638                                                                  Listek.
bral dokaj lepše, da je gospa pisateljica razvezala nekatere brezpotrebno dolge stavke (primeri str. 127., 128., 129., 141., 142., 143., 148., 149., 151.). Takisto jezik te novele ni tako gladek kakor v nastopni noveli ,,Blagodejna zvezdica", priobčeni prvič v ,,Kresi". Tukaj razpolaga gospa pisateljica z lepo pripovedno tehniko, vi zanimljivo in resnično risati značaje ter skrbi za živahen razvoj dejanja. Omenimo še, da je prevod ,,Blagodejne zvezdice" izšel tudi v češkem ilustriranem listu ,,Svetozoru". — Da izrečemo končno sodbo o prvem zvezku zbranih spisov gospe" Pavline Pajkove: Težišča tej knjigi je iskati v razpravnem in pripovednem delu, kjer se razvija vsa moč pisateljičina; v tem nas potrjujejo tudi poznejši spisi, ki so svoje dni izšli v „Kresi" in nekoliko tudi v našem listu. Ker je gospa Pavlina Pajkova mimo tega malone jedina pisateljica, kar jih šteje sedanja književnost slovenska, uverjeni smo, da si pridobe' nje zbrani spisi dosti prijateljev med čitajočim občinstvom, zlasti med ženskim svetom. To želimo cenjeni gospe" pisateljici  od srca !
Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko« priuašajo v svojem 4. sešitku nadaljevanje Kobkirjeve študije »Boj na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti«, potem »Nekoliko črtic o turških vojskah«, v katerih prof. dr. Fr. Kos v posnetku priobčuje deset izvirnih zgodovinskih dokumentov z leta 153«. —1538., nadaljevanje »Slovenskih osebnih imen v starih listinah«, katera je nabral prof. J. Scheinigg iz Zahnovega zbornika »Codex diplomaticus austriaco-frisingensis«, in končno zapisnik kranjskih mahov iz peresa župnika S. Robiča. V »Malih zapiskih« čitamo nastopne beležke: »Poročila z Grškega« (prof. S. Rutar\ »Podobi sv. Jurija in sv. Ahaca v cerkvi Sv. Radegunde v Srednji Vasi v šenčurski fari pri Kranji« (arhivar A. Koblar), »Vrata iz leta 1638 v Kranji« (ravnatelj /7/«« Sitbic, ponatisek iz izvestja strokovne šole ljubljanske), »Dva stara zvonova« v zvoniku podružnice Sv. Lovrenca v Radohovi Vasi«, »Ostanki neke vrste retabel-oltarja v podružnici Sv. Trojice v Gradci, v šentpeterski duhovniji na Notranjskem«, »Soha sv. Petra v dvorski cerkvi, fare polhograške« (vse troje priobčil S), »Črna štorklja« (pre-parator F, ScAu/z), »Dve opazki k Vrhovčevi ,Zgodovini Novega Mesta'« (župnik J. Sašelj) in naposled poročilo o Pečuikovih izkopinah na Gori pri Smariji na Dolenjskem. — Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta 1893 , tri glagolske listine iz 16. stoletja in hrvaška listina z leta 1591. — Izvrstno uredovana »Izvestja« naj bodo našim  čitateljem iz nova toplo  priporočena.
Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtui uši s trtorejo uspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal Ivan Bele, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 116 str. Cena mehko vezanemu izvodu  40 kr.,  po pošti  45  kr.  — Poročilo  prihodnjič.
III. Letopis slovenskih posojilnic 1892. Sestavil po naročilu načelstva ,,Zveze slovenskih posojilnic" Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem — Slovenske posojilnice so od lanskega leta lepo napredovale, zakaj dandanes jih štejemo že 61 (proti 54 lanskega leta), ki so po deželah razdeljene tako-le: Na Koroškem jih je 17, na Kranjskem 14, na Primorskem 9, na Štajerskem 21. Zadružnikov so imele koncem 1892. leta 20643, torej za 3708 več nego leta 1891., denarni promet pa je zuašal 1892 leta 13,326.676 gld . (za 2,785.910 gld. več nego leta 1891.) — Lapajnetova knjiga ima 12 tabel, katere pojasnjujejo še posebne opazke, mimo tega več člankov, tičočih se delovanja slovenskih posojilnic in delovanja njih zveze. Sosebno važen je spis o pravilih slovenskih posojilnic z ozirom na njih temeljni  in  na trgovinski zakon.
Sketove čitanke. Neumorni pisatelj slovenskih čitank, gosp. dr. J. Sket je zopet priredil dve novi čitanki, in sicer »Slovensko čitanko za četrti razred skednjih    šol«    in     »Staroslovensk o    čitanko    za    višje    razrede   sred"
Listek.
639
njih šol.« Prva knjiga je že natisnjena ter obseza 90 prozajiških in pesniških beril na 188 straneh v osmerki; veljala bode 80 kr. Izda jo tiskarna »Družbe sv. Mohorja«, ki jo je že predložila visokemu miiiisterstvu v potrdilo. — Staroslovenska čitanka pa bode imela okolo 12 pol v osmerki ter obsezala uvod v starosloveusko slovstvo, kratko sta-roslovensko slovnico, staroslovensko čitanko in slovar. Prevzela jo je v založništvo c. kr. šolska zaloga na Duuaji. Tiskati se začne skoro in bode bržkone dovršena do meseca svečana, tako da jo bodo učenci lahko rabili že prihodnje šolsko leto. — Mohorjeva tiskarna je tudi nedavno izdala Sketovo knjigo »Slovenisches Sprach-und Uebungsbuch« v peti izdaji, str. 296 v osmerki; cena gld. i'30. Peta izdaja se le malo razločuje od četrte, tako da se lahko rabita obe izdaji skupno. Le semtertja je gospod pisatelj  kaj  malega popravil ali ugladil.
Dijaški koledar za navadno leto 1894. III. letnik. Izdala in založila ,,Narodna Tiskarna." — Poleg navadnih koledarskih stvarij prinaša ta priljubljeni koledar letos životopis Jana Kollarja z lepo sliko in pregled dubrovuiške literature. Knjižica, ki se priporoča tudi po lični zunanji obliki, stane 60 kr. ter se dobiva v ,,Narodni Tiskarni" in  pri  vseh  knjigotržcih.
Nov slovenski list. Prejeli smo prvi dve številki novega politiškega lista »Sloge«, ki je začel minuli mesec izhajati v Gorici. »Sloga« izhaja vsako prvo in četrto soboto v meseci in velja za vse leto I gld. 20 kr.    Naročnino  vzprejema A.  m.  Obizzi   v   Gorici.
Praška »Politik« o Aškerci. V 254. številki praške ,,Politike" je priobčil znani književni kritik g. Fr. Selak v Zagrebu pod zaglavjem , A. Aškerc. Sloveuischer Dichter" obširnejšo studijo, v kateri pravi mimo drugega: ,,Seit etvva einem Deceimium be-herrscht den slovenischen Parnass A. Aškerc, ein Mann von urkraftiger Begabung, der in sein Volk schon manchen ziindenden Funken geschleudert hat und seinem etvvas schvverfalligen Idiom Harmonien entlockt, welche bevveisen, dass die sloveuische Poesie noch nichts von ihrer mannlichen Kraft eingebiisst hat, dass sie vielmehr ihren Beruf, die Nation durch die harte Lebensschule zu lautern und eines schoneren Loses wurdig zu machen, unentwegt erfiillt. Aškerc hat insbesoudere die bislang von deu Sloveuen wenig gepflegte epische Dichtung mit einem Ruck zu klassischer Vollendung erhoben, ist der erklarte Liebling der vorwarts strebenden Jugend und offenbar berufen, aueh das kommende Jahrhundert massgebend zu beeinflussen". — V interesantno studijo so vpleteni nekateri prevodi Aškerčevih poezij, tako ,Javor in lipa", ,,Poslednje pismo" iz peresa Selakovega, potem pa ,,Dvorski norec" in ,,Pevčev grob", katera je svoje dni v nemškem prevodu priobčil A. Funtek v ljubljanskem uradnem listu (glej letnik 1890., 12 štev. našega lista).  —  Selakova prevoda hočemo  ponatisniti  v  prihodnji številki. ¦
Slovensko gledališče. Iz oficijalnega poročila, katero je razglasilo ,,Dramatično društvo" o gledališki dobi 1893./94., posnemljemo, da se bodo letos predstavljale sosebuo nastopne premijere: ,,Dolenjska železnica" (lokalizirana po češkem izvirniku dr. Stolbe), Baluckega ,,Občinski svetovalec", ,,Brez boja" spisal Šimaček, Nevskega ,,DaniševIji rod", Pailleronova ,,Miška", Bozdecha . ,Iz dobe kotiljonov", Me"ilbacova ,,Mamsell Ni-touche". Na repertoaru so tudi Moserjev ,,Knjižničar", Dumasova ,,Dama s kamelijami", Zabehov „Razkolnikov", Scribova ,,Adrienne Lecouvreur", Dumasov ,,Kean" in Mo-lierov ,,Skopuh". — Izmed oper se bodo pele zlasti Smetanova ,,Prodana nevesta" in istega skladatelja „Poljub", Blodkova opera ,,V vodnjaku", Bendlov ,,Stari ženin", poljska opera ,,Halka", dalje ,,CavalIeria rusticana", ,,Ofrožar iz Wormsa" in ,,Marija Rohauska". — Dramo bode kakor dosihdob vodil režisdr g. Ignacij Borštnik, vodstvo opere pa sta prevzela gg. Fr. Gerbic in J. Nolli. Poročati je končno še, da je ,,Dramatično  društvo" poleg   dosedanjih   igralcev   angažiralo   nove   pevke  in  pevce,   tako  prvo