SNEŽINKA Hana  Proškova
Popotnica,
bitje brez duše, sel drobni^
vetru prijateljica,
kot znamenje molka prihajaš
po velikem zgovornem poletju.
Orjaki zimskih ozvezdij
ti ne spremene drobne biti
in časa ogromnost
se s tvojim krhkim telesom  zaman poigrava.
160
Vsi črni trobentači
ne zaobrnejo tvojega tihega leta
in železne čeljusti
hlastajo za tabo v prazno.
Nezavedna si bolj
kot duša stokajoče narave,
a vendar te ista večna roka obnavlja,
isti glas, ki te je iz niča prilklical.
Nič ne odtehtaš v boju med dobrimi in hudobnimi angeli,
po lastni drhteči poti hitiš
daleč od žalostnih src,
počitek obljubljaš.
Drobna tolažba
v črnem, grozljivem ozračju,
starci in starke te bodo pozdravljali
in mahali z veselimi zastavami.
161