Štev. 25.
Maribor, dne 22. maia 1914.
Letnik VI,
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10*—
Pol leta	.	.	„	5'—
Četrt leta	,	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	l*—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnlštvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Konec Esad paše.
Vesti, ki prihajajo iz Albanije, kažejo, 'da albanska država Še dolgo Sasa ne bo tako konsolidirana, kakor bi se pričakovalo. Državica se n aliai a v popolnem neredu. Na vseh koncih in krajih divja nered in upor. K revoluciji na jugu, se je zadnje dni pridružil upor kmetov v sprednji Albaniji. Voditelji tega upora delujejo popolnoma sporazumno, da celo po načrtih mladoturških krogov v Oarlgradu, Oče tega revolucionarnega gibanja pa ni bil nihče drugi nego vojni minister v, albanski vladi, general Esad-paša, M je Ml že od začetka najnevarnejši tekmec kneza "Wieda. Ko je Esad sodil, da je trenutek že blizu, ko M se lahko upalo na uspeh, je po svojih pomagačih in agitatorjih mobiliziral nezadovoljne kmete, Ustaške kmečke vrste so se pomikale proti Draču, Knez Wied je takoj spoznal nevarnost, ki mu preti. Poleg tega pa je dobil v roke očividne dokaze o izdajalskem postopanju Esad-paše, ki se je zadnje dni ob-del z močno telesno stražo. Tudi mnogo moštva albanske žandarmerije je stopilo odkrito na njegotvo stran. Uvidevši torej to nevarnost, je zaprosil knez poveljnike pred DrafČem vsidranih avstrijskih in italijanskih ladij za pomoč, na kar je Mio takoj izkrcanih 500 avstrijskih in italijanskih mornarjev s strojnimi puškami in miitraljezamt. Avstri jsko-itall j an ske čete podale so se takoj pred knezovo palačo in pred vsa evropska poslaništva, da M jih varovale pred even-tuelnimi napadi.
Istotako sta 'avstrijski in italijanski poveljnik suspendirala delovanje albanske Žandarmerije m prevzela sama poveljstvo nad Dračem, Čete so nato takoj obkolile hišo, v, kateri se je nahajal Esad-paŠa s svojimi pristaši. Prišlo je do pravega boja med holandsko žandarmerijo in med telesno stražo Esad-pa-Še. Holandski častnik Sluys je zato zahteval dne 19 t. m. ob 3. uri zjutraj, da naj svoje moštvo odpusti in izroči orožje. Esad pa tega ni storil, ampak ie ukazal svojim pristašem, naj streljajo na holandsko žandarmerijo. Streljati so začele nato seveda tudi avstrijske in italijanske Čete. Ubiti so MM 3 Esadovi vojaki. Po 10, kanonskem strelu se je pokazala iz E-sadove hiše bela zastava, z.nak, da se je Esad-paša udal; vojaki so ga aretirali in ž njegovo toprogo odpeljali na avstrijsko vojno ladjo „Szigetvar“. Interesantno je, da se je Esad-paša pri aretaciji oblekel v svojo gala-obleko in si obesil na prša avstrijski veliki križec Frane Jožetovega reda in križec reda italijanske krone, Odičen s temi odlikovanji, je korakal
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr. M. Slavič.
(Dalje.)
Tako sem si tudi jaz mislil, da moram videti še parklje v zoologičnem vrtu, predno ddidern iz Egipta, če smatra vodja za vredno, dai postavi v spored za cel popoldan ta vrt. Med potom še tudi lahko obiščem otok Gezire v Nilu, kjer je lep vrt s sprehajališči in z zabavališči kairske gospode.
Pred 390 m dolgim Velikim Nilovim mostom smo morali čakati, ker je prihajal neki vojaški dostojanstvenik. Pri tem čakanju smo lahko občudovali, kako so angleški, vojaki metali žogo z nogo (loot-ball) v taki vročini, na solncu in na tleh, polnih prar hu, da so se ga dvigali celi oblaki. Predno se dovoli prehod, stoji za mojim fijakerjiem že cela vrsta imenitnih ekvipaž. Proti večeru je namreč korzo z vozovi po lepi široki cesti na otoku. ’Mimo lepih nasadov pridemo kmalu pred Gezirski Palace Hotel, nekdanji gradič podkralja Ismaila, ki ga je dal sezidati ob otvoritvi sueškega predora za stanovanje go-stovHvladarjev. Delo je bilo le trenutne vrednosti. Po 50 letih je že razpajdlo. iSedanja lastnica, hotemka družba, Egyptian Hotels Company, mora že prezidavah in prenavljati, da napravi1 lep vrtni hotei
Nasproti južnemu delu tega otoka, na. levem bregu Nila, je Napoleon potolkel dne 21. julija 1798 Mamluke v slavni bitki pri piraimiidah, od koder je pa še kakih 10 km do piramid.
Čez manjši del Nila pridem potem iz oioka v Gize-predmestje, kjer je poleg drugih ' javnih stavb zoologični vrt. Tla je res nekaj posebnega. Vse ori-entalno živalstvo ima človek tju pred seboj v najlep-Šem redu v jako okusno postavljenih prostorih. Vmes so pa različni ribniki, umetno napravljeni grički s
čisto mirno v spremstvu straže na avstrijsko vojno ladjo „Szigetvar“.
Na Čelu avstrijskih in italijanskih mornarjev, ki so izvršili aretacijo Esad-paše, so stali, kakor že omenjeno, holandski oficirji. — Kaj se bo z Esadom zgodilo, do sedaj po raznih poročilih še ni nič sigurno jasnega. Ena vest trdi, da bo postavljen pred vojno sodišče, obtožen veleizdaje in obsojen na smrt, druga novejša pa pravi, da se je knez Wid na prigovarjanje in po posvetovanju s poslaniki odldčil, da ne postavi svojega ministra pred nujno JdonŠtituirano vojno sodišče, temveč, da ga samo izžene iz Albanije.
Zato je bila že 20, t. m. predložena Esad-paša izjava, s katero se zaveže, da zapusti deželo in se brez knezovega dovoljenja ne vr;ne več v Albanijo. E-sad-paša je izjavo podpisal, na kar so njega in njegovo ženo prepeljali na italijanski parnik „Benghasi“, ki je odplul nato proti Brindiziju, Esad je izjavil, da hoče bivati v Napolju, kamor je že včeraj, dpe 21, 't, m., srečno dospel. — Kaj se zgodi z ostalimi vietimi pristaši Esad-paše, še ni zb ano.
Avstrijski in italijanski mornarji pa ostanejo na izrecno željo knezovo še nadalje v Draču. Današnji listi pravijo še, da je knez obvestil avstrijskega in italijanskega poslanika, 'da je poveril ministrsko vodstvo še nadalje sedanji vladi. Kot naslednik Esadu je prevzel vojno in zunanje ministrstvo interimistično Hasan bej Pristina.
Zoper uporne kmete je odmarširalo 300 prostovoljcev, ki so imeli seboj 2 strojni puški. Ko so prišli v obližje kmetov, je holandski major, ki jim je poveljeval, zahteval od kmetov, naj mirujejo in začnejo s pogajanji. Kmetje so sprejeli to ponudbo ter izjavili, da bodo šli mirno na svoje domove. Svoje zahteve so po odposlancih sporočili v Drač. Tako je za sedaj v Draču zopet zavladal mir.
Italija in Avstrija.
Dr. Šušteršič je imel v plenarni seji avstrijske delegacije dne 19. t. m. pomenljiv govor o razmerju naše zaveznice Italije do naše monarhije. Dejal je, da ne bi Mio nič bolj napačnega, kakor |o, če bi kar meni nič tebi nič šli lepo tiho preko znanih protiav-strijskih demonstracij v Italiji. 'Za vsakega, ki se nekoliko bližje peča z italijanskimi razmerami, so to simptomi nevarnega ljudskega mnenja v deželi, ki je bila desetletja naša zaveznica, Sn s tem mnenjem pa mora računati realna politika, ako noče doživeti v resnem času strašnega razočaranja. 'Resno je vzeti
fantastičnimi votlinami. Izmed ptic mi je posebno o-stal v spominu „sekreter“ iz tropične Afrike, ki ima na precej dolgem vratu ob glaVi perje tako, kakor da bi imel pero za ušesom, bdtod ime tajnila-urad-nik. Mogočno, ponosno ' je stopal v svojem oddelku sem in tje ter se oziral na gledalce, češ, ali ne znam tako kakor vaši tajniki v evropskih pisarnah. Natanko sem si ogledal tudi krokodile, ki so jih stari Egipčani po božje častili; zato se nahajajo še mumije o njih. Egiptska pravljica pravi;, da krokodil pretaka solze (odtod krodilove solze), predno se loti človeške žrtve. V Afriki se Še nahajajo do 9 m dolgi krokodili, nekdaj so bili tudi v spodnjem, Nilu. Živo sem se spominjal levijatana v Jobovi knjigi (40, 20 sl.), nad katerim se božja vsemogočnost v S. Gregorčičevi prestavi tako-le popisuje:
Mar levjatana v Nilu na trnek bodeš ribji vjel?
Boš rilec krokodilu na uzdo vrvnato pripel?
Li vtakneš mu v čeljust obroč za vajeti, ki da jih loč?
Mar bo prijateljstva te prosil, krog tebe mar moledoval?
Rad jarem tvoj li bode nosil, ti večno verno služboval?
Igrai-li z njim se, kakor s tiči igrajo dečki in dekliči?
Mar ga med sabo srečni lovci ■ si kakor plen bogat dele?
Mar kanaanski ga trgovci za drag denar si prisvoje?
NaSpikaš kožo mu roženo ti s kopjem mar koničastim, lobanjo trdo, ko jekleno, z ostvi železjem špičastim?
Poskusi! Koj orožje v dlan, in borbe se junaške loti! rA znaj, tvoj up, pogum» — zaman, naprot greš padcu in sramoti:
dejstvo, da se italijanska vlada trudi y tej situaciji' korektno postopati. Govornik ne dvomi, da je sigurno, da hoče laška vlada za sedaj ohraniti do nas še prijateljsko razmerje; toda stavimo si vprašanje: ali bo Italija v resnem času nastopala z zavezniško zvestobo ?
Na to vprašanje ne bo odgovoril niti Salandra, niti Giuliano, niti kak drug državnik. Odgovor bode dal laški narod. Govornik vpraša nadalje, bo li v tej odločilni uri obvladala ona struja, ki, je dovolj označena z gesli: ,„paare nostro“, „'Trieste et Trento.:“1 Za odgovor na ta vprašanja so zadnje demonstracije nesrečo prerokujoča predznamenja. Posebno značilno je to, da so se te demonstracije pojavile ravno sedaj, ko je vendar dala monarhija zadnja leta dovolj dokazov zavezniškega prijateljstva, Poglejmo na podporo Avstrije v tripolitanski vojni, poglejmo, kako se je Avstrija vedla pri stvarjenju Albanije, ko je vse storila, kar je poželela Italija. Vse vojne' stroške smo nosili mi in v zahvalo za to imamo sovražne izbruhe in to še brez vsakega vzroka. Nikjer v Avstriji namreč ne najdemo sovražnih nakan napram Italiji
Cela naša monarhija hoče živeti z Italijo v miru in prijateljstvu in kljub temu Ito smrtno sovraštvo napram Avstriji. ,Ne dajmo se motiti, misel na osvoboditev nerešenih bratov 1 in želja po naši jadranski obali sta se ukoreninili v celem narodu. Tla stremljenja niso doma samo v gorenji Italiji, ampak se pojavljajo tudi na jugu in ravno v Napolju kažejo ja|ko nevarne znake. Imamo torej opraviti z velikim ljudskim gibanjem. Lahi iz kraljestva vedo prav dobro,-da se z avstrijskimi Italijani ravna kar najlepše in da uživajo v izobilju dragocene narodne privilegije na Škodo državi vedno zvestemu hrvaško-slovenske-mu narodu, Kako sijajen položaj imajo avstrijski Lahi napram onim na Francoskem! In kljub temu ne ŠkiM italijanski nacionalizem na zahod, ampak vedno le proti vzhodu, ker mu pač diši jadranska obal in ker smatra Avstrijo za šibkejšo od Francije.
Najnevarnejša je italijanska iredenta, kjer o-groža glavne temelje, na katerih bazira naša evropska politika. Mi si moramo aJli zasigurati, da postane Italija naša zanesljiva opora, ali si pa moramo iskati druge opore. Ako si italijanski narod enkrat za vselej ne zapomni, da sta Primorje in Južno Tirolsko nedotakljiva posest habsburške dinastije, potem smo prisiljeni, ne glede na papitl, kjer stoje baš mirovne pogodbe, smatrati Italijo za našega najne-
Saj že pogled le nanj je tak, da groze zgrudi se junak.
Naenkrat pridejo vrtni pazniki k meni, ne da bi me rešili krokodilov, pač pa, da bi jih jaz rešil službe z odhodom, ker je že potekel .njih službeni čas. Res je solnce kmalu zašlo. Ko pridem z električno cestno železnico v Kairo, je mesto že blestelo v električni razsvetljavi.
*
* * *
Zadnje jutro v Kairi sem hodil maševat v novo veliko krasno framčiškansko cerkev sv. Jožeffa v evropskem okraju Ismailite. Ko sem prvikrat prišel tie in pokazal svoje listine, mi je dotični pater rekel, da govorim morebiti tudi ’ isti jezik, kakor njihov Cerkvenik. Ko tega nagovorim slovenski, mi je razveseljen pripovedoval, da je Slovenec iz Koroškega. Slovenski frančiškan, P. Staneh pa je v nedeljo zjutraj slovenski pridigoval o nedeljskem evangeliju: „Dva človeka sta šla v tempelj molit.“ Poslušalcev, oziroma večinoma poslušalk, je imel okoli 40, ki so se jako pobožno in vzgledno obnašali v cerkvi. Zanimivi so mali arabski ministranti, vzgojeni v katoliških zavodih. Pri oltarju odgovarjajo seveda pravilno latinski, še „Sv. Marija“ in „'Usmili se nas“ znajo latinski moliti. Sicer pa govorijo francoski in angleški, tako da človek pozabi, da ima domačine pred seboj. Sele ko jim poveš kako arabsko besedo, se jim razjasni lice in razveže njih arabski materni iezik.
Po slovesu v. samostanu sem se še mudil dalje časa v prijazni, prostrani cerkvi sVj. Jožefa. Misli so mi uhajale nazaj v svetopisemske dogodke. Že očak Abraham je bil v Egiptu za čajsa lakote v kar ''planski deželi. Srečen in bogat se je vrnil v obljubljeno deželo: „Sel je tedaj Abram iz Egipta, on in njegova, žena, in vse, kar je imel, in Lot z njim proti jugu. Bil je pa silno bogat s posesttvom ziata in srebra. In se je vrnil po poti, po kateri je prišel“ (I. Mojz. 13, 1—3).
(Dalje prih.)
varnejšega zunanjega sovražnika in izvajati posledice, namreč da prekinemo to nevarno zavezniško razmerje.	,	!
Se neko drugo dejstvo moramo imeti pred očmi — naše nepravo razmerje do Italije imamo največ pripisovati na račun Nemčije. Ona lahko živi z Italijo v pravem prijateljstvu; 1 kajti te dve nimate absolutno nikakega interesnega nasprotstva. Popolnoma drugače je z nami. Samo radi Nemčije živimo v povsem nenaravnem sovražnem razmerju s Francosko. Nikdo ne more oporekati, da ne bi bilo Irancosko prijateljstvo velike važnosti za monarhijo. Pomilovanja vredno je, da se ni storil tozadevno noben resen korak in to tem bolj, ker pelje pot v Petrograd, ki jo moramo iti, močno skozi Pariz,
Kar se tiče trozveze, dela Nemčija v ’ okvirju trozveze nemško politiko, Italija laško, mi delamo večinoma nemško, tu pa tam italijansko, nikdar pa ne avstrijske. ’Avstrija tudi ne dela nikake avstrijske notranje politiko, ampak vedno le enostransko narodno politiko, tako da se zapostavlja vedno ena ali pa druga narodnost.
Državi vsikdar zvesto hrvaško ljudstvo, ki je najzajnesljivejša opora dalekovidne politike, je 1 bilo politično degradirano in v veliko Škodo cele monarhije politično oslabljeno.
Nato govori govornik o krivičnih koroških razmerah in opozarja, da je vsa državna uprava v službi brezobzirnega nasilstva napram državi zvestim, Slovencem domačinom. Niti najprimitivnejših narodnih pravic ne dobi koroški Slovenec. Z vso pravico lahko rečemo, da ni naroda v monarhiji, s katerim bi se tako postopalo, kakor s Slovenci v tej avstrijski deželi. Kar se tiče položaja naše monarhije, je o-na veliko močnejša, kakor se pa misli, ne samo radi svoje velike, za udarec vedno pripravljene armade, ampak tudi radi svojih močnih centripedalnih sil, ki vse gravitirajo po vseh delih monarhije proti svojemu historičnemu središču, proti cesarskemu Dunaju, k prestolu našega častitega vladarja. Avstrija kliče po združenju spečih sil, po združenju v, mogočno, veliko Avstrijo. Kar je Avstriji treba, je avstrijska politika,- avstrijska dinastična notranja,,; I avstrijska dinastična zunanja politika.
Otvoritev pašnika v slovenjgraškem okraju«
Svečana otvoritev pašnika v slovenjegraškem okraju se je vršila v nedeljo, dne 17, t. m. Dasirav-iio .je bilo jako slabo vreme, se je vendar zbralo na pašniku veliko Število kmečkega ljudstva iz slovenje^ graškega okraja, celo iz šoštanjskega okraja je prišlo več kmetov z županom Janom iz Skal in Pirtuše-kom iz Smartna na Paki. Da celo iz daljnih Cirkovc iz ptujskega okraja so prišli kmetje ogledat si urejeni pašnik. Topiči so naznanjali prihod gostov, med katerimi smo opazili zlasti dež, glavarja eksc, grofa Attemsa, dež. odbornika in poslanca dr. Verstovšeka, okrajnega glavarja dr. Poigerja kot zastopnika c, kr. namestnika, veterinarnega referenta dr, Januško iz Gradca, gozd, nadzornika pl. Zlmberja iz 'Maribora, agrarnega komisarja Sima-Gala, častito duhovščino iz sosednjih far, Č. g, župnika Lekšeta iz L-uč, predsednika pašniške zadruge ter živinorejskega nadzornika Pirnata, elane okr, zastopa slovenjegraškega o-kraja itd,
C. g. župpik Kepolusk je daroval sv, mašo na prostem. Nato je po sv, opravilu načelnik okraj, zastopa, g. Günther, pozdravil vse navzoče in zlasti povdarjal velik pomen pašnika za živinorejo slovenjegraškega okraja. — Veleposestnik Rotovnik je razpravljal načrt in posamezne važne dogodke, kako je prišlo do tega velevažnega podjetja. Potem je navduševal kmete, da se z zaupanjem poslužujejo tega pašnika, da bodo dosegli kmetovalci tudi svoj namen. — Eksc. deželni glavar grof Attems se je zalivali! za pozdrav in zlasti povdarjal zasluge okraj, zastopa in požrtvovalno delo načelnika g. Güntherja, — Nato je poslanec dr, Verstovšek raztolmačil v slovenskem jeziku besede dež, glavarja in v jedernatih besedah pozival kmete na združeno delo v prid živinoreji in pa kmetijstvu. Posebno je povdarjal v svojem govoru, da je jako umestno, da pridejo nemški grofi večkrat tudi med slovensko prebivalstvo, da se ‘'prepričajo o vrlinah slovenskega prebivalstva in se z vnemo ter zanimanjem potegujejo tudi za slovenske deželane. Govor poslanca so navzoči pozdravljali z „Živio !“-klici.
Popoldan je1 bil v Slovenjem Gradcu slavnostni banket, na katerem je okrajni glavar v slovenskem in nemškem jeziku pozdravil navzoče v imenu ces, na, mestnika. Mestni župan je zlasti povzdigoval zasluge načelnika Güntherja za okraj in v imenu kmetov je govoril posestnik Rotovnik v prav lepi obliki in s premišljeno vsebino.
Želimo, da bi bil pašnik zares v korist živino rejcem celega okraja ter bi okrajni zastop dosegel s to napravo popolen uspeh.
Naše prireditve.
1	Fram.
Ji, S. Z, se je krepko utaborila! tudi v lepem našem kraju. Imela je včeraj dne 21. maja, v gostilni gospe Turner dobro obiskan shod. Govoril pa je predsednik štajerskega okrožja 'Ji. S. Z., urednik F.
Žebot iz Maribora. Uspeh je bil izredno lep. Pristopilo je toliko članov, da se je skupina za Fram in o-kolico takoj ustanovila. Predsedoval je vrli mlinar g. Lešnik ml.
Dramlje.
Na shodu S, K. Z. v nedeljo* dne 17. majnika, nam je poslanec dr. Benkovič pojasnil uspešno delovanje slovenskih poslancev ter krivice Nemcev in pa slovenskih liberalcev, Hvala mu ! — Popoldne so nas vkljub dežju obiskali Orli iz St. Jurija in Celja ter razveselili z godbo, telovadbo in navduševiajtntimi govori k ljubezni do slovenske domovine s pomočjo sv. vere. Hvaležni jim kličemo: fantje, pridite Še!
Bizeljsko.
Shod deželnega in državnega poslanca dr. F. Jankoviča se je v nedeljo, dne 17. t. m., prav. dobro obnesel. Nad 150 volilcev je navdušeno pritrjevalo poročilu poslanca in mu soglasno izreklo popolno zaupanje. . Pri proitiglasovanju se ni nihče oglasil. Nar še vrste se množe. Predsedoval je shodu trgovec in posestnik g. Martin Frece, Shod je brzojavno' pozdravil svoje slovenske koroške brate, zbrane na taboru pri Sv. Katarini nad Pliberkom. Radi so tudi poslušali naši kmetje gospodarski govor poslovodje g. Ureka. Kakor pa slišijo kaj od zadrug, se spomnijo celjske vinarske zadruge in — adijo pozornost. G. Pečnik je gospodu poslancu priporočal potrebno akcijo za pozidanje orožniških domov od strani naše dežele.
Gornja Polskava.
Ljudje, ki pravijo, da v krajih, kjer gospodujejo nemškutarji, ni mogoč javen shod ali kaka slovenska organizacija, se motijo. Pri nas se je vršil na Križevo, dne 21. maja, shod J. S. Zl. pri Uranje-
ku.	Shoda se je udeležilo nad 150 ljudi. Po govoru urednika Žebota se’ je ustanovila, skupina J.; S. Z., h kateri je pristopilo veliko število članov iz viseh stlanov. Navzoči nemškutarji se niti zganiti niso tipali.
Mala Nedelja.
Naše izobraževalno društvo, ki se zelo lepo razvija, je imelo dne 17. t. m., občni zbor, na katerem je govoril urednik Žebot iz Maribora. Udeležba j cabila kljub slabemu vremenu zelo lepa. Shod je vodil župan g. Krašovec. V odbor so bili izvoljeni večinoma mladeniči.
Sveta vofika
je priredila v nedeljo, dne 17. t. m, četvero predavanj in sicer v Rušah, in na Ponikvi. V Rušah je predaval predsednik „Svete vojske“, dr, Kovačič, ob
ll.	uri za Šolske otroke, popoldne po večernicah: pa za odrasle. Udeležba popoldne jé bila bolj pičla, 70 do 80 ljudi, ker so'se ljudje zbali slabega vremena, in ker je najstala neka pomota, vsled kaltere so mnogi mislili, da je predavanje šele prihodnjo nedeljo. Priglasilo se je pet novih abstinentov in razpečalo 50 knjižic „’Žganje.“
Na Ponikvi je predavala gdč. Stupca iz Maribora* predpqMnem za šolske otroke, popoldne pa za odraslo ženstvo. Vkljub slabemu vremenu je bila u-deležba ogromna. Priglasilo se je |51 abstinentk. Vse je bilo navdušeno), gospodična pa je tudi govorila, tako prisrčno, da se je solzilo marsikatero oko. Pon-ko vi j ani so se ta dan pokazali vredne rojake velikega Slomšeka.
Na praznik Vnebohoda je pa govoril o alkoholizmu predsednik „Sv. vojske“, prof. 'dr. Kovačič, v cerkvi pri ranem in poznem opravilu, popoldne pa v
šoli.	„
Nekateri gostilničarji blizu cerkve so ta dan Vkljub visokemu prazniku nalašč priredili _ muziko. Že po ranem opravilu je bilo slišati cigu-imigu. Je pač treba razločevati med potrebnimi! in pošiteriimi gostilnami ter nepotrebnimi, ki so žalibog dostikrat šola podivjanosti in pregreh.
Politični pregled.
v
Zmaga kandidata S. L. S.
V torek, dne 19, t. m., se je vršila na Notranjskem dopolnilna državnozborska volitev po blagopo-kojnem poslancu dr. Žitniku in končala z veliko zmago dr. Pogačnika, kandidata S. L. S., ki je dobil 5130 glasov ter zmagal z večino 907 glasov. Izid teh volitev kaže, da ima S, L. S. za seboj_ zvesto in zanesljivo večino tudi v nekdaj najbolj liberalnih krajih,
Izmišljen atentat na avstrijskega nadvojvodo v Zagrebu.
Iz Budimpešte, kjer ravno n,e vidijo radi, da se mudi v Zagrebu med Hrvati zelo priljubljen avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator, se je raznesla vest, da je nameraval izvršiti neki dijak z imenom Milutin Schäfer, atentat na nadvojvodo v trenotku, ko je ta v sredo zvečer zapuščal zagrebško deželno gledališče. Iz najverodostojnejših virov se pa^ poroča, da je ta vest zgolj satansko-zlobna izmišljotina, katera se je zamogla izcimiti le v srcu kakega Hrvatom sovražnega madžarona s podlim namenom, očrniti cesarju in cesarski hiši vedno zveste brate Hrvate ter jih ozna-čiti pred svetom kot narod, ki je sposoben izvrševati atentate celo na člane cesarske hiše,
'V resnici je pa stvar farle : V sredo zvečer se je vršila nadvojvodi na čast slavnostna predstava v deželnem gledališču v Zagrebu. Ko se je nadvojvoda Lo-
opold Salvator vračal iz gledališča, je bdi predmet navdušenih ovacij. Pol ure pozneje se je vrnil ban Skrlec, Pri tej priliki sta dva policaja v svoji preveliki gorečnosti zapazila nekega mladega moža, ki se je dozdevno hotel preriti skozi množico. Seveda so ga takoj aretirali in ker so našli pri njem samokres, so ga vtaknili v zapor, češ, da je hlotel ustreliti bana, Aretirali so Še dva druga dijaka, toda našli niso ne pri preiskavi v. stanovanju in tudi ne drugod prav mČ sumljivega.
Iz tega so napravili senzacionalno vest o nameravanem atentatu na nadvojvodo, ki je pa že poprej zapustil gledališče, prodno je policija aretirala imenovanega dijaka, a v istini se je izkazalo, da jo vse le v madžarske namene prikrojena gola izmišljotina.
Aretirani dijak na trgovski Šoli» Milutin Schaffer, katerega je policija osumila atentata, namreč od-ločfio zanika vsako tako namero in izjavlja, da nosi samokres vedno seboj.
Delegacijsko zasedanje.
V	sredo je imela avstrijska delegacija plenarno sejo, v kateri je zunanji minister grof Berchtold podal kratko izjavo o albanskih komatijah. Delegat dr, Korošec je govoril osobito o razmerah na avstrijskem jugu; bistvene točke njegovega govora prinesemo v prihodnji Številki.
Dianes se je seja avstrijske delegacije začela ob 10. uri dopoldne.
Galicija.
Cesar je imenoval za novega, gališkega maršala deželnega poslanca Stanislava viteza pl. Nie z adì tow-ski-j a ter mu zajedno podelil naslov tajnega svetnika.
Cerkvene vesti.
Zakrament sv. birme bodo* naš prevzvišeni gospod knezoškof delili na binkoštno nedeljo dne 31, maja 1914 v stolni cer k v i v Mariboru. Tukaj se začne sveto opravilo ob MO. uri dopoldne s pridigo, po kateri je slovesna pontifikalna maša, nato apostolski blagoslov s popolnim odpustkom in birmovanje, — BinkoŠtni ponedeljek, dne 1. junija, bo sveta birma v J a r e n i n' i, v torek, dne 2. junija, pri Sv. Jakobu in na Trojičko nedeljo, 7. junija pri Sv. liju v Slov. gor. (V S v e č ini je sv. birma prihodnjo nedeljo, dne 24. maja.)
V	rogaškem dekanatu se bo vršilo birmovanie
13.	junija v Žetalah, 14. junija v Rogate u, 15, junija pri Sv. Križu tik Slatine, 16. junija pri S v, Petru v Medvedovem selu in 17, junija v K o-s tri v h i e i.
V	marenberškem dekanatu bodo imeli sv. birmo 24. junija v B r e z n u ; 25. junija pri S v. O ž b a l -t u , kjer bo obenem posvečenje novega glavnega oltarja, 28, junija naMuti, 29. junija v M a r ente e r g u in 30, junija na Remšnik u.
Za kozjanski dekanat je napovedano birmovanje dne 12. julija v Kozjem, 13. julija na P 11 š t a -n ju , 14. julija pri Sv. P e t r u pod 'Sv, Gorami, 15. julija v Podčetrtku, 18.' julija v P 1 a n inske m t r g u , 19. julija pri S v. V i d u na Planini in 20. julija v D o b j u.
Vmes bodo dne 21, junija slovesno posvečeni zvonovi za novo župnijsko cerkev Lurške Matere božje v Rajhenburgu, 2„ 3, in 4. julija pa se bodo vršile izredne slavnosti posvečenja imenovane Marijine cerkve same in njenih oltarjev ter blagoslovljeni9' njene znotranje oprave in k njej spadajočih poslopij.
Po birmah bodo dne 22,, 24, in 26. julija v mariborski stolnici ordinacije ali posvečenja novomašni-kov.
Iz bogoslovnega učilišča. Dne 22. t, m. je napravilo 22 gospodov bogoslovcev v Mariboru izpit iz sirščine. Sirski jezik je publicum za vse Štiri letnike in je vobče prosti predmet, za rigorozante pa, obligaten kot del bibličnega rigoroza.
Duhovniška vest. ’Župnijo Vitanje je dobil Č. g Jože Musi, kaplan pri Sv. Martinu na Paki. C g' Jožefa Krajnc, župnika, v Zibiki, je zadela kap- pril poroča se v molitev.
Umrl je v ponedeljek zvečer pri Sv. Juriju v Slov. gor.^ tamošnji kaplan Č. g. Ivan Hribar kot žrtev pljučnice. Bolan je bil samo en teden. Rajni je bil rojen dne 7, decembra 1878 v Mengšu na Kranjskem. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru dne 25. jul lija 1904, Služboval je kot kaplan v Vojniku, Rečici, Loki, kot provizor in kaplan na Bizeljskem, kaplan v Šmarju, Sladki gori in Sv. Juriju v Slov. gor. Leta 1907 je bil nekaj časa radi bolezni v začasnem pokoju. Prepeljali so ga v svoj rojstni Kraj. Rajnemu, ki je rad sodeloval pri naših organizacijah, svetila večna luči
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je imenovalo absolvjrana srednjeišblca Edvarda Schremse in Valterja Legat poštnim praktikantom v Ljubnem, odnosno v Ptuju.	f
Imenovanje. Pomožni uradnik na bolnišnici v Mariboru g, Haller je bil v zadnji seji deželnega odbora imenovan za kaneelista.
Barn bomo letos romali? Kakor vsako leto, priredila, bo Kršč.-Soc. Zveza tudi letos romarski vlak * in sicer: dne 13. julija iz Maribora na Trsat in dne’
3» avgusta iz Celja k Marija Pomagaj. Cene za vozni red bomo pravočasno objavili.
Vladar]ero zdravje. Naš cesar se je včeraj, Sne 21, t. m,, dobro počutil, ozdravljenje je začelo napredovati. Poleg običajnih poslov je napravil monarh še nad eno uro trajajoč sprehod po mali galeriji, koje okna im vrata so bila odprta. Zvečer se je izdal sledeči buletin : „Splošni počutek je nespremenjen. Nj, Veličanstvo se je mudilo danes 1 uro na mali galeriji pri odprtih oknih, — Kierzil, Ort n er.“
Liberalcem na Morskem polju rase greben. V nedeljo, dne 17,. t. m,, se je vršil v Ljutomeru oočni zbor okrajne posojilnice, ki že 42 let krepko deiuje v dobrobit slovenskemu ljudstvu v ljutomerskem okraju, Na Čelu temu zavodu so bili dosedaj sami vrli in u-gledni naši pristaši. Letos pa so dobili „tihi“ muropolj-ski liberalci skomine po tem zavodu. Na tihem so Suntali in agitirali in pletli različne zanjke. Občnega zbora se je udeležilo čez 300 članov. Bo običajnih poročilih in govoru nadrevizorja Pušenjaka se je vršila volitev načelstva. Nasprotniki so djali na svojo listo večinoma naše pristaše in so hoteli na ta način zanesti med naše vrste razdor. Iz odbora so hoteli vreči vrlega našinca g. Jakoba Rajh, A vsi ti črni naklepi se jim niso posrečili. Uspeh volitve je bil, da "je propadel samo eden naš oficielnl kandidat, a na njegovo mesto je bil izvoljen naš somišljeniK g. Dolamič iz KamenŠČaka, katerega so djali liberalci na svojo listo le radi tega, da bi naše ljudi zvodili za nos in preslepili, — Mi smo z uspehom volitve zadovoljni, a zadovoljni niso liberalni šuntarji, ker jo tudi njih pretendent za blagajno posojilnice, trgovec Vilko Sdhneider, popolnoma propadel. Volitev nadzorstva je bila zelo razburljiva. Zmagala bi bila z večino celotna naša lista, a tu so napravili liberalci nekaj, kar jih dovolj karakterizira. Oddanih je bilo 3 glasovnic več, kot je bilo volil cev. Na tak nečeden način so hoteli priti liberalci do besede, Radi te nered-nosti se bo vršila volitev nadzorstva dne 7. junija. — Pozivamo naše pristaše, da ta dan stopijo složno liberalcem na prste.
Odličen gost. V pondeljek, dne 18, t. m., je obiskal poslanca g. dr. VerstovŠeka vseučiliški prole-sor dvorni svetnik ‘dr. vitez Halban, državni in dež. poslanec jz Lvova, Počastil je tudi naše uredništvo, in se zanimal za „Stražo“, Katero pozna iz poljskih časopisov.
Anton Hržič f. Dne 17. t., mi. je umrl v'-’Mariboru vpokojeni kraljevi hrtvaški1 profesor Anton Hržič, rodom Štajerski Slovenec, v 73. letu svoje starosti- N. v m. p. !
Tomaž Koschat f. V sredo je na Dunaju umrl znani koroški nemški pesnik n komponist Tomaž Kn-schat (Košat), rodom koroški. Slovenec, V 69. letu svoje starosti. Pri svojih skladbah je porabljal koroške slovenske narodne pesmi.
Protialkoholni lepaki se naj nabijejo na cerkvah in ljudem razdelijo tam, kjer bo sv. birma. Ža-libog je mnogim starišem in botrom na birmski dan glavna reč — pitje ter opojijo še svoje birmance, „Sveta vojska“'ima posebne lepake, ki se jih dobi 8 za 1 K. Naročite jih, kjer imate šv. birmo. Za mnogega otroka je birmski dan začetek pogube ; satan alkohol podere to, kar sezida sv,' Duh.
Lepo se čita današnji oglas Slovenske Straže, ■s Kojim se naročnikom turške srečke obetajo glaivni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. 'Opozarjamo!
Za Slovensko Stražo sta nam poslala gg. Jan. Kranjc iz Gornje Korene in Kikl L. iz Maribora lepo število obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa!
Ambroschitz in Jabornegg kot pedagoga.
V sredo, ‘dne 20. majnika, je bila v nekaterih nemških listih „Deutsche Wacht“, „Grazer Tag-Matt“ — objavljena neka od Ambrožiča sestavljena in dne 1. majnika od Jabornika podpisana izjava, s katero se utemeljuje v celjskem občinskem zastopu dne 19. decembra 1913 sklenjeni protest zoper even-tuelno izpopolnitev samostojnih slovensko-nemških nižjih razredov v Celju v višjo gimnazijo s samostojnim vodstvom in stalno nastavljenim učiteljstvom. Celjski občinski zastop je torej potreboval za temeljito pretuhtjanje vzrokov tega protesta 4 in pol meseca in potem je Še tudi preteklo 3 tedne, prodno je navedena izjava s podpisom župana Jabornika zagledala beli dani. Pričakovati bi bilo, ( da so ti vzroki dolgemu roku primerno Vsestransko in globoko pre-tuhtani. Pa motil bi! se, Kdor bi to pričakoval. Ambrožič in Jajbornik sta se namreč pri imenovani motivaciji postavila na polje, ra katerem stal tako malo kompetentna, kakor tisti klasični čevljar, ki je hotel soditi o umetnosti, pa se je komaj dosti razumel na svoja kopita.
Ambrožič in Jabornik se s svojinu petiagogič-nim konjičkom, na kojega jih je posadil celjski obč. zastop, zakadita zoper že sedaj obstoječo slovensko-nemško nižjo gimnazijo ter jo z orožjem visoke pedagogike zlomita v prah. In tamkaj sedaj leži s svojim „manjvrednim šolarskim materialom“ ter s svojimi „učnimi uspehi, kii so taki, da se mora dvomiti, o pedagogični vrednosti nemšiko-fslovenskih nižjih razredov“; tako sta jo namreč zdelala pedagoga Ambrožič in Jabornik. Svetujemo njima,, naj svojega pe-dagogičnega konjička! rajši obrneta proti nemškim Študentenheimom. Saj je splošno znano in od odkritosrčnih nadzornikov priznamo dejstvo, 'da so ravno nemški Študentenheimi relugium peccatorum in da s svojim slabini dijaškim materijalom tlačijo nizdolu u-
čne uspehe. In tak refugim peccatorum je dostikrat edina rešitev za nemške gimnazije, ki bi drugače o-stale prazne, brez zadostnegaji števila učencev. Proti izpopolnitvi slovensko-nemške nižje gimnazije v višjo navajata pedagoga Ambrožič et jabornik Še ta peda-gogičen pomislek, da bi taka gimnazija podala učencem premalo znanja v nemščini in bi potem dijaki, do pridejo v službo, ne bili dovolj vešči nemščine, ki jo potrebujejo kot uradniki, osobito na sodiščih. Te pedagogične bojazni se naj naši spodnještajerski nemški in nemškutarski pedagogi takoj iznebijo, ker jim damo zagotovilo, da znajo in bodo znali slovenski dijaki tudi najslabše gimnazije sto- in tisočkrat v.eč nemščine kot nemški uradniki slovenščino, Ki se jim s pomočjo posebnih Štipendijev po kurzih vliva v glavo, pa brez ugpeha, ker tozadevni norimberški lijak Še ni iznajden. Ne ugovarja torej zoper sloven-sko-nemško višjo gimnazijo v Celju pedagogika, temveč protestira nemškonadionaflna nepravičnosti in nekulturnost, ki ne privošči slovenskemu ljudstvu orimernih in potrebnih srednjih Šol.
St*jterako.
Maribor. Včeraj popoldne ob 2. uri je sklicalo vodstvo trgovske zadruge za mariborsko okolico svoj letni občni zbor v gostilno Nendl na TJržaški cesti. Shoda se je udeležilo 10 udov, Čeprav šteje zadruga čez 400 čjanov. Se predno je mogel načelnik zajdru-ge, A. Weber, otvoriti občni zbor, so se že med seboj sprli in skregali in ko je vendarle prišlo do prve točke dnevnega reda, to je do prečitanja zapisnika, in so morali konštajtirati, da ga sploh ni, je nastal tak Šum1, da je bilo za oglušiti. Letele so psovke, ki so le med Nemci slovenskega pokölenja običajne. In konečno je moral načelnik občni zbor razpustiti!. Zopet se je enkrat pokazala nemška kultura v pravi luči!
Maribor. Včeraj, dne 21. t. m.,, popoldne, se je vršila na Teznu poi Mariboru konjska dirka. Kakor izvemo, je dobil prvo darilo v znesku 240 K M. Filipič iz Stare-Novevesi s svojim konjem „[Jopičem“; 2 darilo 120 K je dobil Jože! Slavič iz Cvena s svojo „Foro“; tretje darilo 80 K je dobil Alojzij Jelen iz Lukavcev s Konjem „Mijolko“ in četrto darilo 70 K Marko Slavič iz Ključarovec z „Nado.“ — Pri dirki se je zgodila muropoljskemu kohjerejcu Filipiču velika nesreča. Konj, ki se je že bližal cilju, je naenkrat od kapi zadet padel in poginil. Filipič trpi 2000 kron škode.
Studenci pri Mariboru. Hval i sano nemškutar-sko gospodarstvo se je zopet izkazalo iv pravi luči pri občini v Studencih, Nemškutarji niso preveč izbirčni pri denarju in v svoji mogočnosti Čestokrat ne ločijo svojega od tujega. Dolgo časa se je že javno govorilo, da v občinski blagajni v Studencih ni vse v v redu, zato se je vršila revizija, v kateri se je dognalo, da je prejšnji župan oškodil občino za 1632.94 K. Plačevati bodo morali sedaj tol dediči za njim. Pivši podžupan dr. Ju ritsch bi naj bil raje pazil na pravilno poslovanje z občinskim denarjem, kakor da vedno vznemirja ljudstvo s svojo nemčursko politiko.
Ljutomer. S. K. Z. priredi na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija, dopoldne,, v.'našem trgu političen shod, na katerem bosta govorila državna in deželna poslanca Roškar in dr, Verstovšek. Lokal, čas in drugo se objavi v prihodnjem t,,[Slovenskem Gospodarju“ in v „Straži.“ Somišljeniki v Ljutomeru in okolici, na plan !
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na binkoštni pondeljek, dne 1. junija, priredi najše bralno, društvo gledališko predstavo: „Repoštev, gorski duh, ali pa vsega je enJarat konec“ in („Kukavica, modra tiča, ali boj za doto“ s petjem in deklamacijami, K obilni u-deležbi vabi odbor.
Crnagora pri Ptuju. ‘Oipozarja se vse Častilce in romarje k Materi božji na Gori, dial zadobijo vsi popolni odpustek, ki v tem jubilejnem letu obiščejo to našo cerkev na Gori in molijo na namen sv, očeta. Odpustek je podelila sv, stolica v Rimu ' na prošnjo našega prevzvišenegai in premilostijivega gospoda knezoškofa.
Grobelno. Izgubil se je dne 20. t. m. na večer triletai Alojzij Sajko, sin posestnika Simona Sajko, vrh Grobelnega, po domače Lepak,
Petrovče. V nedeljo, dne 24. ;t. m., popoldne ob VA. uri, se bode vprizorilai dramattska pripovedka v petih dejanjih:, Martin Krvan.“ Igralci se že škrbino na to pripravljajo. Zjadnje dni je naprošen režiser iz Celja, g. Salmič, da bode tudi tehnična stran igre dobro uspela.
Slovenjgradec. Ljudstvo slovienljgraŠSkjega glavarstva ni nič kaj veselo, da zapusti okrajni glavar dr. Poiger Slovenjgrajdec. Okrajni glavar si je pridobil pri vsem prebivalstvu v letih svojega 'delovanja veliko zaupanja, spoštovanje in ljubezen zlasti še kmečkega ljudstva. Kakor povlsod, tako posebno tudi tukaj prav visoko cenimo dobrega uradnika. Dr. Poiger je bil strog glavar, toda pravičen,' nepristranski, postrežljiv, marljiv in vesten uradnik. Kjer je le zamogel, je pomagal zlasti nižjim slojem z nasveti in marsikaterega rešil škode. Ni imelinavajde, kakor nekateri uradniki, kar z globami vznemirjati ljudi, je temveč reševal vzorno najprepornejše [točke z dobro besedo, s poukom in pojasnili. Lahko rečemo, da ni šel nikdo od njega iz urada, 'da bi bij le dvomil o njegovi pravičnosti, če se tudi ni ugodilo njegovi želji. Ljudstvo je spoznalo v glavarju moža, kateri želi
prebivalstvu te dobro, zato se je tudi z zaupanjem obračalo na njega. Nikdar ni bilo slišati ali čutiti, da bi glavarju mrzila slovenščina, kakor se /to pogostokrat dogaja pri uradnikih na Spodnjem Stajerju. Nikdar ni delal razlike med tržani in kmeti, ali med Slovenci in Nemcfi. Posebno pa je imelo ljudstvo vedno dovolj prilike, opazovati! njegovo globoko vernost. V verskem oziru je bil res pravij vlzgled drugim. Zato mu iz srca privoščimo, da je bil poklican na višje mesto v Gradec in s tem večjim veseljem ga bodemo pozdravili, če priđe povišan zopet med naše slovensko ljudstvo.
Legen pri Slovenj gradcu. Zadnji teden smo volili pri nas župana. Izvoljen. je bil prejšnji župan g. Franc Pečoler. Svetovalci pa so gospodje: Rotovnik Jožef, Pečoler Ivan in Pečoler J akob.
Društvena naznanila.
Zavrč. Dne 24. maja, po rani službi božji, priredita poslanca dr. Korošec in Brenčič političen shod t Zavrču pri Ptuju v stari šoli. Pristaši Slovenske Kmečke Zveze, pridite poslušat svoja poslanca in agitirajte za veliko udeležbo.
Središče. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 24. maja, popoldne po večernicah, svoj redni mesečni shod, ki pa je sedaj meseca aprila radi prireditev izostal.
Ljutomer. Telovadni odsek Orel v Ljutomeru priredi na prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m., takoj po večernicah, pešizlet k bratu načelniku v Stročjo vas, gostilna g. Mihalič. Ker bo pri nastopu sodelovala salezijanska godba 20 mož in bo preskrbljeno za različne zabave, kakor: vrtni koncert, različne telovadne igre, srečolov, ribarenje, nekaj za smeh in mnogo drugega, je pričakovati obilne udeležbe. Predpoldne se Orel udeleži ob 10. uri sv. maše, po sv. maši pa bodo v Prane Jožetovi šoli skupne vaje z bratskim društvom. Orli imajo opoldne v Stročji vasi skupen obed. V slučaju slabega vremena se preloži prireditev na binkoštni pondeljek
Šoštanj. V nedeljo, dne 24. t. m., priredi J. S. Z. shod
takoj po prvem sv. opravilu v društveni sobi poleg župne cerkve. Tovarniški in drugi delavci ter delavke, pridite ,vsi na shod! Govornik pride iz Maribora.
Ribnica na Pohorju. Shod Mladeniške Zveze, ki bi se i-mel vršiti v nedeljo, dne 17. t. m., a se je moral preložiti, se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m.,'popoldne po večernleh v ribniški kaplaniji.
s Sv. M kla«ž pri Slovenjgradcu. V nedeljo. 24. t. m. se vrši v cerkveni hiši sbod S. K. Z. takoj po sv. opravilu Kmetje, pridite vgi mr=shod Poročal ho poslanec dr Verstovšek.
Celje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu“ gledališko predstavo „Stari in mladi.“ Lepo igro, ki živo slika večkrat se ponavljajoče slabo razmerje med starimi in mladimi, je spisal Anton Medved. K obilni udeležbi se vabi!
Gomilsko. Vabimo k gledališki predstavi, ki jo prirede gomilska dekleta v nedeljo, dne 24. t,[m., v dvorani Gasilnega doma v Gomilški, „Skrivnostna.zaroka“,'Silvin Sardenkova igra v štirih dejanjih. Vstopnina: sedeži prvih vrst 1 K, sedeži osta= lih vrst 60 vin., stojišča 30 vin. Začetek ob 3. ur, popoldne. Cisti dobiček je namenjen novemu društvenemu odru.
Teharje. V nedeljo, dne 24. t. m., priredi štajersko okrožje J. S. Z. pri nas shod zjutraj takoj po prvem sv. opravilu v društveni sobi v kaplaniji. Delavci; delavke in drugi, vsi ma ta shod! Govorit pride okrožni predsednik J. S. Z. g. Franjo Zebot
Trbovlje. Dne 24. maja je občni zbor Dekliške Zveze v dvorani Društvenega doma. Na sporedu: Govori, poročila, volitev novega odbora in slučajnosti.
Rečica ob Sav. V nedeljo, dne 24. maja, priredi naše izobraževalno društvo večjo prireditev v proslavo '5001étnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Na sporedu je: slavnostni govor, petje, igra, živa slika in srečolov. Pridite!
Da se dobrote ne smejo vsiljevati
je stara resnica. Toda "dobro je, 'da se ono dobro. Kar je velika 'dobrota za celi svet, vendar pokliče v spomin, vsled česar je tudi treba opozarjati, da so Faysove pristne Sod. mineralne pastilje, vsestransko priporočene od zdravnikov, ono zdravilno sredstvo zoper katar, kašelj, hripavost in druge bolezni v dihalnih organih, ki se je v nebrojnih slučajih Izborno obneslo. Skatlji-ca stane K 1.25 in se povsod dobi. ==== =
Razgled po svetu.
Slovenci v Benečiji. V Benečiji na Laškem živi nad 40.000 čvrstih, priprostih, a marljivih naših bratov, katere po italijanska vlada v vsakem oziru silno zanemarja- Slovenskih šol nimajo nobenih, tudi nič političnih pravic. Glasom zadnjega ljudskega štetja na Italijanskem so jih našteli uradno pa te
36.000.
Jubilej šokolade. Italijanski in francoski listi posvečajo cele članke jubileju šokolade. Letos namreč je minilo 300 tet, odkar so prinesli na francoski dvor Ludovika XIII. in njegovi ženi Ani Avstrijski prvo šokolado. Odcndod se je potem razširila po vsej Evropi. Prvikrat pa so poslali zmagovalci Mehike neke vrste šokolado iz Mehike leta 1520 v Evropo, Mehikanci so jo uživali najprej v obliki pijače. Zrne kakavovca, iz katerih so delali to pijačo, pa so uporabljali prvotno celo namesto denarja.
LiliJsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bérgmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak da. došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droierijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova litijska krema „Manera". Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij ..Straža.
Odgovorni Urednik; FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Denarni zavod spodnješfaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice ih knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in objavlja sploh vse ji zaupane denarne pòsle po najkulantnejših pogojih.
ezadovoljen
iemlienai TBdnOnekai časa Drmed Trauba želodčni prašek
gASTRICIN
Učinek preseneteijiv Dobi se v vseh apotekah.
Velika sj^atlja stane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj, IV. Favoritenstrasse 25.
Prospekti gratis in franco^
Zdravniki dobe za poskušnjo GastHcinl brezplačni I
V Mariboru se dobi v lekarnah: Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf, Al. Sirak-a, V. Savost-a in Y. König-a.
Točna postrežbe
Velika zaloga ur, dragoce-nosti, srebrnine in Optičnih sivari po vsbki coni. Tudi na obroke 1 llnstrev ooolkl zastORj. Gramofone od 20-200 K. Niklast» remoat.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura	K	4-—
Budilka, niklaota K 3 — Porodni prstani	K	2'—
Srebrno verižico K 2'— Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
M. Fehrenbach
urar in Očalar Maribor, bmpm*» »no» 2«
Kupujem zlatnino in srebro.
Kmečki hlapec
za župnišče v DravBki dolini se se sprejme takoj. Kje, pove uprav.
Iš5’ se dčbrosrčna družina, ki bi
sprejela dva fanta za svoje v starosti 7 in 3 leta. Vpraša se pri Emi Pajer, Damgasse 7, Zg. Po-brežje pri Mariboru._ 471
Agitirajte za
Stražo
CENTRALI»
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, naj izdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpričevalo«: od analitično kemičnega zavoda c kr. poljedelske visoke šole, o i prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal-nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju IX 2. EQOLIN LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborno 86 obneslo in najnovejše mazilo za konje zrper prot n inizpsbnenje udov, za »krepčanje udov itd.
S ATOL, neprekosljivo in najboljše mečilo za setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekte in cce^e. Velko priporočilnih pisem!
Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko) Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein)
Moravsko.
^Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo Fr. Krepek, Maribor.^
Na Najmje dovolilo njegovega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.14« dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. Julija 1914.
srečke 4 krona.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije-na Dunaju, III., Vtrdere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolek urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiijajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
««•
katera imata najmanj 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razven učne ^ _	dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Darujte za Slov. Stražo 1 iv. Ravnikar »
M. Dobravc,
: slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenali.
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte oenike! Prepričajte se s poskušnjo I Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tiijih agentov, ogrskih ih laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. __ ' ,......
Absolutno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočita knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je Uidi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo yina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Turške srečke!
6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000,	400 000,	400.000,	200.000,	200.000, 200.000.
Vsaka srečka mora zadeti!
POZOrl	Prihodnje žrebanje:	1. Junija.
Mesečni obrok 6 kron.
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“
Valentin Urbančič, Ljubljana 4.
Iv. Savnik
razpošilja najceneje in najboljše: sukno, volneno blago, kambrike, parbate, platno, hlače-
vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
© F»*^,1^,) gj
Zahtevajte grails vzorce za ženske in moSke oblekel meseca avgusta
Solidno, vgledno domače podjetje I LfrovŽaSf^enik:
Samo 10 K
stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz šifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat in še več dragih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
pljučne bolezni
Vse obolelosti sopilnih organov
oslovski kašelj,navadni kašelj,prehlajenje,infIuencaiu SSSSSIROLIN “ROCHB
Dobi se a K.	v vseh lekarnah.
99