; sesti. 291etni Ferdinand Belliuzoni iz Pa-vie, pa je utonil. — Sam prejel sporočilo o svoji smrti. Glavni kurjač Lorenzo Saccaluga lz Quarta v Genov! je sprejel iz ust prinašal-ca vesti sporočilo, da je Lorenzo Saccaluga umrl na morju in utonil Prinasalec te vesti je bil zelo presenečen, ko je izvedel, da je oseba, s katero govori, sam L. Saccaluga. Kmalu se je pojasnila zadeva. Tik pred odhodom tovornega parnika, na katerem je bil glavni kurjač, je dobil Saccalugo 15-dnevni dopust Takoj je odpotoval k svoji družini v Genovi, kjer je prejel sporočilo LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah is praznikih ob 10.30. 14.30. 10.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON «-41 Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov Ljubi Avguštin Paul Horblger — Marta Andergast KINO UNION — TELEFON Slava in beda slavnega umetnika Barbara Stanwyck, Adolphe Menjou, VVilliam Kolden i. t. d. KINO SL.OUA — TELEFON Zt-OO Danes avanturistična drama Velika dirka V glavnih vlogah: Adolf Menjou in Oolores Costello. Režija: Alfred Green volje, ampak je prinašalcu vesti dejal, da je po izročilu namenjeno dolgo življenje vsakomur, čigar smrt je prerano objavljena. — Brata vojaka poročila dve sestri. V cerkvi sv. Mihaela v Milanu je biia poroka dveh bratov vojakov Bruna in Sandra Pie-tra s sestrama Clorindo ter Ireno Pela. Ženinoma sta bila priči predsednik zveze bojevnikov G. F. Ros?i ter zvezni inšpeKror Remo Fasani. nevestama pa fašistična funkcionarka Lena Molinari ter grofica Marija Prinetti. — Tiskovna pravda. Pred pristojnim sodiščem v Rimu je bila razprava proti uredniku periodičnega lista *Filmc Juliju Bragaglii in proti odgovornemu ravnatelju navedenega lista Minu Doletti. Tožil ju je zaradi obrekovanja Silvii D'Anico, ki se je čutil prizadetega na časti v zvezi z dvema člankoma, ki ju je napisal za »Film* Julij bragaglia. Sodišče je odmerilo BragaglU štiri petine sodnih stroškov, Dolettiju pa eno petino. Nove opere na Seali in v Kr. operi. Predsednik odbora za uprizarjanje sodobnih opere so sledeče t Rim): O. Respigni »Bel-tino je predložil ministru za ljudsko kulturo v potrditev seznam oper. ki bodo upri-zarjene v letošnji jesenski sezoni v rimski Kr. operi in v milanski Scali. Odobrene opere so sledeče (Rim): O. Respihi »Bel-fagort, G. F. Malipiero »Callotove muhe« i najnovejše operno delo); L. Dallap ccola »Nociii let«; F. B. Busoni »Harlekin«; G. Petrassi »Zbor mrtvih«; A. Berg >Wozzek« (nova v Italiji). V milanski Scali pa bodo uprizorili sledeče opere: G. F. Ghedini »Kraij Hasan:; A. Casella »2ena kača«; F. Lattuada »Vihar«; C. Orff »Carmina Bu-rana«; A. Honegger »Aufione«; B. Bartok »Čudni mandarin«. Slednje tri opere so nove in bodo deživele v jesenski sezoni svoj odrski krst. — Tisoč jajc v treh kovčegih. Na postaji v Lissonu so zajeli karabinjerji 55letno Ge-novefo Pianta, ki je imela pri sebi tri kovčege. Ugotovili so, da je biio v njih 1000 jajc, ki jih je nameravala Pianta prodati po* ceni, ki je višja od maksimirane. Jajca so bila zaplenjena, Pianta je bila ovadena pristojm oblasti. 141etna hči hišarja Ana M ozek in lTletnl o svoji smrti- Saccaluga ni izgubil dobre IZ LJUBLJANE —lj Zadnja pot dr. Pavla Avramoviča. Včeraj popoldne se je na pogrebu dr. Avramoviča, šefa za ljudsko zdravje pri Visokem komisariatu, najlepše pokazalo, kako številne prijatelje je imel pokojni zdravstveni delavec. Pogreb je bil iz Beethovnove ulice ob 16. V dolgem sprevodu so se za krsto zvrstili svojci, prijatelji in stanovski tovariši pokojnega. Priznanje je izkazal pokojnemu tudi Eksc. Visoki komisar Emi-lio Grazioli, ki je poslal k pogrebu kot svejega zastopnika dr. Cav. Alda Duceja, pokrajinskega zdravnika. Dr. Avramoviča so pokopali na viškem pokopališču. Pogreba so se udeležili tudi številni člani pravoslavne cerkvene občine. —lj Pridite takoj po krompir. Trgovci z živili prosijo, da stranke takoj dvignejo pri svojem trgovcu odmerjeno količino krompirja. —lj Na I. ženski realni gimnaziji se prič-no pismeni višji tečajni izpiti v ponedeljek, 13. julija t. 1. Ravnateljstvo obvešča o tem starše in pripravnice vseh treh oddelkov; slednje naj se zbero na spodnjem dvorišču bivše prisilne delavnice v ponedeljek zjutraj do polosmih. — Za nižji tečajni izpit naj pridejo učenke vseh Četrtih razredov na dvorišče v Lichtenthurnovem zavodu v ponedeljek, 13. julija do poldesetih. —lj Kožn^dolski hodniki. Poleti pokrivajo te hodnike lepe travnat« preproge, odnosno so jih pokrivale vsaj doslej. Zdaj je pa konec te idile. Hišni lastniki morajo očistiti hodnike ob svojih hišah. Tu in tam so hodniki že očiščeni. Plevel je zatrt vsaj za nekaj tednov. Med tem ko na cestah trebijo travo od časa do časa mestni delavci, so hodnike dolžni očistiti sami lastniki. Toda za travo žalujejo nekateri rejci kuncev. Marsikje je namreč rasla dobra detelja kakor na najboljši njivi. Rejci niso imeU drugega dela, kakor da so želi to travo, »travnikov« ni bilo treba gnojiti ter oskrbovati. Za travnatimi hodniki pa bodo žalovali tudi pešci, ki so se ob dežju umikali pred blatom na travo. Tako vidimo, da imajo tudi travma ti hodniki svoje dobre strani, kar radi pritrdijo tisti hišni lastniki, ki ne vihte posebno navdušeno rovnic in motik pred svojimi hišami. —lj Zopet suša. Od dne do dne je bolj občutna suša na vrtovih ln zlasti na njivah, kjer ni mogoče zalivanje. Zadnje dni vlada prava poletna vročina in zemlja je vedno bolj suha. Tudi zalivanje ne zaleže več mnogo, ker vlaga naglo izhlapeva. Lepo vreme so pa Izkoristili posamezniki početni ki, Id prej niso utegnili kositi. Nekateri Se vedno suše. Suša zdaj ne more več Škodovati žitu, ki naglo zori ln je po večini že porumenelo. Žetev se doslej ie ni začela. Precej pa trpe zaradi suse okopa vine, zlasti fižol na peščeni zemlji. —lj Jezikovni tečaji italijanščine, nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za začetnike in ipretaeJSe. Pojasnila in vpisovanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. —lj Star«: Najbolje se bodo Vali otio-ci, ki jih boste vpisali v srednje Sole, pripravili za sprejemni izpit, če jih priglasite k zasebnemu pouku is v*eh predmetov. Priglasevanje dnevno od 9—12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27. pritličje. —I j Nitji tečajni Izpiti bodo na drž. klasični gimnaziji dne 13. in 14. julija od 8. do 10. pismeni, od 15. julija dalje ustni. Učenci naj se zbero (vsi) 13. julija ob 7 45 v telovadnici uršulinske meščanske šole. Vse drugo bodo izvedeli ondi. Iz pokrajine Gorizia — Počastitev Itala Balba. Nedeljo 12. t. m. ob 11.30 bo v Gorizii počatitev spomina Itala Balba. O njegovi osebnosti in velikih zaslugah bo govoril gimnazijski ravnatelj dr. Aegel Bacchia iz Grad.sce. Po-častitvena prireditev je namenjena vsemu prebivalstvu Gorizie. — Prefekt in Zvezni tajii na žet* eni inspekciji. Prefekt v Gorizii Cavani in Zvezni tajnik Molino sta prepotovala več krajev v gorizi sfci pokrajini, kjer sta prisostvovala letvi žita. Zanimala sta st- pri poljedelcih za letošnjo letino, ki kaže povsod dobro. — Starčkova smrt na polju. 771etni posestnik Leop ld Muzic iz S. Martna dl Aisca v Cogliu je šel delat na polje brez klobuka. Nenadoma so opazili sosedni kmetovalci, kako je brez besede omahnil na tla. Priskočili so na pomoč, vendar je bil Muzic že mrtev. Zdravnik je ugetovil. da je nastop:la nenadna smrt zaradi solnča-rice. — Nezgode. 10*etni Lucijan Fighel iz ulice Torriani 50 v Gorizii je padel po stopnicah in si zlomil desnico; VJlotna Ana Bosch:n iz Peume pri Gori/i i si je pri Igri ranila levico. Oba se zdravita v brlnici Brigata Pavia v Gorizii. — Živahna delavnost agrarnega konzorcija. O uspešnem delovanju a^rarne^a konzorcija v Gorizii v L 1941 pričajo sledeče štev.: prodanega je bilo skupno blagft za 11,763.528, 30 lir napram 6 765.829. 10 v 1. 1940. Prodano blago je tehtalo 74.357, 84 napram 57.815. 40 v 1. 1040. Kredit članstvu je bil zvišan od 1.691.713. 95 v L 1P10 na 2.637.228, 30 v 1. 1941. Iz ndkraiine T?ieste — Vmrla jr m»ti kiparja A. SHva. V častitljivi starosti 84 let je umrla v Triestu gospa Vtrginija Sclva, mati odličnega kiparja ter italijanskega akademika Atili a Selve. Kipar Selva je Imel od mladih let v svoji materi vneto podpornico, zagovornico in nežno pomočnico, ki je bila vedno prepičana o sinovi umetniški sili. — Ugodne tramvajske zveze z zabavnim parkom. Zaradi velikega navala triestin-tfkega občinstva na zabavni park. slikoviti park ob Rivi Trajani, k;er se pestro vrstijo kioski, paviljoni, autodromi, streljarne ter razna tekmovališča, je bil izpopolnjen tramvajski promet in vozijo tramvaji v dotično smer od 23. do 24.30 vsakih 15 minut. — Šofer pred »odiftčcm zaradi otrokovo smrti. Pred kazenskim oddelkom triestin-skega sodišča se je moral zagovarjati 48 letni šofer Josip Mestriner iz ulica Gambi-ni 31 in sicer v zvezi z dogodkom 3. novembra 1940 v ulici Flavta. Tedaj je šel čez omenjeno ulico deček Karol Stcfano, ki je prišel pod avtobus, ki obratuje na progi Trieste—Portorose. Deček je obležal z usodnimi poškodbami, za katerimi je podlegel. Mestriner je bil obsojen na sedem mesecev ^'eče in 450 lir globe. — Obsojena brezsrčna mati. 201etna Alojzija Cammarata je rodila lani v marcu otroka. V duševni zmedenosti, ki so jo pospešile razne okoliščine, je usmrtila otroka s tem. da ga je vtaknila v vrečo in vrgla pod nekim mostom v vedo. Zagovarjati se ;'e morala pred pristojnim sodiščem v Triestu, ki jo je obsodilo zaradi detomora na tri leta ter en mesec ječe. — General Beltv v Triestu. Iz Benetk 1e prispel v Trieste na vožnji v Budimpešto general Beltv. vodja madžarske mladinske organizacije.'Na posta*i ga je pozdravil v imenu odsotnega Zveznega tajnika podpo-veljnik G. I. L.-a Bennemito Nicosia, ki je izrazil generalu Beltv ju izraze najodličnej-šega spoštovanja in iskrene prisrčnosti. — Ob smrti kvestorja Capobianca, o čemer smo že poročali, je poslal Zvezni tajnik dr. Piva kvestorjevim žalujočim svojcem v Napolj brzojavno sožalje triestinskega fa-Slja. _ Poročili *o *e v Trlestn slaščičar Al- feo Anton in šivilja Edea G^ersinich. poljedelec Vincenc Negro in gospodinja Dia-na Ferraro, zasebnk Filip Nardin in gospodinja Marjeta Sladic. — Demografsko gibanje. V Triestu je bilo 8. julija 12 rojstev, 10 smrtnih primerov in tri otroke. _ Slike otrok očetom na bojišču. S 15. t. m. bo pričel poslovati v Triestu poseben urad, ki bo na razpolago vsem družinam očetov, ki so pod orožjem in ki se niso videli svojega otroka. Matere novorojenih otrok naj sporočijo rojstvo navedenemu uradu, ki bo poskrbel za fotografa, ki bona domu napravil otrokov posnetek. Urad bo zatem poslal otrokove slike očetom, ki ao pod orožjem. — Upokojitev zaslužnega morskega kapitana. Po 401etnem zaslužnem delovanju pri paroplcvni družbi Istria—Trieste le sel v zasluženi pokoj znani in popularni kapitan Franc Scopinich. Njegove odlike srca in duha so mu pridobile obilo prijateljev, ki mu želijo ob upokojitvi čim bel j zadovoljivega počitka. DOBRI PRIJATELJI Moža ni domov in mlada žena je ze!o v skrbeh. Končno brzojavi petim njegovim prijateljem: Odgovorite brzojavno, če je prenočil moj mož pri vas? Kmalu se mož vrne, za njim pa prinese pismonoša pet brzojavk enake vsebine: — Emil prenočuje pri nas. Obnovite naročnino! USTNO GNILOBO areženete, če grgrate in pijete »Ambroževo medico«, ki jo dobite prsitno le v Medarai, Ljubljana — Židovska ulica 0. IZGUBILA SEM od trga do Rožne doline knjižico z denarjem in računi. Pošten najditelj naj odda: Zanoškar Marija, Rožna dolina, CeLta 11(9. Stran 4 »SLOVENSKI RiKOlk, pe**, 11». JtfJJft m*-XX. 155 Baron žiga Zois — reporter Kakor najvestnejši reporter je Zois zapisoval dogodke med jubljani — Iz pamemlrae knjige Fr. Kidriča »Zoisova Nedavno je izšla kot izdaja Akademije znano ■ti m umetnosti v Ljubljani in kot drugi zvezek zbirke »Korespondence pomembnih Slovencev« Fr. Kidričeva knjiga »Zoisova korespondenca 1809—1810.« 2e iz naslova lahko razberemo, da mora knjnga vsebovati marsikaj zanimivega, saj korespondenca izvira iz precej nemirne ter prevratne dobe. ko ;e Kranjska dobila nove gospodarje. Napoleonske vojne, ki so tedaj razburkale vso Evropo, so dosegle tudi Ljubljano in vrgle iz tira vd:Iično življenje mesta. Kako zelo je tedaj vplivala vojna na vse življenje Ljubljane in dežele, očituje skoraj sleherna vrsta zanimive Zoisove korespondence. Zoisova hi^a na Bregu a»i na Grabnu, ni biia vec mirno pribežališče kultunvh delavcev «prcroditcl jev«, »nanstvenikov ter številnih prij.iteljev bogatega in visoko i z ob ra ž s n e g a plemiča, mecena mladih nadarjenih literatom', iz-podbudnika m pobudnika za delo na domaČi kulturni njivi; ljubitelj umetnosti in ved. po bili že aprila hudo potolčcni na Bavarskem, da so se morali umakniti na Češko in 13. maja so Francozi že zavzeli Dunaj. Oddelki nadvojvoda Janeza so imeli več sreče na južnem bojišču, a so se morali vrniti proti Dunaju zaradi neuspehov Karlove armade. Premagane so bile tudi avstrijske čete, ki so sc bojevale pod poveljstvom Chasielerja na Tirolskem. Za oddelki nadvojvode Janeza je pritiskal italijanski podkralj Fvgen Beauhamais s svojo armado in 21. maja je že prispel v št. Vid nad Celovcem. Drugi oddelek Francozov na južnem bojišču pod poveljstvom generala Macdonalda je tudi naglo prodiral proti severu in 19. maja ob 11.30 je Huardova brigada zasedla Vrhniko, naslednji dan pa tudi že Glince in Šišenski vrh. Kranjski se vojno v 1809*1810" je približal od dalmatinske strani še general Auguste-Frederic-Lo-uis Veisse de Mar-mont. poznejši guverner Ilirije Tedaj je ime! hrvatski ban Gvulav. poveljnik 9. kora armade nadvojvode Janeza, glavni stan v Ljubljani. Prispel je v Ljubi;no skozi Gorenjsko 15. maja. ni se mu pa zdelo umestno čakati nasprotnika v mestu in 18. maja je prepustil poveljstvo na Gradu 76-letncmu vpokoj enemu generalu Moite'lu, ki je bil po rodu Francoz iz Belgije. Gylay se je umaknil na Dolenjsko in poveljstvo v Ljubljani je prevzel na Moitellcvo vpeko-jeni major Lefebre. prav tako belgijski Francoz. Ironija usode, da so Francozi branili Ljubljano pred Francozi? Vojaško poveljstvo je 18. maja spravilo vse dragocenosti na Grad. da bi bile na varnem Posadka na Gradu ni bila tako slaba. *aj je štela 2522 mož. Imel je 57 topov. Grad m Golovec sta pa bila le slabo utrjena, če izvzamemo samo grajsko poslopje. Naskok Francozov na Ljubljano Kako so Francozi zavzeli Ljubljano, nam pripoveduje Zois v svojem dnevniku: 20. moja. Zvečer med 7. in 8. se 'e slišalo streljanje pri Viču. Naši Fnmontovi huzarji so se umaknili na Dolenjsko. 21. ma.fa, Zjutraj se je priplazila patrulja strelcev (Francozov), 18 mož, v mesto. Eden izmed njih je stal pred mestnimi vrati pri komendi v Nemški ulici. Ob 5. so izstrelili prve tri topovske strele na grajskem stolpu na krdelo francoskih strelcev 3 mr/ž in eden ;e bil ubit. Od kartečnih strelov sta bila zadeta tudi dva konja. Patrulja je potem odjezdila iz mesta, ne da bi jo obstreljevali z Gradu. Ob 6.30 zopet kartečni strel... Zvonovi so oznanjali bin-koštni praznik in ljudje so kazali več radovedneži kakor razsodnosti. (Ljubljančani so najbrž večno enaki.) Ob 9. se je sovražnik, pešci in konjenica, povlekel za Roržnik in na Gradu so desetkrat ustrelili. Ob 9.30 je prispel francoski častnik s trobentačem na Grad. (Kidrič pripominja, da »Francoz pač ni šel na Grad. ampak je le avstrijskim prednjim stražam na desnem bregu pod Gradom javil, da hoče govoriti z Mo! tel lom«, grajskim povelj nikom) G. MoitoU je odšel na konferenco v Kcrnoro hišo. (Hi£a Scb. Mih Kehrna, kolektanta •vinskega daca je bila v Me-stu št. 154. to se pravi na Starem trgu št. 28. Moitcil je prispel z Gradu po Rebri.) Ob 11. se ;e parlamentarec vrnil. Opoldanske ure po bi-*le mirne po zaslugi predloga na prem it je. (MoiteM je na francoski predlog za izročitev mesta zaprosil za premirje do 4. popoldne naslednjega dne. Zapovedal. da so prenehali streljati do 6.) Ob 3. popoldne je prišel zopet odposlanec in stotnik Morale pehotnega polka Simbschen je biil potem od- poslan. Sovražnik je zahteval predajo mesta in trdnjave in razpostavili je straže. Ob 5. sc jo razširila vest, da so se pogajanja za predajo razbila ter da se bodo sovražnosti ob 6. zopet začele... Ob 7. zvečer je počil prvi strel na Gradu. Sledilo je Se 10 strelov... Ob 11. je potrkal na Zoisova vrata ad ju ta nt generala Macdonalda v spremstvu vojakov in zahtevaj pijače in živeža. Daije je napovedal, da se bo Macdo-nald prihodnji dan nastanil v hiši in zahtevaj prostora za 12 postelj. (V noči od 21. do 22. maja so torej Francozi prodrli že na levi breg Ljubljanice, a avstrijska posadka na desnem bregu se še ni predala.) 22. maja. Zjutraj ob 4. so počili trije streli na Gradu, ob 6.30 so ustrelili dvakrat, ob 9. do 10. pa šestnajstkrat. Morak, ki je pri^pejl sem kot parlamentarec, se ni mogel več vrniti, ker se je streljanje že začelo. Sovražnik je postavi:! top pred mestno hišo in v mesto in predmestja onkraj Ljubljani-ve je prodrlo več čet... Ob 12.30 je šlo skozi Krakovo vojaško krdelo in nanj so ustrelili dvakrat s puško in enkrat s topom z Gradu. Popoldne ob 2. je zopet počilo 11 strelov, od 4. do 5. pa šest. doslej skupaj 100 strelov. Ob 2.30 so se zopet pogajali. V mesto so prodrli grenadirji in tabore kakor »lažji« oddelki na vseh ulicah ter kurijo in kuhajo. Skrbi s prehrano Razumljivo je. da je zaradi vojne v sami Ljubljani nastala precejšnja zmeda v mestu Ljubljana je bila tedaj sorazmerno malo mesto, moralo je pa sprejeti številno vojaštvo ter ga nahraniti. Častniki so iskali nastanitve v meščanskih in plemiških hi- šah. Imeti so dober tok, zaloge neka term živil so pm bile precej pičle, zlasti, ker je bilo mesto odrezano od dežele. Kmetje med vojno niso upali prihajati v mesto. V pismu z dne 23. maja pise Zois- abbeju Janezu Cerniču, ki je bival na Turnu pri Litiji na posestvu Zoisovega brata Jožefu, da so prestali v Ljubljani v dnevih 20.. 21. in 22. maja mnogo strahu, dokler se ni 22. popoldne grajska posadka predala. Tako je bil napad Francozov na mesto preprečen z vsemi slabimi posledicami. V zadnjih dveh dneh so ustrelili na Gradu 102-krat s topovi, a na srečo ni bila poškodovana nobena hiša, ker so merili visoko nad strehami na sovražnika na poljih. 22. maja zvečer ob 10. je prispel poveljnik francoskih oddelkov general Macdonald in se naselil v Zoćsovi hiši. Zois toži. da ima s postrežbo generalitete velike skrbi, ker v mesto ne prihajajo kmetje, tako da ni perutnine-, divjačine, rib, skratka nič. Tudi govedine primanjkuje za vojaštvo, še tem bolj pa teletine. V dnevniku z dne 23. maja je Zois zapisal, da je prispel general Macdonald k njemu z velikim spremstvom ob 10. zvečer, in sicer vsa generaliteta, generalni štab. straže, služinčad itd., nad 150 "ljudi in vsi so imeli peklenski tek. Kako jim postreči ob tako pozni uri? Od 9. do 10. istega dne je grajska posadka zapustila Grad — toda ne kot prosti vojaki, temveč kot ujetniki. Prosti so bili lc trije častniki in general Moitell jim je korakal na čelu ter je prispel ob 11. k poveljniku. O predaji piše Zois 23. maja. da ga je ob 11. obiskal francoski vojaški poveljnik — torej potem, ko je vstal — s svo;im adjutantom. Potem je prispel stotnik Morak z Gradu m izjavil, da se grajska posadka predaje. Morak je obedoval z večjo sikunino. 40 do 50 častnikov, nakar se je vrnil z listino o predaji, ratificirano po Macdonaldu. Zoisova korespondenca vsebuje Se toliko zannr.ivosti. da se bomo morah ob priliki povrniti k nji. Francoska industrija se seli v Maroko Lavalova vlada heče ta razvoj zajeziti, ker je francoskemu gospodarstvu škodljiv Redko kdaj je prišel položaj Francije dvema kontinentoma tako jasno do izraza kakor zdaj, ko razmere nujno zahtevajo njeno tesnejšo naslonitev na Evropo, na drugi strani pa vodijo kolonijalni interesi k razvoju, ki bo imel v doglednem času za njo škodljive posledice. Predsednik vlade Laval je šele zdaj zahteval na sestanku 150predsednikov gospodarskih strokovnih organizacij nove napore za industrijsko koncentracijo in tesnejše sodelovanje francoskega gospodarstva z ostalo Evropo posebno z Nemčijo. Na drugI strani se pa vedno bolj kaze tendenca selitve francoske industrije iz FraJicije v Severno Afriko. Emisijske banka francoskega Maroka je nedavno v svojem poročilu za lansko leto z zadovoljstvom ugotovila, da industrijalizacija te francoske kolonije naglo napreduje. S podporo francoskih oblasti so se mnoge industrijske panoge močno razvile. Velik napredek se kaže zlasti v industriji alkohola, olja, svile in obutve. Pa tudi težka industrija je doživela lani velik razmah. V rudarstvu je igrala uporaba fosfatov tako veliko vlogo, ker so bile sklenjene kompenzacijske pogodbe z inozemsko, po katerih je omogočena zamenjava fosfatov za industrijske potrebščine. Na temelju kompenzacijskih pogodb se je povečal tudi izvoz mangana, kobalda in polvbdena iz transaharsko. Razvoj industrije v Maroku je pa v mnogih primerih povzročil selitev industrijskih naprav iz Francije v severno Afriko. Poleg tega so se pa preselile iz Francije tudi mnoge strokovne moči. Ta razvoj nasprotuje Lavalovemu pozivu, da mora Francija brezpogojno ohraniti svoje kvalificirano delavstvo za bodočnost, čeprav bi bilo zdaj potrebno zaposliti ga Izven njegovega poklica. Razmere zahtevajo v Franciji prav tako močno koncentracijo delovnih moči kakor jo že ima Nemčija, samo s to razliko seveda, da lahko v Franciji sprejmeta večje število delavcev samo še dve panogi narodnega gospodarstva namreč kmetijstvo in tiste industrijske panoge, ki dobivajo naročila iz Nemčije. V teh dveh panogah se morajo osredotočiti delovne moči. Francosko gospodarstvo stoji pred pomembnimi pregrupacijami, in na pristojnih me3tih računajo s tem, da bo omogočila ta racionalizacija tudi večji dotok francoskega delavstva v Nemčijo. Laval je to že upošteval, saj je na zborovanju gospodarskih strokovnjakov izjavil, da je delo brezpogojna dolžnost vsake države, ki hoče zavzemati v novi Evropi svoje mesto. Francija, ki hoče postaviti svojo bodočnost na novo podlago, je vezana na to dolžnost bolj kakor katerakoli druga država. Ob- francoskega Maroka. Ižkoriščenje obeh veli- enem je Laval napovedal zvišanje mezd v kih premogovnikov Dierade in Kenadze se je lahko navzlic pomanjkanju delovnih moči povečalo, kar je v prvi vrsti posledica priključitve Kenadskega rudarskega revirja na novo železniško progo, priključeno na r Franciji, da se tudi v tem pogledu zboljša položaj delavstva. Delavske mezde bodo zvišane za 10 do 15C?>. dočim ostanejo na drugi strani cene nespremenjene, tako da zvišanje mezd ne bo fiktivno. Humaniji se obeta dobra sadna letina Zgraditev modernih sušilnic in hladilnic — Načrtno vodena zunanja trgovina Dočim je bil ob koncu aprila v Rumu-niji položaj glede prispevkov še neugoden, so se zgledi na letošnjo letino pozneje znatno izboljšali. Rumunija je dobila spomladi mnogo traktorjev, da so kmetje lahko obdelali polje. Posebno dobro se je obnasio z zakonom o kmetijski mobilizaciji ustanovljeno poljedelsko orožništvo. ki je nje- gova naloga dati pobudo za poljska dela na malih kmetijah !n nadzorovati jih. Ti ukrepi vlade so našli izpopolnitev v pravočasni razdelitvi semenskega žita in preskrbi potrebnih pogonskih snovi za traktorje. ( Zakasnitev poljskih del je povzročila znatne izpremembe v prvotnem načrtu Slede posevkov. Namesto Jare pšenice lđ ječmena so morali posejati koruzo in proso. Posebno razveseljivo je pa dejstvo, da je lahko rumunsko kmetijstvo za sejalo letos s stročnicami zlasti s fižolom in grahom skoraj trikrat toliko polja kakor lani. Tud; krompirja so posadili rumunski kmetje letos mnogo več. To je pričetek preusmeritve rumunskega kmetijstva. Posebna pozornost je bila posvečena letos pridelovanju industrjskih rastlin in krme. Ce bo ostalo vreme ugodno lahko računa Rumunija letos z dobro letino. Zasluga za to gre v prvi vrsti rumunskemu kmetu, ki je opravil sicer na 8 do 10 tednov razdeljena pomladna poljska dela navzlic težkim razmeram v pičlih šestih tednih. Tudi na drugih poljih kmetijstva so le*-tos izgledi dobri. Rumunija lahko računa z dobro sadno letino. To prizadevanje vlade spada v okvir nameravane splošne Industrijalizacije. Prav zadnje tedne je dobila Rumunija mnogo strojnih naprav za hladilnice, sušilnice in mlekarne. Te naprave bodo obratovale že letos. Na podlagi dosedanje cenitve bo pridelala Rumunija letos 2.500 do 3000 vagonov jabolk ln hrušk, najmanj toliko sliv in okrog 1000 vagonov češenj. Besa rab i j a bo imela 2000 do 2.500 vagonov jabolk in hrušk ter skoraj enako količino sliv. Kmetijsko ministrstvo je naročilo za sušenje sadja tri moderne sušilnice v Nemčiji, v katerih se bo lahko posušilo dnevno 1500 kg sadja aH sočivja. Četrto sušilnico z dnevno kapaciteto 2.400 kg, dobi SedmograSkn. Tako bodo lahko vse rumuriske sušilnice posušile okrog 7000 kg ali v dveh mesecih sc-dne sezone nad 400.000 kg. Za hladilne naprave je dalo kmetijsko ministrstvo na razpolago 30 milijonov lejev. V pogledu živinoreje si prizadeva Rumunija zboljšati položaj z uvozom plemenske živine. Za letošnjo volno so bile določene nove cene. To je obrnilo pozornost na velike možnosti v preskroi rumur.ske tekstilne industrije s prejo in domačo volno. Vojna sili rumunsko gospodarstvo k načrtni izrabi vseh proizvodnih kapacitet Tako je bila ustanovljena pod državnim vodstvom in ob udeležbi privatnega kapitala Regia Metalurgica Braila, ki Je njena naloga obnoviti obratovanje v državni tovarni orožja v Braili. Predavalno potovanje prof. Fritza Hoffmanna, ki je odkril nemško buno, po Rumuniji kakor tudi ustanovitev urada za gumi, kaže na to, da posveča Rumunija vedno večjo pozornost tudi vprašanju preskrbe z gumi-jem. Zdaj gre prizadevanje vlade za tem. da bi se izkoristila domača kapaciteta v izdelovanju avtomobilskih pnevmatik. Obenem se pa proučujejo dane možnosti za bodočo proizvodnjo umetnega gumija« Nadaljnji korak k rešitvi problema preskrbe je bil storjen z ustanovitvijo centralnega urada za uvoz. Njegova naloga ja organizirati zunanjo trgovino, tako da bo domača industrija zadostno preskrbljena a sirovinami. polfabrikati in industrijskimi izdelki. Rumunski uvoz se bo bodoče stopnjeval po pomenu uvažanega blaga in patom inozemskih zastopstev bo stopil centralni urad neposredno v stik z zunanjimi, v poštev prihajajočimi tržišči v svrho nabava potrebne robe. Tako je bo v bodoče rumunska zunanja trgovina vodena po načrtu in država sama bo imela v rokah njeno vodstvo. Najvažnejši del rumunske zunanje trgovine, izmenjava blaga med Nemčijo in Rumunijo, že dolgo ni več v zasebnih rokah. Treba je bilo namreč v skladu z vojno prilagoditi izmenjavo blaga med obema državama sedanjim razmeram. Vsa to zamenjavo zadevajoča vprašanja s« obravnavajo na zasedanjih vladnih odborov obeh držav. Strogi ukrepi proti Zidom Med madžarskimi narodnimi poslanci se je obravnaval zadnje čase načrt, po katerem naj bi bilo Židom v bodoče prepovedano imeti žensko služinčad izpod 43 let starosti. Vlada je že pristala na ta načrt in tako bo parlament razpravljal o poostritvi zakona o zaščiti rase v tem smislu. Budimpeštanska policija vodi zdaj obširne preiskave proti Židom, ki imajo ponarejene krstne liste. Poizvedovanja. Ki so se pričela že davno, so namreč pokazala, da imajo židje več tisoč ponarejenih krstnih listov. Osumljene Žide so pozvali v skupinah po 200 na policijo, kjer bodo zaslišani. Po vseh pokopališčih ob Diinavi so po-lovili Žide brez legitimacij in mnogo so jih pridržali. Zadnje tedne je prispelo na Madžarsko s ponarejenimi dokumenti mnogo židov iz Slovaške. Policija je več sto takih Židov aretirala. Detektivi so odkrili V židovski sinagogi v Budimpešti centralo za ponarejen je dokumentov. Tam so ponarejali tudi živilske nakaznice. Mnoge slovaške Žide je madžarska policija izgnala nazaj na Hrvatsko. tnserirai v „SUw. Narodu D. Du Maorier: 39 Prva lena Roman Zakaj je rekla, upam, da bosta »rečna ? Bila je ljubezniva in odkritosrčna, zdela se mi je simpatična ; vendar je bila v njenem glasu senčica dvoma, ki me je težila. »Ko mi je Maksim pisal, da vas je odkril tam v južni Franciji,« je nadaljevala, držeč me pod pazduho, »in da ste zelo mladi in zelo ljubki, priznam, da sem se nekoliko ustrašila. Vsi smo pričakovali, da nam pripelje svetsko mlado dekle, zelo moderno in vse pomazano s pudrom in rdečilom: dekle, kakor jih človek po navadi srečava v onih krajih. Verjemite mi, da sem kar osupnila, ko ste pred kosilom Stopili v salon.« Zasmejala se je in jaz z njo vred. Toda Beatrice ni bila določno povedala, ali ji je ob pogledu name odleglo ali je bila razočarana. »Ubogi Maksim! Strašne čase ima za seboj,c je rekla. »Upajmo, da jih je z vašo pomočjo res pozabil. Toliko je gotovo, da je zdaj ves navdušen za Manderlev.« En del mojega bitja je želel, da bi Se naprej ostala pri tem predmetu in mi tako preprosto in neprisiljeno še kaj povedala o minulih dneh; toda globoko v moji notranjosti je bilo nekaj, kar ni hotelo ničesar vedeti in ničesar slišati. »Prav nič podobna si nisva, veste,« je govorila Beatrice; »najina značaja sta drug drugemu povsem nasprotna. Meni lahko čitate vse na obrazu: ali mi je kdo všeč ali ne, ali sem jezna ali zadovoljna. Nikoli ničesar ne skrivam. Maksim je docela drugačen. Zelo miren, zelo udržan. Človek nikoli ne ve, kaj mu roji po čudaški glavi. Jaz izgubim ob najmanjšem povodu vso oblast nad seboj in vzbuh-nem, s tem pa je tudi že vse končano. Maksim pa izgubi oblast nad seboj po enkrat ali dvakrat na leto, a tedaj ... moj Bog!... tedaj jo izgubi zares. Vendar ne verjamem, da bi se mu z vami kdaj tako zgodilo. Mislim, da morate biti zelo mirna ženica.« Nasmehnila se je in me uščenila v komolec, meni pa je vstala pred očmi podoba mirne ženice z gladkim, vedrim čelom in s pletenjem na krilu: slika miru in pokoja___Duša, ki ne pozna ne razburjenj ne mučnih dvomov in neodločnosti; ne tako polna upov, ognja in strahov kakor jaz, ki si venomer grizem nohte, sama ne vedoč, katero pot naj ube-rem in po kateri zvezdi naj se ravnam. »Saj niste užaljeni., da vam povem, kaj ne, da ne? Čujte, za svoje lase bi morali kaj storiti,« je Beatrice nadaljevala. »Zakaj se ne daste ondulirati? Takole so malce pregladki; mar ne? Pod klobukom ne morejo biti kajsi lepi na pogled. Zakaj si jih torej ne počešete bolj nazaj, za uhlje?« Ubogljivo sem poskusila in počakala, ali ji je prav. Nagnila je glavo in me kritično premerila z očmi. »Ne, ne. Tako se mi zdi še slabše. Preresno je in se vam ne podaja. Ne, samo ondulacije vam je treba, toliko, da jih malce poživi. Ta pričeska a la Jeanne d'Arc ali kako jo imenujete, mi ni nikoli ugajala. Kaj pa Maksim pravi? Ali meni, da se vam prilega ?« »Ne vem. Nikoli ni nič rekel o tem,« sem odgovorila. »Oh, prav. Morda mu bo všeč. Nikar se ne menite za to, kar jaz pravim. Čujte, ali ste si kupili v Londonu ali Parizu kaj oblek?« »Ne,« sem odgovorila. »Premalo časa sva imela. Maksimu se je mudilo domov. Razen tega pa zmerom lahko pišem po kataloge.« »Po tem, kakor ste zdaj oblečeni, vidim, da vam je figo mar, kaj nosite.« Ozrla sem se po svojem volnenem krilu, kakor bi se opravičevala. »Ni res. Zelo rada imam lepe reči. A do zdaj nisem imela nikoli bogvekaj denarja za obleko.« »Čudno, da se ni Maksim kak teden dni pomudil v Londonu; lahko bi si bili omislili kaj lepega, da bi deli nase,« je rekla. »To je precej sebično od njega, če naj povem resnico. Kar nič podobno mu ni. Njegov okus za takšne stvari je dokaj izbirčen.« »Res?« sem dejala. »Meni se ni zdel nikoli kdo ve kako izbirčen. Mislim, da niti ne vidi, kaj imam na sebi. Najbrže mu ni dosti mar.« »Oh... Če je tako, se je očitno izpremenil.« Oddaljila se je od mene in z rokami ▼ žepih požvižgala Jasperju, nato pa dvignila glavo in se ozrla na hišo za nama. »Zahodnega krila torej ne uporabljata več,« je menila. »Ne,« sem odgovorila. »V vzhodnem stanujeva« Vsi prostori so prenovljeni.« »Tako? Nisem vedela, A zakaj, se vprašujem?«! »Maksim je bil takšnih misli,« sem rekla, »Menda mu je ljubše tako.« Beatrice ni odgovorila. Požvižgavala je in gledala proti oknom. »Kako se razumete z gospo Danver-sovo?« je mahoma vprašala. Sklonila se je, da bi pobožala Jasperja po glavi in mu pogladila uhlje. »Doslej še nisem imela veliko opravka z njo,« sem odgovorila. »Toda nekoliko mej plaši. Nikdar prej nisem videla takšne ženske.« »Verjamem, da ne,« je vzkliknila Beatrice. Jasper je dvigal k meni svoje velike oči in n€ nekam užaljeno gledal. Poljubila sem ga na svilnato glavo ter mu položila roko na črni smrček. »Prav nič se vam je ni treba bati,« je rekla Bea* trice. »Vsekako pa ji nikar ne pokažite, kar koli bi se zgodilo. Jaz nisem imela seveda nikoli nič opravka z njo, niti ga ne bi bila marala imeti. Vendar je bila proti meni zmerom jako spodobna.« , Se vedno sem božala psa po glavi. »Se vam je zdela prijazna?« je vztrajala Beatrice« »Ne. Ne kdo ve kako,« sem odgovorila. _ Beatrice je spet začela žvižgati, hkratu pa je s stopalom Čehi jala Jasperju glavo. »Jaz bi si uredila vso stvar tako, da bi imela z njo kar moči malo dotika« je dejala, »Kakopak,« sem odgovorila. »V gospodinjstvu je zelo zmožna; meni vobče ni treba posegati vmes.< Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del Usta: Ljubomir Volčič — Val t LJubljani