REKORDNA PROIZVODNJA V IGM TScJcjJfki TEDNIK TRBOVLJE, 5. SEPTEMBRA 1963 ŠTEVILKA 37 LETO XVI (raa) ZAGORJE — Delovni kolektiv ln dustrije gradbenega materiala iz Zagorja ob Savi je dosegel v mesecu avgustu rekordno proizvodnjo. V tem mesecu so proizvedli kar 2.913 ton hidriranega apna in 6.138 ton žga nega kosovnega apna. Letošnji proizvodni načrt, ki je naj večji doslej, je bil tako v proizvodnji žganega kosovnega apna, še posebej pa v proizvodnji hidriranega apna močno presežen. Boj za mir v svetu VELENJE, 30. avgusta — Slovensko rudarsko mesto Velenje je v petek toplo sprejelo visokega gosta Iz Sovjetske zveze, Nikito Sergejevima Hruščova, ki je v spremstvu predsednika republike tovariša Tita in drugih prišel na obisk v ta svojstven kotiček Slovenije. Zborovanja, kjer sta govorila oba predsednika, se je udeležilo, razen nekaj deset tisoč prebivalcev iz vse Slovenije, tudi precej Zasavča-nov. Pred tribuno Delavskega doma v Velenju pa je igrala Delavska godba iz Trbovelj. Predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščov in predsednik republike tovariš Tito sta sl pred zborovanjem ogledala rudniško separacijo v VeJenju, zatem kotalkar-sko revijo na kotalkališču, potlej pa so tovariša Hruščova velenjski rudarji po slovitem skoku čez kožo sprejeli v svoj rudarski stan. (Nadaljevanje na 2. strani) Prejšnjo sredo je zajelo Zasavje precejšnje neurje. Padlo je obilo dežja, med dežjem pa tudi toča (sredi avgusta), kakršne že dolgo ne pomnimo, škode je bilo precej, pred psem na sadju ln zelenjavi, pa tudi sicer. Neurje je močno poškodovalo ceste in vdrlo v več stanovanjskih in drugih zgradb. Med neurjem je strela udarila tudi v gospodarsko poslopje Angele Pirc z Rov pri Zagorju .vendar je uspelo gasilcem in domačinom lokalizirati požar. Kako zelo so bile prizadete ceste, kaže tudi naš posnetek, ki ga je napravil Milan Cerinšek v Trbovljah. Kupi kamenja, temlje in drugega materiala so v Trbovljah na nekaj mestih povsem napolnili cestišča in pločnike. Dogodi se, da včasih — sicer že bolj poredkoma — potem, ko dvignemo telefonsko slušalko, slišimo: »Kje ste dobili podatke, ki Ste jih objavili?«, »Zakaj ste to objavili!«, »Mi nismo zainteresirani za objavo teh podatkov!«, »Kdo je to pisal?«. Zapisal sem le tista vprašanja, ki sodijo za objavo v časniku, saj je namreč med njimi tudi nekaj žaljivih, ker nekateri še vedno menijo, da so tisk in pa novinarji tisti, ki si jih lahko vsak »privoščit/ V mnogih delovnih organizacijah so namreč■ zainteresirani le za objavo tistih podatkov, ki prikazujejo določen napredek, včasih pa tudi ne želijo, da bi bile objavljene številke, pač pa samo indeksi ali pa odstotki doseganja, čeprav je mogoče potem realne številke zaslediti v mnogih drugih virih. V nasprotnem primeru mnogokrat poudarjajo, da utegne objavljanje takšnih podatkov škodovati razpoloženju v kolektivu oziroma utegnejo priti v roke konkurenčni delovni or- ganizaciji. PJ dati velja, da gre pri tem le za nekatere osnovne podatke o finančnem uspehu in o osebnih dohodkih in drugem, za nobeno poslovno tajno! Iz navedenega izhaja, da objave nekaterih podatkov verjetno niso všeč zaradi vzrokov, Za katere pa žal ne vemo. Prav obsojanja vreden je zato tak odnos do tiska in posameznih novinarjev. Verjetno bi kazalo v prihodnje vse take primere javno obsoditi/ Marijan LIPOVŠEK Otvoritev prenovljenega planinskega doma na Mrzlici je bila zaradi slabega vremena preložena na to nedeljo, na kar še posebej opozarjanja vse ljubitelje zasavskih planin. Na sliki: prenovljeni dom, slikan pred nekaj dnev> ~ KRONIKA TEDNA Proslava 20-letnice ustanovitve Šlandrove brigade LUKOVICA — V soboto in lede!jo je bilo na Brdu pri -ukovicl tovariško srečanje »landrovcev ob 20-letnicl istanovitve te brigade. Na Brdu pri Lukovici se je ude-ležilo tudi precej preživelih borcev Šlandrove brigade Iz Zasavja. Sedemmesečna proizvodnja v Zagorju (ma) ZAGORJE — Zagorske Industrijske delovne or-■ečanju se je zbralo nad gan]zac|je so do konca julija 100 ljudi, od tega kar 720 dosegle 53,34 •/„ predvidene režlvellh borcev šlandrove pro|zvodnje po vrednosti, rigade. Fizični obseg količinske pro- Blvšl komandant brigade Izvodnje pa je za nekaj od-llrko Jerman je predal biv- stoikov večji. — Omeniti ve-:mu prvemu komisarju Mi- lja, da so v tem obdobju na i Ribičiču-Cirilu raport, zagorskem rudniku nakopali »tem pa je tovariš Ribičič 383.200 ton rjavega premoga; govoru med drugim pouda- v Tovarni elektroporcelana 1, da je tudi ta proslava Izlake izdelali 245 ton elcfc-amenjena oživljanju tradi- troporcelana in 144 ton insta-j narodnoosvobodilne bor- lacljskega materiala; v Indu-e, v kateri smo postavili te- stri ji gradbenega materiala lelje socialistični Jugosla- pa proizvedli 31.550 ton žga-iji- nega kosovnega in 14.849 ton Tovariškega srečanla na hidriranega apna. Ivan Romšek Prtunii .eden ■ic 'Zasavski tednik* izgubi! 5e enega od prvih in dolgoletnih sodelav-(e v, 68-letnega Ivina Hom-Ik.i jz Zagorja oh Savi* Po osvoboditvi je tovariš Ivan Homšek prišel v Zagorje oh Savi. Dokler mu ji dopuščalo zdravstveno stanje, je kil družbeno aktiven. Vključil se je tudi med prve dopisnike našega tednika in skozi vrsto let teden za tednom skrbel, da je imel »Zasavski tednik* (in še prej »Zasavski udarnik* in »Zasavski vestnik*) vrsto novic iz Zagorja ob Savi. Z dopisovanjem je začel tedaj, ko za objavljene prispevke ni prejel niti dinar honorarja. S svojo prizadevnostjo in marljivostjo je bil lahko vsem za zgled. In kot takega se ga bonso v uredništvu našega tednika tudi vedno spominjali! Boj za mir v svetu (Nadaljevanje s 1. strani) Oba predsednika sla v svojih govorih poudarila, da je poglavitna naloga socialističnih sil sveta v sedanjem času boj za mir, hkrati pa, kot Je dejal tovariš Tito, da je zdaj za socialistične države bistveno, da razvijajo svojo gospodarsko zmogljivost, da organizirajo sodobno proizvodnjo, da dvignejo življenjski standard delovnih ljudi na stopnjo, ki je kapitalizem -ne pozna. TScJouJfkl TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11/11, telefon 80 191 — Račun pri NB me zn a številka 20 din — Naročnina (z dostavnluo): mesečna 40 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana V gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo iMm ■ ' ’ ■ In J: | flf mi j& tednikova reportaža Nad sto parov oči je bilo uprto v pevce moškega pevskega zbora »Loški glas« Svobode Kisovec - Loke. »Zdravo« je za uvod razvnel vse; potem pa je ubrano petje slovenske pesmi, ki jo je mnogokrat mogoče slišati tudi v oddajah ljubljanske radijske postaje, »KJE JE MOJ MILI DOM _..« privabilo v oči številne solze. Vendar je to trajalo le tri ali štiri minute, potem pa je spet zavladalo razpoloženje, svojstveno vselej za srečanja naših rojakov — izseljencev s sorodniki in prijatelji iz stare domovine. Zvoki polk in valčkov, ki so jih izvabili iz instrumentov »Veseli rudarji« so na Kleku na ploščadi pred domom Tončke Čečeve kar vabili na plesišče. Pogovori so bili v hipu pri kraju. Kajti domača glasba ni kar tako. Treba se je bilo zavrteti, in ne samo enkrat, ampak večkrat, zavrteti tako po domače... To sta le bežna utrinka s sprejemov za naše rojake — izseljence, ki so jih pripravili prejšnji teden v Zasavju. V ponedeljek, 26. avgusta, sta namreč pododbora Slovenske izseljenske matice Trbovlje in Zagorje ob Savi pripravila tovariška srečanja za rojake — izseljence, ki so bili tedaj na obisku v stari domovini. 1 jenske matice France Golob; v imenu zagorske občinske skupščine in družbeno-poli-tičnih organizacij pa je izrekel dobrodošlico sekretar občinskega komiteja ZKS inž. Branko Hočevar, ki je ob tej priložnosti izrazil upanje, da Trboveljčani so rojake povabili v prijetno okolje doma Tončke Čečeve na Kleku nad Trbovljami. Prireditev se je začela z enourno zamudo (!), kar bo treba v prihodnje vsekakor odpraviti. Po uvodnem glasbenem pozdravu ansambla »Veseli rudarji« je zbranim spregovoril v imenu Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice in njenega pododbora v Trbovljah Tone- Kukoviča. »Vsako leto se, dragi, domači veselimo vašega obiska in srečanj s starimi izseljenskimi »grčami«, kakor imenujemo tiste, ki že' trideset in več let živijo izven meja naše domovine. Se bolj pa nas razveselijo srečanja z mladimi rodovi — sinovi in vnuki — prvih izseljenskih generacij, ki ne pozabljajo rojstnega kraja svojih star- šev ali dedov. Zato se moramo zahvaliti prav starim izseljenskim »grčam«, ki so znali obdržati domače običaje in s k ul t urno-prosvc t nim delom spodbujajo navezanost na domovino ... Spomnil bi rad tudi na nekatera prizadevanja in dosežke naše socialistične graditve. V Trbovljah in drugod ste lahko zasledili spet nove stanovanjske zgradbe, nove tovarniške objekte, nove šole, bolnice, ceste itd. To so rezultati naših prizadevanj in teženj za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev; to so rezultati dela, prizadevanj in marsikdaj tudi odrekanj. Včasih bi kdo želel, da bi bil osebni standard večji; mislim pa, da ste lahko zasledili pomemben korak naprej tudi na tem področju, če ste primerjali stanje pred leti z današnjim stanjem. Vse to dokazuje našo rast, ki temelji na delovnih uspehih v našem gospodarstvu in na prizadevanjih delovnih kolektivov za večjo proizvodnjo in ima svoj odraz tudi v našem sistemu delavskega in družbenega samoupravljanja. Doseženi uspehi bodo še večji čez nekaj let in mislim, da jih boste lahko sami najbolje ocenili .. .« Ob zvokih ansambla »Veseli rudarji«, ob pomenku in kapljici domačega so hitro minevale ure, za mnoge kar prehitro. Rojaki pa, ki so bili ob koncu avgusta na obisku v Zagorju ob Savi, so se zbrali v turistično-gostinskem centru .»Medijske toplice« na Izlakah nad Zagorjem. Zbrane je pozdravil predsednik pododbora Slovenske rz.se- DOPISUJTE V Zasavski tednik! Vrsta slovenskih izseljenskih kolonij bo letos in prihodnje leto praznovala 40-letnico prvih naselbin. Rojakom smo zatrdili, da bomo tedaj, ko bodo prirejali spominske slovesnosti in ko bodo obujali spomine na prve dni daleč od rodnega kraja, v mislih z njimi. Vemo tudi, da bo tedaj marsikatera draga »grča« v zboru pričakujemo, da bodo rojaki tudi v prihodnje v tako velikem številu obiskovali leto za letom staro domovino. Po zakuski je izvajal na srečanju rojakov v »Medijskih toplicah« kulturni program moški pevski zbor »Loški glas«, za razpoloženje pa je skrbel instrumentalni trio Mirka Prašnikarja. • teh dneh so se spet sre^ čali številni stari znanci. Nad napredkom stare domovine so bili vsi navdušeni. Tako rojakinja iz Francije, ki je zdaj po dolgem času obiskala Zagorje ob Savi, skoro ni mogla prepoznati rojstnega kraja, čeprav so ji sorodniki skušali v pismih vsaj bežno opisati napredek. Na Kleku je pripovedoval rojak iz Zahodne Nemčije, da si vsako leto ogleda Trbovlje, saj je vedno kaj novega. Ti' dve izjavi pravzaprav nista le laskavi priznanji vsem nam, ki živimo zdaj v Sloveniji in Jugoslaviji, pač pa sta tudi neizpodbiten dokaz, da se rojaki z nami vred vesele vseh uspehov, ki jih dosegamo. ali posamič povzela sloven- sinov, od katerih jih neka. sko pesem. Njim se bodo pozna naš domači jezik le s pridružili glasovi vnukov in pesmi. Večina rojakov se je zdaj za leto, nekateri celo več, poslovila od stare domovine. Toda ob krepkem stisku rok in slovesu je bilo slišati: »Prihodnje leto spet nasvidenje!« Tudi mi kličemo vsem našim rojakom na tujem nasvidenje ter obilo zdravja in zadovoljstva ter da bi se še mnogokrat vrnili v domači kraj, se ga spominjali ter se veselili vsega napredka. Nasvidenje! Na Kleku nad Trbovljami je rojake pozdravil Tekst in foto: M. LIPOVŠEK Tone Kukoviča FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA Kako Zagorjani »skrbijo« za red? POŠTNI PREDAL 82 mzmm......»... Lani februarja le zagorska občinska skupščina sprejela odlok o varstvu In upa-rab. komunalnih naprav higienskih pogojih in mn. izgledu krajev na območju občine Zagorje ob Savi (v Tribuni Zagorjanov so bili z njim seznanjeni tudi vsi občani). Kot vse kaze (naši posnetki so iz Kisovca 96 in Ceste zmage 49) Zagorjani kaj slabo upoštevajo določila. Izgied kraja in varstvo stanovanjskih blokov jim ni mar. V odloku je predvidena kazen za to do 5006 din. Te dni je začel občinski organ, pristojen za komunalne zadeve, ugotavljati, kje kršijo odlok. Kršilce bodo predlagali v kaznovanje. BO RES ZDRAVSTVENI DOM V HRASTNIKU? Tovariš urednik! V vašem tedniku sem menda pred 14 dnevi zasledil, da bomo v Hrastniku menda že letos pričeli z gradnjo novega zdravstvenega doma. To odločitev odgovornih organov v naši občini ne samo jaz, temveč verjetno vsi občani toplo pozdravljamo. Posebno mi domačini najbolj občutimo, da naše ambulante niso urejene tako kot bi želeli mi in pa tudi zdravstveno osebje v hrastniških ambulantah. Moram poudariti, da gre tem zdravstvenim delavcem vsa pohvala za njihovo prizadevno delo, rekel bi, v zelo, zelo težkih pogojih. E. B., Hrastnik P. s. uredništva! Kot ste Zasledili v članku, bodo pri vas letos že začeli z gradnjo tega prepotrebnega objekta. Vendar je bilo do te odločitve potrebno veliko korakov, posebno glede finančnih sredstev. Bodite brez skrbi, vaš novi zdravstveni dom bo kmalu tudi zgrajen in pa sodoben tako kot je treba. KDAJ BO OZIMNICA? Tovariš urednik! Kot potrošnika me zanima kako je letos s preskrbo ozimnice v Trbovljah. Ali bodo trgovska podjetja kaj kmalu pričela s prodajo krompirja in drugih vrst ozimnice ter kakšne bodo cenef I. K., Trbovlje Ker nam je že nekaj potrošnikov poslalo podobna vprašanja pred tedni, smo se v uredništvu dogovorili, da bomo pripravili s trgovskimi podjetji in kmetijskimi zadrugami razgovor o teh vprašanjih. No, in v soboto smo le priredili ta razgovor, vsebino pa lahko preberete v današnji številki našega tednika, žal bralcem in potrošnikom iz Zagorja in Hrastnika ne moremo posredovati zaenkrat teh podatkov, ker so predstavniki Trgovskega podjetja, »Povrtnina• iz Zagorja in Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik za ta razgovor opravičili izostanek. ŠE ENKRAT: Neprimeren odnos sprevodnika Uredništvo »Zasavskega tednika* je na pisanje tovariša Viljema Režuna prejelo naslednji odgovor sprevodnika Rajka Majcna. Odgovor objavljamo v celoti. To osoljenih* kletvic, kot to navaja tovariš Režun. V nadaljevanju pisma uredništvu lahko tudi beremo, da se je njegov znanec peLjal v Zagorje, vozni listek pa je plačal do postaje Borišek in pa, da je bil namenjen v Ljubljano. Če-je že želel potovati v Ljubljano, potem bi lahko kupil vozni listek do ■postaje Grčar. Ni pa res, da je hotel baje ta znanec sam doplačati 20 dinarjev in me ni poklical za doplačilo. Zato sem mu upravičeno zaračunal dvojno ceno, to je 40 dinarjev. Pri tem pa poudarjam, da to niso pravila sprevodnika, temveč podjetja SAP. Povedati želim tudi to, da sem videl posmehovanje, češ ali se bom spomnil za doplačilo ali ne. Na kraju mojega odgovora bi rad omenil še to, da doslej nisem doživel kritike rudarjev, ki se vozijo na delo in z dela že nekaj let in se mi zdi pisanje tovariša Viljema Režuna pisanje zaradi pisanja in brez čuta odgovornosti in ne dovoljujem, dobi še kdaj navajal neutemeljena dejstva. Rajko Majcen, sprevodnik SAP poslovalnica Zagorje Uredništvo »Zasavskega tednika« je v soboto zjutraj imelo razgovor s predstavniki trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije o preskrbi posameznih potrošnih središč z ozimnico. Razgovora so se udeležili: Alojz Peklar, Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku; Anton Mahkovec, direktor Trgovskega podjetja »Prvi junij« Trbovlje; Emil Bovhan, direktor trgovskega podjetja »Vitaminka« Trbovlje; Miha Golobič, Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi; Ciril Bervar, Kmetijska zadruga Litija in Jože Rapll, Kmetijska zadruga Gabrovka pri Litiji. Vabilu za razgovor se niso odzvali predstavniki vseh štirih oddelkov za jetjc. V zadrugah pravijo, da skušajo zniževati stroške proizvodnje. Povrhu še predrag prevoz s kamioni od Litije do Trbovelj. g. Ko bodo obrodili sadni nasadi kmetijskih zadrug v Gabrovki, Litiji, Zagorju in Dolu pri Hrastniku, bo ob normalni letini več kot dovolj sadja za potrošnike v Zasavju. g Skladiščenje ozimnice bi bilo ugodnejše v embalaži,. Toda to je rak rana naše trgovine. Kdaj se bo to uredilo, še nihče ne ve. g Trgovci se pritožujejo, da jim »sindikatarji« mešajo štrene po kmetijskih zadrugah z odkup: ozimnice. Tudi sindikati se morajo ukvarjati s trgovino kot trgovci s statuti. P. B. gospodarstvo pri občinskih skupščinah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, Kmetijska zadruga Trbovlje in Poslovna enota »Merkator« iz Litije. Predhodno so izostanek opravičili iz Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik in »Povrtnine« iz Zagorja. — Zaradi tako okrnjenega se- — stava naš razgovor ni do- — segel tistega namena, ki — smo ga želeli, razen tega — pa je ostalo nekaj vpra- — šanj še povsem nepojas- — njenih, ker smo imeli na — razgovoru predstavnike — štirih kmetijskih zadrug — in dvoje trgovskih podje- — ti j, od katerih pa »Prvi — junij« letos ne bo vršil v — večjem obsegu preskrbe z •— ozimnico. — Čudni odnosi oddelkov za — gospodarstvo pri vseh šti- — rih občinskili skupščinah — na eni strani do uredni- — štva, na drugi pa do bral- — cev našega lista kot tudi — vseh občanov. Nadaljni — komentar k temu ni po- — treben. Po razgovoru in obvestilih iz Hrastnika in Zagorja kaže, da bodo la potrošna središča v letošnji jeseni zadostno preskrbljena z vsemi vrstami ozimnice. Večina pogodb -je že sklenjenih, kmetijske zadruge v litijski občini pa so tudi pripravljene za prodajo kmetijskih proizvodov v zasavska industrijska središča. Trg. podjetje »Prvi junij« Trbovlje: »OZIMNICA — VITAMINKA« Direktor Anton Mahkovec je na razgovoru poudaril, da so v »Prvem juniju« sprejeli predlog Sveta za blagovni promet, občinske skupščine Trbovlje, da bi trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo »Vitaminka« samo prevzelo preskrbo z ozimnico. Trgovsko podjetje »Prvi junij« sc v to ne bo vmešavalo, če bi pa nastopile težave, pa so v tem podjetju pripravljeni pomagati »Vitaminki«. »Vitaminka« Trbovlje: ZADOSTNE KOLIČINE OZIMNICE Kot jc povedal Emil Bovhan, direktor Trgovskega Podjetja s sadjem in zelenia-yo »Vitaminka«, bo to podjetje lahko v celoti krilo vse potrebe po vseh vrstah ozimnice. — Imamo že sklenjene pogodbe za vse vrste krompirja. Tako bomo odkupili okrog 900 ton krompirja, od tega samo boljših sort 350 ton. Cena krompirju se bo sukala za boljše vrste 30 in 35 dinarjev, za ostale, slabše sorte pa med 22 in 25 dinarji. Od ostalih vrst bomo nakupili še: 100 ton razne paprike, svežega zelja prav tako 100 ton, kislega zelja 60 ton, kisle repe 15 ton in čebule 80 ton. To bomo dobili iz Makedonije in je kvalitetna. Nadalje bomo imeli za prodajo 3 tone česna, 80 ton solate, za katero imamo že zaključene pogodbe v Dalmaciji, 15 ton cvetače, 6 ton pese, 20 ton boljših vrst fižola, 120 ton jabolk, 40 ton namiznega grozdja in 130 ton industrijskega grozdja. Lani smo prodali tega grozdja 90 ton. Od južnih sadežev bomo imeli za prodajo 40 ton banan, lani smo jih prodali 32 ton, 120 ton pomaranč, 40 ton limon in 10 ton mandarin. Preko zime bomo vskladi-ščili med drugim 20 ton korenja, 60 ton jabolk, krompir in drugo. V kolikor bi imeli urejeno hladilnico, bi bilo skladiščenje boljše. Krompir bomo pričeli prodajati v večjih količinah s 15. septembrom in sicer po naši ustaljeni navadi, to je vozili ga bomo po naseljih. KZ Gabrovka pri Litiji: NORMALNA PROIZVODNJA V lastni kmetijski proizvodnji bo ta Kmetijska zadruga pridelala preko 1001 krompirja. Od tega imajo zaključeno pogodbo z Zavodom za materialno rezervo 50 ton. Ostalo bodo skušali prodati drugam. Zainteresirani so, da bi lahko predvsem cvetnik prodali v Zagorje in Trbovlje, posebno zdaj, ko je z novo cesto čez šklendrft-vec omogočen boljši prevoz. Njihov interes je, da bi prodajali Zasavju. KZ Litija: PRODAJALI BI ZA ZASAVJE Tudi v tej kmetijski zadrugi se zavzemajo, da bi svoje kmetijske proizvode prodajali zasavskim središčem. Trenutno ima na razpolago že nekaj kmetijskih pridelkov, nekaj od njih jih bo kupila trboveljska »Vitaminka«. KZ Dol pri Hrastniku: SADJARSKI NASAD Kmetijska zadruga je šele pred kratkim postala samostojna. Njena dejavnost je predvsem živinoreja. Urejajo pa nasad sadja na Turju, ki pa bo šele čez leta postal roden. KZ Zagorje: • TUDI SADJARSTVO Tudi ta kmetijska zadruga se bolj orientira na sadjarsko proizvodnjo. Kot jc znano ureja večji sadni nasad v Kandršah. 0> Sodeč po izjavah trgovskih podjetij, ki bodo letos preskrbovala zasavska potrošna središča, bo dovolj vseh vrst ozimnice. To so zagotovila, če bo res, bomo še videli. ® Kot kaže, bi morala biti preskrba z ozimnico, predvsem krompirjem in drugimi zadrugami. Le-te zago-boljša v Litiji, ki jc pravzaprav obkrožena s kmetijskimi zadrugami. Lc to zagotavljajo, da je bila proizvodnja teh pridelkov normalna. In kaj pravijo k temu potrošniki in trgovska podjetja? » Sodelovanje zasavskih trgovskih podjetij, ki preskrbujejo potrošnike s sadjem, zelenjavo in zdaj v jeseni z ozimnico ter kmetijskimi zadrugami, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s tem, je še nezadostno. Sporna jc odkupna cena. — Previsoka za trgovsko pod- Glasbena šola Trbovlje ima nove prostore v Delavskem domu Trboveljska Glasbena šola Je bila ustanovljena med drugo vojno kot učni zavod nižje stopnje za vzgojo mladega pevskega glasbenega kadra, ki je pred vojno lahko dobil tako Izobrazbo le na šolah v Ljubljani. V vseli letih obstoja je šola zadovoljivo izvrševala naloge in prispevala svoj delež k vzgoji reproduktivnih glasbenih umetnikov kakor tudi k splošnemu kulturnemu življenju v Trbovljah. V zadnjih nekaj letih je b objektivnih razlogov delovanje šole nekoliko zaostalo In se je število gojencev tako znižalo, da ni bilo dostojno za Trbovlje, ki jim je splošno priznano, da so neusahljivi vir mladih glasbenih talentov. Nove potrebe narekujejo tudi nove oblike dela, s katerimi bo mogoče zadovoljiti rast kulturnega življenja v naših društvih in s katerimi naj bi šola čimveč prispevala k splošni vzgoji našega občana. S tem namenom je na pobudo ustanovitelja šole — Občinske skupščine Trbovlje — in sporazumno z upravo Delavskega doma Glasbena šola Trbovlje zasedla s 1. septembrom nove prostore v Delavskem domu. — Občinska skupščina Trbovlje kot ustanoviteljica šole je namreč težila, da kar najbolj izkoristi prostore Delavskega doma in ustvari kar najneposrednejšl stik šole s terenom, zlasti pa še s sekcijami najmočnejšega delavsko prosvetnega društva v Trbovljah — s Svobodo-Ccnter. Zraven tega pa bo omogočen večji obisk gojencem iz spodnjega dela Trbovelj, za katere so bili dosedanji prostori Glasbene šole precej oddaljeni. Trboveljska Glasbena šola Ima namen, da v primeru potreb, želja in ugodnih pogojev odpre nekatere razrede tudi v zgornjem ali spodnjem delu Trbovelj, prav tako pa tudi v okoliških krajih, kot npr. na Dobovcu, Kleku itd. O tem bo mogoče določneje pisati potem, ko bo končano vpisovanje v Glasbeno šolo, ki se Je začelo 1. septembra in bo zaključeno 7. septembra. Z rednim delom pa bodo v Glasbeni šoli v Trbovljah začeli v ponedeljek, 8. septembra. Vodstvo Glasbene šole Trbovlje je prevzel z novim šolskim letom priznani trboveljski glasbeni strokovnjak, prof. Miha Gunzek, ki bo z učiteljskim kadrom in ob pomoči ustanovitelja šole storil prav gotovo vse, da bo delo šole v korist komune hi njenih občanov. — J. S. Radeče in bodočnost Program prireditev Ob krajevnem prazniku Radeč je bilo v tem tednu več kulturnih in športnih prireditev. V naslednjih dneh pa bodo v Radečah naslednje prireditve: ČETRTEK, 5. septembra: — ob 16. uri: rokometni turnir na igrišču TVD Partizan — od 18. do 19. ure: popevke po zvočniku — ob 20. uri: koncert moškega pevskega zbora na trgu pred Jadranom z naslovom »Fantje na vasi« PETEK, 6. septembra: — ob 15. uri: nogometni turnir občinskih moštev na stadionu v Radečah. Nastopajo moštva iz Sevnice, Šmarja, Šentjurja in Radeč — ob 15. uri: na igrišču TVD Partizan medobčinski turnir v odbojki. Nastopajo ekipe iz Šmarja, Sevnice, šentjurjp in Radeč SOBOTA, 7. septembra: — od 17. do 18.30 ure: promenadni koncert železničarske godbe iz Zidanega mosta na trgu v Radečah — ob 18.30 uri: parada društvene dejavnosti radeškega sektorja — ob 19. uri: množično zborovanje na trgu. Po zborovanju prijetno razvedrilo v vseh prostorih hotela Jadran. El Nifed^f^r. da sc odgovorni ljudje pa tudi mnogo investicij, ki pa niso ■njihovega *a$ sodelavec je imel pred dnevi turizma se odločiti za novo v tem szD* iV°Vor i nekaterimi vodilnimi tova- gradnjo ali za efektno inve-rili * i" pomičnega življenja Radeč, Dane ‘ajmk stanovanjske skupnosti, dcškega tur;zma mnoge re- prof. Pe^ ^7" Predsednik krajevne organiza- zerve, ki jih je potrebno čim-cije SZDL' Zam — direktor trgovskega pod- prej izkoristiti, jetja, J°zea§em, * — član obč. komiteja ZKS in ostali so n d sodelavcu povedali mnoge zanimivosti, ki J1 °bjavljamo. ŠOLSTVO Z novim šolskim na podlag » :nlh ekonomski*1 JMošnih perspektiv- ptj* sicer že raziskan*,,*, »tvojo peščeno ’ alk, "'noge rsa^*? stanovanj5* u Ra- zumljivoPjrt,^ ^Cističnega tl, kje I". se naj dela ^ ^» obdobju. ludt težko govo^, Rad* kar bo bo rezultat Jj«**- „lb miSUejA hh je nujno urbf »bdela,; in vskladtl.,,^ Radeče i‘^/^b|tinjo SgSk ____goV°r^V>rednv| bodočih »nanj Industrijo graditi, i še '— hn v o rn so bili tova kraje. Brez industrije pa si v Radečah težko zamišljajo tudi hitrejši razvoj družbenih služb in ostalih dejavnosti terciarnega značaja. Razumljivo Je, da je gradnja novih industrijskih objektov nlzacljske momente. Če povezana s problemom sred- mo izboljšati kvaliteto štev in da zlasti v naslednjih petih letih ko bo Tovarna papirja odplačevala anuitete ni mogoče misliti, da se bodo v Radečah ustvarila razpoložljiva sredstva za Industrijski razvoj. Brez dvoma pa Je potrebno v perspektivi vzporedno s misliti na to. Postavlja se urediti prevoz, ki bo brez vprašanje, kakšno in katero . dvoma cenejši kot so sedajo "Ji stroški. Po tej strukturi voru so bili tovariši mlšlje- nja, da je odločati med ko- bi Imela radeška šola 19 od- KAJ ŠE RADEČE POTREBUJEJO? Vsi navzoči tovariši so bili soglasni v tem, da je potrebno najprej izdelati prevleko^ na cesti skozi Radeče, ker bo sicer osnova uničena. Za novo železniško postajo je potrebno 20 milijonov sredstev v investiciji SZ, za pokopališke Žale z dvema mrliškima vežicama, obdukcijsko sobo in sanitarijem so načrti že naročeni. Nujno bi bilo urediti javno stranišče, podaljšati razsvetljavo v železničarsko naselje do Krežetovega mostu In po ulici, ki jo Ra-dečani Imenujejo Obrtniška, želi- Treba je tudi povečati kapa- , , . ?°" diete vodovoda, ki ne odgo- uka in doseči večje uspehe, je nujno priključiti radeškl varJa več sedanji porabi vo-šoli vse višje razrede iz Zi- de, misliti je treba tudi na danega mostu in Svibnega, gradnjo otroškega vrtca, za katerega so načrti že gotovi in zlasti za gradnjo novega zdravstvenega doma, ki bo INaš praznik OB KRAJEVNEM kam uiti ali pa PRAZNIKU RADEČ IN vedeli, nekater ni/ni me verI • sr L-i-nt r poslopjem je v veliki meri za določeno perspektivo urejeno vprašanje izobraževanja. Vendar pa je potrebno, zlasti v smislu boljše organizacije šolstva na področju Radeč računati na nekatere reorga- v celoti pa je treba priključiti vse razrede iz Jagnjenice In Orehovega. Seveda pa je tem potrebno vinsko In elektroindustrjio, ker za to že obstojajo nekateri pogoji. Lokacijskih problemov za nove industrijske objekte ne bo, ker je prosto- delkov, ki pa bi seveda zahtevali večje število profesorjev in predmetnih učiteljev. iz dneva v dan večja potreba sodobnih Radeč. To In še mnogo več so nam povedali tovariši na razgovoru, vendar nam prostor ne dopušča, da bi vse objavili. OKOLICE Leto 1941 — Okupator je že gospodaril nad našo nesrečno domovino, spreminjal jo je v prah in ruševine, grozil s popolnim uničenjem in iztrebljenjem vsega slovanskega življa, kajti mi smo bili zanj samo »podljudje«. V koncentracijskih taboriščih so že goreli krematoriji za žive ljudi, pokale so puške, pred katerimi so stali talci, padali ln umirali za svojo domovino. Zatreti z vsemi sredstvi sleherno misel 'na svobodo je bil cilj in namen fašističnih okupatorjev. Vsega pa niso zmogli krematoriji in puške, zato je počasi pripravljal uničenje in iztrebljenje. Zatekel se je k preseljevanju in s tem duševno ubijal ljudi, ki jih fizično ni zmogel uničevati sproti, pripravljal oziroma »shranjeval« jih je, da napoči njihov čas. 8. september 1941 — Napovedano preseljevanje Radečanov. S tesnobo v srcih je čakalo tistih nekaj prebivalcev, ki se niso imeli kam skriti in pa ta:!- niso nekateri pa ne verjeli v krutost in neusmiljenost okupatorja ia njegovih hlapcev, zaupajoč lepim besedam ajego vih plačancev. Hrup prihajajočih avtomobilov pa je usodnega dopoldneva razblinil vsa taka pričakovanja. Ka!o-na avtomobilov se je ustavila na trgu v Radečah, 80 zaprtih kuvert za 80 družin in prostora zanje Je bilo v koloni, štab za- preseljevanje je zasedal v gostinski sobi hotela »Jadran« — toda — od 80 družin so jih našli doma samo 14, druge so se umaknile pravočasno, šli so v prostovoljno pregnanstvo, s solzami v očeh in strtimi srci so bežali iz svoje domovine pred krutostjo in nasiljem fašističnih zločincev, Radeče in okolica so ta dan doživljale težke ure, saj je stikanje in iskanje ljudi, ki so bili »v kuvertah« trajalo ves dan. spomin na te težke ur«; pa bo v dušah Radečanov živel do konca in spominjamo se ga vedno 3 tesnobo v srcih, 8. september pa smo si zato izbral' za svoj krajevni praznik VIM Središče Radeč okolico š* IKl? HanJ IP kot šest *v*lcev. ra za gradnjo dovolj. Ni Iz- Za to štev!*® g^rebno ključena tudi možnost, da okrog 200 0>>anj v - eradnia razvliala pr določeni P*?> ^bliž- Društvena aktivnost no drugo bi se gradnja razvijala proti Hotemežu ali na levem bregu Save, ki ga Radečani Imenujejo »na Štajerskem«. Radeče sd sicer majhno mestece, kjer življenje teče kot drugje. Toda Radečani, razen vsakodnevnih opravkov, prav radi tudi aktivno sodelujejo v mnogih društvih. Zaradi tega ni slučaj, ,če je na radečkih prireditvah Občanom Radeč in okolice H ln °b krajeVnem PrMn,ku Ukiene čes,i,ke H H?. tsrsrrts in viharju, vendar pa je današnji dvajsetletnik trden In krepak, neomajan ponos BI skupnosti Jugoslovanskih narodov. y režk! in bridki, a vendar spodbudni so spomini na najusodnejše dni naše zgo dov.nc, ki Jih moramo gojiti še vnaprej, posebno pri tistih, ki jih je vojna vihra ze prešla, ko so se rodili, in je njihovo življenje vzbrstelo v svobodni domovini —— Danes, posebno v teh prazničnih dneh, ko spel razmišljamo o vsem tem ln ko nam stopa pred oči vse težko in bridko Iz preteklih dni, znova čutimo v sebi H tisto veto, ki nas bo jutri pripeljala do lepšega In boljšega;- kar smo Imeli In kar imamo. Santo bežen pogled okrog sebe kaže na številna naša prizadevanja, ki so rodila toliko svetlih trenutkov in uspehov v naši stvarnosti. Na vse to smo lahko ■ ponosni. Rc® nam še m*nJka, marsikaj še ni vse tako, kot bi želeli, učimo se im izkušnjah ln napakah, toda smelo gremo naprej, sami si krojimo usodo ln lepše življenje; življenje res vredno življenja. Nas ni strah pred prihodnostjo, ker vemo, kar nimamo danes, bomo imeli v".eV8C kar lmam°' Sm° UStvarlU * lrdlm delo,». naziomljlvo voljo, zaupa- Naša domovina ni samo simbol skupnih prizadevanj za lepšo prihodnost je pojem bralske solidarnosti jugoslovanskih narodov, enakopravnosti narodov vsega ■ sveta, miru med narodi, in srečnejšega življenja vsega človeštva. In mi smo srečni, da živimo v takšni domovini. Ob krajevnem prazniku še enkrat topi« čestitke vsem prebivalcem Radeč In ™ okolice Krajevni odbor SZDL Radeče kdaj pa kdaj tudi več nastopajočih kot pa poslušalcev ali gledalcev. Kulturnih prireditev nam v Radečah resda ne manjka. Radečani si lahko na teden ogledamo tri različne filme, "kar . je menda bolj poredko v drugih podeželskih mestecih. Vendar se pri filmih pojavlja težava glede izbire filmov. Filmski svet pri kinu. bo moral biti bolj aktiven, potrebno bi bilo preveriti okus kinoobiskovaleev, misliti pa bo seveda potrebno tudi na estetsko pa tudi splošno filmsko vzgojo. Ob zelo prizadevnem pevskem zboru, malo manj zaradi objektivnih težav gledališke skupine, se nemalokrat porajajo težave s poslušalci oziroma gledalci. Zdi se mi, da ni preveč vzpodbudno za pevce, ki skozi vse leto marljivo dvakrat tedensko vadijo, da tri tisoč prebivalcev ne more enkrat napolniti dvorano z 250 sedeži. Mar ne bi bilo vzpodbudno, da bi o •tem razmislili tudi po sindikalnih podružnicah? Enake težave spremljajo tudi gledališko sekcijo, ki je pred leti dosegla zavidljive uspehe, zlasti s svojimi nastopi na prostem. V imenu obeh zapišem apel mladim: pridite, poskusite in občutili boste zadovoljstvo ob delu in uprizoritvah. DPD Svoboda ima nadalje v načrtu, da poživi delo Ljudske univerze. Upravni odbor bo ob tesnem sodelovanju z ostalimi organizacijami izdelal program, ki ’ bo temeljil predvsem na potrebah po izobraževanju. To je nedvomno zelo pomembna naloga. Najmlajši Radečani močno pogrešajo svpje priljubljene lutke. Tudi nanje bo moralo pomisliti vodstvo Svobode. Pohvaliti pa velja vse, ki so vedno poskrbeli, da so bile prireditve ob številnih praznikih tako uspele in tako kvalitetne. Prav bi bilo, da bi se delo okrog tega porazdelilo. O tem so že razmišljali na krajevnem odboru SZDL. Športna dejavnost v Radečah se je v zadnjem času nekoliko razmahnila. Zato gre zasluga agilnim rokometašem in nogometašem. Potrebno bo ustvariti še tesnejšo vez med šolsko mladino in TVD Partizanom. Začeti bo torej treba z najmlajšimi in jih z zanimivim in pisanim delom navezati na društvo. Neposredno s tem pa bo nujno- potrebno pridobiti sposoben vaditeljski kader, ki pa sc bo moral lotiti dela z več volje in resnosti. po,oVSi N htUccv' jo P°V< ^ *■- --e---— r—--------------- meni cen*hyl blo- čah Ima Jasno določene »vo- ku posta11 |»tol- je perspektive in tudi v celo-plčev bi sC.mo< '»tg Ja*a za tl že Izdelan svoj sedemletni Knun V ^ .14 k. a°VolU_ nlan Vodilni tnvnri&i V tem TRGOVINA IN GOSTINSTVO Trgovsko podjetje v Rade- Savo, v »ojj, S, "»volje- plan. Vodilni tovariši v tem vala lob*>rike Cesle- podjetju se dobro zavedajo, Ostale vet*»grad- da sedanje stanje ne odgo-be In *n°0stf"» *raV ®b«sani tudi sodobno trgovino z ti-*'^ Radeč»h- ‘ji J Papirj‘ vlil, v petih letih pa lahko b<, tudi P0.! i'V>lrUk. računamo, da bo v Radečah “JJ. Tapv*11,, tih, b°t Sin tudl moderna samopostrežna novih*vtiarna IV trgovina s štiristo kvadratnimi metri površine. Prav tako gostinstvo danes F, ne v'Po- večanja *?,p of\ J^žnji nH-indiio«11, it,«v„P0° s tesnim rezultatom 4:3. Stopinšek dosegel končni re- 250 gledalci je dobro zultat .5:3 v korist domačih. s°dil Lebeničnik iz Zagorja. Prvi nasprotnik Litijanov Prvi start obeh enajstoric je bi[ novinec v tej ligi Bela v ljubljanski nogometni pod- krajina iz Črnomlja. Sam zvezi je bil uspešen za Brat- rezultat pove, da je bila tek-stvo. Igra je bila^ sicer fair, ma napeta in borbena, na-vendar ne najlepša. V obeh padalci pa so dosegli kar se-enajstoricah sta bila naj- dem golov. Črnomeljčani so slabša vratarja, ki sta bila bjji sicer borbeni, vendar ne-nesigurna in sta v pretežni disciplinirani. meri kriva za prejete gole. Prvi del igre se je končal Svoboda (K) (H) 1:3 (0:2) Rudar V predtekmi so mladinci v premoči gostov, ki so od-Bratstva visoko porazili so- šli rja odmor z golom pred-vrstnike iz Zagorja, in sicer n°sti. V drugem polčasu pa z ji;!. je Litija zaigrala boljše in učinkovitejše, tako da je bi' rezultat v 66. minuti že 3:1 v korist domačinov. Zatem so igralci Litije popustili in ... .. gostje so zniževali razliko <č) KISOVEC - V prvem J ikazani i ri obeh mo. kolu jesenskega dela ljub--*Stey je rezultat realen. ljanske nogometne podzveze y nede,jo bo Litija gost(> je moštvo Svobode sprejelo va]a v Tacnu kjer se bo po. v goste Rpdarja iz Hrastnika. meri|a Savo. Tekma se je končala z zasluženo zmago gostov s 3:1. __ Gledalcev je bilo okrog 300, k^jinaLO p. f. sodil pa je dobro Repina iz Ljubljane. Mladinci — Litija : Bela Pionirji — Svoboda (K) Proletarec 4:1 Rudar II : 1:5 Rudar : Proletarec 4:1 TRBOVLJE — Med ted- Nedeljsko srečanje obeh enajstoric je bilo tipično prvenstveno, na momente preostro, pri čemer so prednjačili domačini Gostje -iz nom $ta se v prijateljskem Hrastnika so bili tehnično srečanju pomerili enajstorici boljše moštvo m so povsem Rudarja in ekipa old boys zasluzeno osvojili dve točki. Proletarca iz Zagorja. Zrna- V nedeljo gostuje Svoboda gali so Rudarjevci. Teren je iz Kisovca v Kočevju. bil zelo težak za igro. 201. »Zdaj je resnično konec naše pustolovščine,- je obupaval Augusto. Zdelo sc je, da je Giorgio še bolj obupan: »Ujeli nas bodo.« — »Pogum?« jih je bodril Dante. »Voda bo še nekaj časa nosila čoln proč od brega in če ne bodo streljali, jim bomo lahko ušli.« Toda že je bilo slišati orožnika: »Stoooj, sicer streljam!« In res je pripravil puško na strel. »Pogum in pazite, skrijte se!« je poveljeval Dante. Legli so na dno čalna. Svinčenke so jim žvižgale čez glave. Nenadoma pa je streljanje prenehalo in ko so dečki previdno pokukali čez rob čolna, so videli, da njihovi preganjalci tečejo nazaj v pristanišče. »S čolnom bodo šli za nami,« je ugotovil Augusto. »Potem pač ni pomoči,- je dopolnil Giorgio. »Kaj zdaj stokate, raje mi pomagajte!« je prekinil njuno tarnanje Dante in sc ukvarjal z nekimi deskami. 202. Našel jih je, ko se je skril na dno čolna in k sreči so bile deske tako tanke, da so šle v zareze za vesla. Dante je kar vriskal: »Hura, zdaj pa bomo videli, kdo nas bo dohitel! Pljunite v roke, fantje, in veslajte!« Ni jim šlo preveč od rok, ker veslanj* niso bili vajeni. Preganjalci pa so že sedeli v drugem čolnu in ker so imeli prava vesla, so se beguncem hitro približevali. »Stoj — ali streljam!« je kričal orožnik. Dante je neumorno veslal in poveljeval: »Ena ... ena.« Dečki so napeli vse svoje moči in Dante je priganjal: »Hitreje — ena... ena... Poglejte, spušča se megla, še malo, pa jo bomo dosegli, tam je že gosta, ušli bomo! Ena... ena...« Tudi človek z brazgotino je zagledal megleni zid, ki sc je približeval, zato je zaklical: »Stojte, barabe, sicer vas vse postrelimo!« PLAVANJE Pionirsko državne prvenstvo KOPER — Minuli teden je bilo v novem plavalnem bazenu v Kopru letošnje državno prvenstvo v plavanju za pionirje in pionirke. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj plavalk trboveljskega Rudarja. Lučka Vodišek in Silva Kostanjšek sta dosegli na tem prvenstvu nekaj naslovov in lepe rezultate. V disciplini 100 m crawl je osvojila prvo mesto plavalka Rudarja Lučka Vodišek, ki je preplavala to progo v zelo dobrem času 1:14,4. Druga ie bila prav tako plavalka Rudarja Silva Kostanjšek s časom 1:17,3. V disciplini 200 m sta si priborih prvo in drugo .mesto Vodiškova in Kostanj-škova s časom 3:07,2 oziroma 3:13,9. Disciplina 400 m prosto je pripadala trboveljskima plavalkama. Prva je bila Lučka Vodišek s časom 5:50,1, druga pa Silva Kostanjšek s časom 5:56.5. . y disciplini 100 m sta Vodiškova in Kostanjškova le zamenjali mesli. Silva je' preplavala to progo v času 1:28,5, Lučka pa 1:31,3. Obe plavalki sta precej pripomogli, da je slovenska ekipa prepričljivo zmagala na tem prvenstvu. Lučka Vodišek pa je bila proglašena za najboljšo plavalko tega prvenstva in je prejela v dar lep pokal. KOŠARKA Prijateljsko srečanje Litija : Svoboda (K). 82:65 (č) LITIJA — Košarkarji Litije so na domačem igrišču premagali goste iz Kisovca z 82:65. Ker na igrišču ni bilo sodnikov, sta se obe ekipi namesto v prvenstveni srečali v prijateljski tekmi. ROKOMET Start v slovenski ligi TRBOVLJE — Prihodnja nedeljo bodo prva srečanja za točke tudi v slovenski rokometni ligi, ki jo letos sestavlja deset moštev. Med njimi bo tudi trboveljski Rudar. Start Trboveljčanov pričakujemo z velikim zanimanjem. Pozabljivi Švedi Po podatkih švedskih letalskih agencij so njihovi potniki letos dosegli rekord v raztresenosti: • do 1. avgusta so v letalih • švedskih letalskih družb 0 pozabili nič manj kot • 20.007 dežnikov, klobukov • In fotografskih aparatov. Ker doslej noben potnik ni zahteval pozabljenih stvari, so pozabljene stvari pred kratkim prodali na dražbi in dobili zanje več kot deset tisoč švedskih kron. VAŠ OBVEŠČEVALEC OBVESTILA OBVESTILO NAROČNIKOM! ® Vse naročnike »Zasav-0 skega tednika« obve-0 ščamo, da bodo začeli 0 pismonoše s pobira-0 njem naročnine za 0 »Zasavski tednik« za O drugo letošnje poliet-% je v začetku oktobra. 0 Naročnikom iz tistih ® pošt, kjer pismonoše % ne pobirajo naročni-£ no, pa bomo v list % priložili položnico za £ plačilo naročnine. Uprava ZT Člane NK Rudar obveščamo, da lahko poravnajo članarino za leto 1963 pri tov. Miru Zavolovšku, urarju v Trbovljah. Uprava NK Rudar Mali oglasi Našel sem sod — nad Cahu- nom. — Dobi se pri Albinu Cerovšku, Trbovlje, Novi dom 31. Prodam čevljarski šivalni stroj in dve peči na premog. — Ivan Perme, Trbovlje, Opekarna 10. Ob težki in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica KARLA CERKA izrekamo zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji' poti in prekrili njegov prerani grob s cvetjem. Iskrena zahvala dr. Komorov-skyju in dr. Drnovšku ter vsem darovalcem vencev, žalujoča žena in hčerka z družino LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI sprejme • normirca — potrebna lesno industrijska delo-vodska šola ozir. visoka kvalifikacija z ustrezno prakso; 0 administrativno moč za pripravo dela — administrativna šola ali potrebna praksa; 0 kvalificirane mizarje — z odsluženim vojaškim rokom in 0 nekvalificirane delavce — za priučitev v obratu pohištva v starosti od 15 do 18 let, oziroma z urejeno vojaščino. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. Upravni odbor OBVESTILO Vse štipendiste, ki prejemajo iz naslova Občinske skupščine Trbovlje štipendijo, obveščamo, da bodo štipendije nakazane za mesec september v mesecu oktobru. Vljudno naprošamo naše štipendiste, da v tem času predložijo potrebno dokumentacijo in frekventacijska potrdila. Občinska skupščina Trbovlje, Komisija za štipendije ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi dragega očeta in starega očeta IVANA HOMSKA izrekamo zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami in _ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: sin Ivan, hčerka Karla z družino in ostalo sorodstvo Primariju dr. Krasniku, dr. Krasnikovi in dr. Kerstei-nu se za obe uspešni operaciji najlepše zahvaljujem. Enako medicinskemu, bolniškemu in strežnemu osebju za nego in skrb. Dragica Preskar FILM Kino Delavski dom v Trbovljah: 5. septembra amer. film »V svetu komedije«; 6. do 9. septembra italijanski barvni CS film »Ugrabitev Sabink«; 10. do 12. septembra Špan. barv. film »Mati poslušaj mojo pesem«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 7. do 9. septembra angleški film »Tigrov zaliv«; 10. do 11. septembra amer. barv. CS film — samo ob 17. uri »V 80 dneh okoli sveta«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 7. do 9. septembra amer. barv. cin. film »Sin rdečega gusarja«; 14. in 15. septembra slovenski film »Veselica«; predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino »Svobode II« v Hrastniku: 5. septembra ameriški barv. VV film »Gusar«; 7. do 9. septembra amer. film »Tajni partner«; 11. in 12. septembra švedski film »Divje jagode«. Kino Delavski dom Zagorje: 5. septembra italijanski barvni film »Zvezde noči«; 7. do 9. septembra angleški barvni film »Doktor in ljubezen«; 11. in 12. septembra italijanski film »Preiskovalni sodnik«. Kino Litija: 6. do 8. septembra ameriški VV film »Najljubši učenec«; 10. in 11. septembra zah.-nemški glasbeni fim »Marina«. Kino Šmartno pri Litiji: 5. sept. italijanski film »Preiskovalni sodnik«; 7. in 8. septembra ameriški barvni film »Dogodivščine Toma Sawyerja«; 11. in 12. sept. jugoslovanski CS film »Solunski atentator«. Angela Hribovšek, delavka, Knez dol 12; Rajko Rajšek, mizar, Klek 29 in Bernardina Forte, gospodinjska pomočnica, Klek 26. Smrti: Elizabeta Gorjup, upokojenka, Trg Svobode 21 — stara 76 let; Julijana Gorišek, roj. Tomc, gosp., Dobrna 20 — stara 52 let; Janez Homšek, Zagorje, Gasilska 3 — star 68 let; Stanislav štrumelj, industrijski nadzornik, Kolodvorska 17 — star 55 let; Dominik Mestnik, upok., Hohkrautova 16 — star 69 let. ZAGORJE Rojstev na domu ni bilo! Poroke: Jože Korleale, rudar, Kisovec 44 in Marija Grošelj, šivilja, Kisovec 44; Andrej Radej, rudar, Podvine 8 in Leopolda Jurca, pletilja, Podvine 8; Franc Pirkovič, nam., Zupančičeva 19 in Marija Vozelj, učiteljica, Mlinše 3; Franc Strnišnik, rudar, Zaplanina 12 pri Domžalah in Marija Drnovšek, del.. Znojile 15. Smrti: Alojzija Javoršek, Izlake 74 — stara 63 let; Jože Savelj, Levstikova 6 — star 64 let. BREŽICE Rojstva: Mar. Olovec, Zden-ci 48 — dečka; Ljuba Kr-stenič, Laduč — dečka; Amalija Cize!,. Pavlova vas 27 — dečka; Ljudmila Pavletič, Izola, Industrijska 3 — dečka; Frančiška Ceršak, Župelevec 38 — dečka; Marija Žara, Vrhulje 6 — deklico; Anica Bajc, Mali Podlog 2 — dečka; Anica Hršak, Brežice, Gubčeva 21 — dečka; Amalija Volčanj-šek, Raka 5 — dečka; Vje-koslava Zrnc, Ledine 21 — dečka (mrtvorojenega). Porok in smrti ni bilo! LITIJA Rojstev ni bilo! Poroke: Franc Planinšek, delavec, Boltija 2 in Ivana Bastič, delavka. Konj 3; Ivan Poglajen, del., Selšek 4 in Marija Dolšek, del., Zgor. Jablanica 12. SPORED RTV GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Marjana Renko, Šuštarjeva 8 — deklico; Frančiška Crikvenčič. Hrastnik 409 — dečka; Martina Drobnič, Krnice 23 — dečka: Marija Benko, Cemšo-nik 21 — dečka; Marija Od-— dve deklici (dvojčki); lazek, Zagorje, Kidričeva 21 Ana Špajzer, Neža 19 — dečka; Hedvika' Kmetič, Hrastnik 74 — dečka. Poroke: Savorin Sušnik, učitelj, Ulica talcev 24 in Lco-poldina Klarer, učiteljica, Ulica talcev 22; Alojz Klančar, klepar, Trg svobode 24 in Hermina Grebenc, del., Šuštarjeva 5; Franc Dolar, rudar, Šuštarjeva 41 in ČETRTEK, 5. septembra 8.40 Pojeta Vice Vukov in Marjana Deržaj; 9.10 Vesele počitnice; 9.35 Popevke in ritmi Latinske Amerike; 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Od tod in ondod; 14,05 Priljubljeni operni dvospevi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Iz del Ludwi-ga van Beethovna; 17.35 Zabavne melodije; 20.00 Skupni program JRT. PETEK, 6. septembra 8.05 Iz starejše slovenske glasbe; 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 9.25 Petkov dopoldanski simfonični koncert; 10,15 Od popevke do popevke; 10.35 Naš podlistek; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45 KZRTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov; 14.05 Lepe melodije; 15 JO Zabavna glasba; 17.04 Dragulji jz oper: 18.10 Zabavi na ruleta; 19.05 Glasbene! razglednice; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. SOBOTA, 7. septembra 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 922 Godalni kvartet; 10.15 Pojo zabavni zbori; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Vrtiljak zabavnih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.50 Z lokom po strunah; 20.00 Po domače...; 2020- F. Durhridge: Prjmer za Paula Templa — 5; 22.15 Oddaja za naše izseljence. ii NEDELJA, 8. septembra 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.30 Pisano, nedeljsko glasbeno dopoldne; 11.50_ Glasbena medigra; 14.15 Operne melodije; 15.15 Zabavna giasba;_ 19.05 Glasbene razglednice;' 20.00 »Pod lipco zeleno .. 21.00 Popotovanje velikih skladateljev. PONEDELJEK, 9. septembra 8.05 Sončni vzhod (skladbe slovenskih in ruskih avtorjev); 8.55 Za mlade radovedneže; 925 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi; 10.15 Klavirske skladbe; 1035 Naš podlistek; 12.25 Domači napevi; 13.30 Glasbeni koktajl; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Zabavna ruleta; 20.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna. TOREK, 10. septembra 8.35 Lepe melodije; 9.25 Mojstri simfonije; 10.15 Operetne melodije; 12.25 Domači napevi; 13.30 Vrtiljak priljubljenih melodiji 14.35 Venec Smetanovih čeških plesov za klavir; 15.15 Zabavna glasba; 18.1® Planinska oddaja — Odmej vi z gora ...; 20.00 Skup*** program JRT — studi0 Ljubljana; 20.00 Radijska igra: Brankin dnevnik. Nesreče TRBOVLJE — V ponedeljek, 26. avgusta, sta na cest* III. reda v Savinjski do!inl-ob 17.45 pri lovski koči trč*** osebni avtomobil LJ 191-1" ki ga je vozil Aljoša Božič i*1 motorist Roman Kralj "® motornem kolesu LJ 14-659-Oba voznika sta vozila P° sredini cestišča In zaradi nepazljivosti trčila. Motor*3 je bil pri padcu laže ranjen-LITIJA — Na cesti II- rcd» v vasi Vernik pri Litiji le torek ob 18. url iz neznanega vzroka zaspal motor** Jakob Obreza. Pri padcu * je laže ranil in so ga odpe^ Ijali v ljubljansko bolnišnico. Vsi so pogledali v Isto smer. Končno Je bila maska odstranjena. Vpit je Ger, za njim je stal Džon Kobs. Ko so gangsterji začeli spravljati orožje, je Ava strmela v Rocka Gerija. Bila je presenečena in razočarana. Torej so bile njene prejšnje ugotovitve pravilne! To je ta človek, glavni vodja teh gangsterjev in oče njene dobre Prijateljice. Prevzela jo je jeza. Dojela je, da so tl ljudje njegovi sužnji in naenkrat se ji je pojasnilo vse, kar je bilo še nejasnega. Kdo ve, koliko časa bi tako stala in strmela kanj in koliko časa bi gangsterji stali tam, presenečeni in jezni, ker niso smeli streljati. Trenutna situacija ni Toma presenetila. Ni niti vzdignil glave, da hi ugotovil, kdo vpije. Sem je prišel s čisto drugim namenom. Kot star in izkušen letalec lovec je moral med vojno v zraku sprejeti odločitev v desetinki sekunde. Videl je, da nima odprte poti naprej. Edini izhod so bila odprta vrata za njegovim lvbtoni. Če bo šel naprej, ona pa za njim, in če se malo skloni, sploh ne bodo smeli uporabiti Orožja. Doumel je, da je njihov namen, da ju lovijo živa, če ne njega, pa vsaj Avo. • | Gangsterji so kot avtomati izpolnjevali naloge šefa. V trenutku sta z Avo skočila v hodnik. Vse je kazalo, da Tom ve kakšen hodnik je to in kam vodi. čeprav je bilo Avo strah, mu je morala slediti, saj se je število gangsterjev kmalu povečalo, vsako zavlačevanje pri begu pa bi pomenilo gotovo smrt. Izgledalo je sicer, da $0 pritekli iz gole radovednosti, ker niso vedeli kaj se dogaja in kaj naj store, čeprav so imeli 28 Veliko pričakovanje Pri sebi orožje. Tom je tekel naprej, Ava mu je sledila, skoraj letela sta, mimo vseh mogočih vrat na levi in desni. Tom je vedel, kam pelje Avo. V prvem trenutku je celo menil, tla je navada, da so vrata °dprta oziroma nezaklenjena, pozneje pa se mu je dozdevalo, da je moral imeti pri vsej tej stvari srečo. Zdaj je tudi doumel, da je bilo zanj koristne. da se je odpravil na pot z letalom, in ne z osebnim avtomobilom, kakor je sprva sicer sklenil. Z letalom je lahko preletel kraj in videl marsikaj. Tako je nekega jutra zapazil na mirni >n kristalno čisti gladini jezera čudno sled, ki je peljala od vile ob jezeru do majhnega otočka na sredi jezera. Najprej je menil, da je to večji podvodni kabel, ko pa se je spustil Oiže, je lahko ugotovil, da to ne more biti pod-vodfen kabel, pač pa podvodni hodnik. Otoček je predstavljal pravzaprav le kup ka-•nenja. Očitno je bik), da je moral biti otok igra Okrave, verjetne pa je bil celo vulkanskega izbora. Dolgo časa se zanj nHiče ni zanimal. **riiv zaradi tega Je imel ta otok na jezeru On-*®rior na meji med Združenimi državami Arneže in Kanado, velik pomen za Rocka Gerija. Ko si je zgradil hotel na zemljišču, katerega ** kupil niti plačal centa davka, zgradil hotel "* okolico, v hotelu pa nretlH igralnico. Je ugo-’0viL da je to mesto kot nalašč za tihotapstvo. '■* gradnjo hotela si je poiskal družabnike, za n°v »posel« pa se je odtočil sam, čeprav je to {,°*očje redno nadzirala policija. Ker pa je 'Bralnica v redu plačevala vse dajatve, ji nikoli *** mogel nihče »do živega«. 1 Zbtlvodni hodnik je služil za neopazne in ariK* prehode preko meje in prav na tem podrto se je dogodHo marsikaj. Skozi ta prehod j* Rock Ceri dobival morfij. To delo je imel T8»iu*iran<> tako, da se mu ni bilo treba bati, "• bi ga zalotili. .Injekcije in droge niso prodajali samo v Roženih državah Aaierike. Če bi policija iz druge države začela raziskovati od kod , »mila, bi jih etikete na njih pripeljale v ^**Po ulico«. Etikete bi lahko izdelal vsakdo, j*v*yorška policija pa bi lahko le odgovorila, J* navedena družba na etiketah pri njih ni ^Bistrirana. Prav zaradi tega je bil Rock pre-Jj* razburjen, ko je izvedel za dogodek zadnjih Toni, ki se je Zadržal na tem področju nekaj 'n ki je vse dodobra preiskal, ter ki je ra igralnico na otoku, ki jo je tudi obi-,,1*' ■ k kmalu ugotovil zveze med otokom, vilo u jezera in podvodnim hodnikom. Res ni vedel, zakaj podvodni hodnik uporabljajo; prav tako pa ni mogel niti ob Obisku Igralnice In na sprehodu po otoku odkriti kaj nenavadnega. Podvodni hodnik je bilo mogoče opaziti le z letala, z otoka pa ga sploh ni bilo mogoče zaslediti. Tom in Ava sta hitela po hodniku proti severu. Ava ni vedela, kam jo Tom pelje. Zaradi tega je bila vsa prestrašena. Kakšen pa bi bil šele njen strah, če bi bila sama? Zdaj pa je pred seboj videla visokega moškega s širokimi in močnimi rameni, moškega, ki ga je tako ljubila, šla Je za njim, pravzaprav se ga je držala za roko. To jo je vsaj malo pomirjevalo in ji vlivalo zaupanje. Hodnik je postajal vse bolj mračen. Bila sta se že precej oddaljila od vhoda in nista gledaki, če jima kdo sledi. Izgledalo je le, da prihaja od daleč svetloba, tako da ni bik) naprej več tako temno, kot sta pričakovala. Tom je z gotovostjo vodil naprej. Spotoma nista govorila. Ko je šla Ava za Tomom, se je spomnila vsega, kar se je dogodilo tega dne. Naenkrat je zasovražila Rocka Gerija in polastila se jo je velika želja po maščevanju. Ko sta začela hoditi bolj počasi, je polglasno spregovorila. Ni vedela, ali je ogovorila Toma. aH pa je spregovorila sama sebi. Njene besede so bile rezultat besa. ki ga je začutila do nepoštenega in krutega Rocka. — Rock Geri je glavni krivec za smrt moje hčerke. On je pripravil ugrabitev in on vodi gangstersko skupino. Le kdo bi to pomislil prej? Kako bi se tej ugotovitvi začudil inšpektor, če bi mu jo bila povedala? Zdaj je vse jasno! Zdaj ... Tom je mirno stopal naprej in molčal, čeprav je slišal Avino govorjenje. V in istih je' pritrjeval Avi. Ko pa je Ava omenila inšpektorja, je Tomu zastal korak in v trenutku je zavpil: — Vrag naj vzame še tega inšpektorja. Ze na začetku mi je uničil ves načrt. Morda bi bilo drugače, če se ne bi vmešal ... Avo je . Tomovo pripovedovanje presenetilo. Pozabila ga je namreč vprašati, kakšen naj bi bil prvi poskus. Zdaj mu je lahko le krepkeje stisnila roko, hkrati pa je čutila, kako postaja ljubezen do Toma močnejša. Dojela je, kaj vse je moral storiti Tom za njo. Bila je srečna, da Ima takšnega prijatelja, pravzaprav še več kot prijatelja, da ima človeka, ki se tako nesebično žrtvuje za njo. — O Tom, kako rada te imam! — je zaječala v trenutku kot v odgovor na njegove besede. Tom ni mogel več vzdržati. Zaustavil se je in obrnil. V trenutku sta bila objeta. In njune ustnice so se združile v dolg in hrepeneč poljub. Zanimivo je, da niti Tom, niti Ava nista opazila, da bi jima kdo sledil, saj bi se v tem primeru najprej slišali koraki gangsterjev. Vse je kazalo, da jih je moralo, nekaj zadržati, da jima niso sledili. Kdo bi pa sploh lahko v tej splošni zmešnjavi še na kaj mislil, saj se je vse dogajalo tako hitro. Tom je bil srečen, da je našel Avo. Zdaj, ko je hodil z njo po hodniku, ga je samo še zanimalo, če je na koncu izhod, skozi katerega bi prišla, in kako bi se kar najbolj oddaljila od gangsterjev. Računal je, da bodo vrata zaprta, ker pa je bil oborožen, je upal, da jih bo lahko odprl. Zanimalo pa ga je tudi, če je uspelo priti na kraj prijatelju, ki ga v gneči razumljivo ni mogel opaziti. Negotovost mu je kvarila razpoloženje, ki ga je navdajalo ob spoznanju, da je Ava zdaj ob njem. (Sc nadaljuje) PROTI CHURCHILLU, Celo, ko je bil v Sovjetski zvezi, -e is zanimal za ptice. Po sestanku s Stalinom je odšel v gozd in. iskal ptičko, za katero so u.u rekli, da jo utegne tam najti. Cele pol strani v svojem vojnem dnev niku je posvetil — puranu. Med napredovanjem v Italiji je namreč odšel na fronto, da bi se od blizu seznanil s položajem. Ko se je po nekem takem obisku s fronte vrnit v svoj štab, mu jc' njegov adjutant podaril purana, ki ga je dobil iz Cascrte in ga je klical »Makaroni«. Iz Italije se je bilo treba vrniti v Anglijo z letalom, pa je šef generalnega štaba vkrcal v letalo tudi purana »Makaronija*. Puran sc je sprehajal po fetahi, toda največ časa je prebil v rokah maršala Atanbrooka in gledal skozi okno. Ko so prispeli v London, se je puran sprehajal po maršalovem apartmaju. Kasneje ga je Alanbrooke preselil v svojo vrtno uto, kjer je znesel tudi enajst jajc (puran je bil pura), pa je Alanbrooke zapisal, tla je bil to precejšen doprinos k njegovemu prehrambenemu fondu.' ker so bila jajca racionirana in jih je bilo težko dobili. PRAKTIČNI ALANBROOKE Alanbrooke je praktičen človek. To se vidi po straneh, na katerih opisuje svoje obiske. čajanke in kosila na dvom. Tem obiskom je posvetil mnogo prostora, očitno počaščen s pozornostjo, ki sta mu jo izkazovala kralj iti kraljica. Nekoč ga je kralj c do pospremil do avtomobila in se začel razgo-varjati s šoferjem Parkerjem. Alanbrooke piše: »Takrat sem preživel mučite četrt Ure v strahu, da kralj ne bi opazil, da je ves zadnji del avtomobila poln njegovih najboljših jabolk »Cox« Orange Pippin. Toda moj sluga Lockvvood je bil vendarle tako spreten, da je .jabolka dobro skril in jih kralj ni.opazil, ko je pogledoval v avtomobil. Sicer pa, čeprav so bila iz kraljevega vrta, so bila vendarle pošteno plačana.« GRENKOBA Po objavi teh meipoarov so se nekateri spraševali, zakaj je ostareli vojskovodja to storil in zakaj je svoje memoare začinil s tolikimi strupenimi opazkami na račun Churchilla in drugih. Kritik Sunday Expressa je bil zelo*oster in je zapisal: »Maršal Haig, slaven iz prve svetovne vojne, je storil moralni samomor — petindvajset let po svoji smrti, ko so bili objavljeni njegovi memoari. Alanbrooke je to storil še za svojega življenja.« Ceš, Alanbrooke je s temi strupenimi m> moari umazal svoj moralni lik. Nekdo drag pa je napisal, da je grenkoba starega maršala razumljiva. Dobil je mnoga odlikovanja, za svoje zasluge med vojno je postal Lord, toda država mu je dala tako majhno pokojnino, da je bil prisiljen prodajati celo svojo znano knjižnico o pticah, da bi lahko dostojno živel. Morda se jc, ko je tudi ta izkupiček porabil, zatekel k objavi memoarov, da bi nekaj zaslužil, a knjiga ra ne bi dobro prodajala, če ne bi bila zanimiva, pa čeprav samo zaradi svojih strupenih podrobnosti. Konec V prihodnji Številki »Zasavskega tednika” bomo začeli priobčevati novo kratko zanimivo zgodbo v nadaljevanjih »Žene heroji« clneiidoie ^zadnja stran » zasavski tednik Razbita mednarodna mreža tihotapcev # Vrsta aretacij na dveh 5 kontinentih je razbila # mednarodno mrežo tlho- # tapcev z mamili, ki so O oskrbovali s heroinom In ® z drugimi di ogami trži- 6 šča v Franciji in Kanadi. pretihotapljenih iz Evrope. Kot sporoča francoska policija, so našli samo pri dveh aretiranih Kanadčanih 11 kilogramov heroina in drugih mamil v dvojnem dnu kovčkov. ® Uslužbenci ameriške zvezne kriminalne policije FBI, ki sodelujejo s francoskimi in kanadskimi policisti, so sporočili, da je predstavljalo ime Coudert pojem med uživalci mamil. • Med drugimi so aretirali e # 6 bogatega pariškega trgov- 1IC3, l]Uj36ZIil V tGIfll C ca Rogera Couderta, ki je “ ® veljal za nekronanega ® kralja mamil v franco- • skein podzemlju. Aretirali so ga v Parizu. Coudert je pošiljal heroin v Kanado. Kmalu za njim so prijeli tudi dva njegova kanadska tovariša, ko sta vstopala v letalo za Montreal. Sočasno je kanadska policija aretirala dva moža, ki sta Uprava nekega angleškega očetje. »Predlog odklanjamo mesta je zavrnila predlog, kot neumesten, ker nočemo naj bi v okviru izboljševanja nagajati mlademu rodu!« ulične razsvetljave razpostavili luči v tako imenovani »ulici ljubezni«, kjer so doslej samo luna in zvezde osvetljevale romantično navdahnjene parčke. »Tudi mi smo se nekoč sprehajali po skrbela za razprodajo mamil, tej ulici«, so rekli mestni humor - humor % humor Ko je Churchill nekoč govoril o Agathi Christie, znani pisateljici kriminalnih romanov, je dejal: — Od Lukrecijc naprej 'e nisem slišal za zensko, ki bi se z zločini toliko okoristila kot Agatha Christie. Francoski pesnik Fran-coise Mauriac je ob neki priložnosti izjavil: — Poleg svoje službe ne morem ničesar zaslužiti. Zato lahko sklepam, da mora človek, ki ga ni mogoče nikjer uporabiti, brezpogojno pričeti pisati pesmi ali pa prozo. Na enem izmed sprejemov pariških pisateljev je prišla k znanemu književniku Andreju Mauroisu mladenka in ga zaprosila za dva avtograma. Akademik se je nasmehnil in se dvakrat podpisal. Ko ji je vračal beležko, jo je vprašal: — Zttkai potrebujete dva moja podpisa? — Veste, — je odgovorila, — za dva Mauroisa lahko dobim enega Jeana Maraisa. — Treba je le poiskati kakšna športna poročila ... Litijska zanimivost: Sončna ura na Valvazorjevem trgu ZAPLETENA V »DOGODKE« Neka druga Wardova varovanka, Marllyn Rice Davies, ki je takrat skupaj s Christine Keeler stanovala v VVardovcm stanovanju in je s sedemnajstimi leti že Imela »jaguarja«, diamantni nakit in krzno, se spominja: »Neredko se je zgodilo, da je, komaj je odšel Jack (Pro-fumo), vstopil čedni Ivanov. Na ta račun smo se večkrat šalili.« In Marilyn Rice Davies je bila tudi tista, ki je skicirala nenavadne običaje pri sestankih polsveta in visoke družbe. Spominja sc, da je Imel gostitelj ob neki priložnosti na sebi samo nogavice. In drugič je »serviral večerjo gol moški z masko na obrazu. Moral Je imeti masko, ker je bil tako znan.« Ze mesec dni po njunem prvem srečanju v CUvedenu je angleški vojni minister pisal Chrl-stinl Keeler ljubezenska pisma, ki Jih je zdaj objavil celo »Times««. Profumo Christinl Keeler: »Ljubica, pišem v veliki naglici in ker te nisem mogel doseči po telefonu — žal je za jutri zvečer nenadoma prišlo nekaj vmes in ne bom mogel priti. Strašno mi je žal, posebno ker moram pojutrišnjem odpotovati in so potem počitnice ter te tako do septembra ne bom videl. Presneto! Prosim, pati dobro nase in ne pobegni mi. Ljubi te J.« Pol leta ni nič kalilo njunega razmerja. Profumo ji je razkazoval vojno ministrstvo, svojo hišo vključno z zakonsko spalnico in jo v avtomobilu vozil po Londonu. Naklonjenost ministra pa Christine Keeler ni mogla navezati na visoko družbo, v katero jo je uvedel Stephen VVard. Njeno posebno nagnjenje je veljalo možem z zahodnoindijskih otokov, ki so v zadnjem času od Maltežanov in Ciprčanov prevzeli kontrolo nad londonskim podzemljem. • Še medtem ko je trajalo njeno raz- • merje z ministrom Profumom, je ži- • vela s 30-letnim jazzovskim glasbeni- • kom z Jamajke Johniem Edgecom- • bom, ki smo ga že predstavili. Ko je • Profumo zaradi svoje kariere prekinil • svoja razmerja s Christine Keeler, je • več mesecev živela s tem Jamajča- • nom, ki je pripadal londonskemu pol- • svetu. Toda dolgo ni zdržala. Edgecombova ljubosumnost (Christine Keeler: »Mislil je, da bom večno živela z njimi«) in njegovo nerazumevanje njenega živahnega telefonskega prometa sta povzročila, da se je vrnila k svojemu prvotnemu zaščitniku Wardu. Ljubosumnost je spravila Edgecomba ob pamet: 14. decembra 1962 je poslal sedem krogel skozi vrata stanovanja v Wlmpole Mevvsu, kjer je Christine Keeler tedaj zopet stanovala s svojo prijateljico Marllyn Rice Davies. Nihče ni bil ranjen. Vendar je teh sedem krogel prineslo Edgecombu sedem let zapora. Pri obravnavi 15. marca letos, na kateri Je bil obsojen, Je manjkala glavna priča: Christine Keeler. Z nekim avtomobilskim dirkačem je zbežala v Španijo. Takrat se je Ime Christine Keeler prvič poja- vilo na prvih straneh časnikov in na londonskem Fleet Streetu so krožile govorice o pomembnih prijateljih izginule priče. Toda zgodba je bila še prevroča, da bi jo natisnili. Kako vroča bi utegnila postati zgodba, ni bilo znano samo londonskemu Fleet Streetu. temveč tudi drugim. Takoj, ko so decembra * VVimpole Mevvsu padli Edgecombovi streli, J* bil Ivanov odpoklican. Še 13. oktobra 1962, namreč na vrhu kubanske krize, je Ivanov uporabil svoje s pomočjo Christine Keeler vzpostavljene zveze z lordon* Astorom za diplomatsko akcijo. Lord Astor J* posredoval, da ga je skupaj z Wardom spre je* član gornjega doma lord Arran. Ivanov je prosil lorda, naj britanski vladi preda nujno zaupno sporočilo. »Bilo je jasno,« Je lord Arran takoj nato pisal svojemu sošolcu zunanjemu ministru lordu Komu, »da Je imel Ivanov nalogo po ino' rektnl poti dostaviti britanski vladi poslanico * sugestijo za takojšnje sklicanje konference najvišji ravni v Londonu, da bi rešili svet Pre“ vojno.« Teden dni potem, ko je bil obsojen EdgC" combe, so 21. marca v britanskem spodnjem domu prvič spregovorili o tej aferi. Laburistični poslanec George Wlgg je izjav* • »Vsakdo v tem domu je že slišal za govorice, ki spravljajo izginitev neke priče s procesa zvezo s članom britanske vlade.« Laburist*” Barbara Castle Je tedaj Christlno Keeler Prv javno imenovala »cali girl«. u Še tisto noč so strankarski prijatelji vr® Profumo te postelje. Zehajoč — pred sPanj£ je vzel uspavalni prašek — je minister Pr stvoval konservativnemu bojnemu posvetu. (Se nadaljuje)