IWi Tli i m i i i   rtlrmT rum m  mm * *
Leto LXXm., št. 78
Ljubljana, petek 5- aprila 1940
SLOVENS
Mai.-i vsak dan popoldne izvzemal nedelj« in praznik«. — Inoer&ri do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din a, večji tnaeratl petit
vrsta Din 4.—, Popust po dog"OVOTU, lnseratnJ davek posebej. — »SlovenaM Narod< velja mesečno v Jugo&la.vip T>in ±2._, za lnoaemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Ui UPKAVMATVO LJUBLJANA, Knmflje^a, mM a &L S
91-22» 31-23, 31-24, 31-26 in 31-46
Podrminio-s: MARTROR. Orajrtd trg et. T — telefon K 30 — CKLftJK, ceijoko uredništvo; pmfciaJLuđmt uprave: Kocenova nL Z, teiefcn et. IOO SLOVENJ ORAMC, SlomSkov trg & —
unca X, telefon flt. <JBfc
JBSBSnCE: Ot> kolodvora WL
Balkan in poostritev blokade
Ker se želi Nemčija izogniti konfliktom na Balkanu, računajo zavezniki, da bodo lahko tudi na tem področju razširili gospodarsko vojno proti njej
Curih. 5, aprila. 5. Beograjski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung^ poroča, da presojajo balkanske države položaj, ki je nastal zaradi napovedi poostritve blokade, popolnoma  mirno.  Izvedbo  načrta zaveznikov smatrajo za izredno težavno in je zato treba počakat,  kakšne ukrepe bosta pcdvzela za praktično izvajanje svojih sklepov Pariz in London. Važno vlogo bo v tem pogledu igrala  konferenca angleških diplomatov iz balkanskih držav, ki jo je sklical lord Halifax v London, nič manjše v lose pa nimajo tudi gospodarska podajanja, ki se vodilo trenutno med Anglijo na eni ter Jugoslavijo in Rumunijo na drugi strna . Vi-cesuvoroer iugoslovenske Narodne banke dr. Belin, ki ga je pretekli torek spreiel lord Halifax, je m~ral proti prvotn: nameri ostati v Londonu. Vsa akcija pa je v veliki meri odvisna rudi od reakcije, na katero   bodo  naleteli   zavezniški   ukrepi v Nemčiji. Slej ko prej so v prestolnicah balkanskih držav prepričani, da bo Anglija  tokrat pokazala  več   razumevanja za kočljiva  položaj  balkanskih držav, kakor ga je pokazala doslej. V ostalem poudarjajo, da si morajo biti tako v Londonu in Parizu kakor v Berlinu popolnoma na jasnem   da  so  balkanske  države odločene preiti ob prvi nevarnosti v stanje oborožene nevtralnosti in z vsemi sredstvi braniti svojo nedotakljivost in neodvisnost.
List naglasa, da govore važni momenti v prilog zaveznikov v njihovi konkurenčni akciji z Nemčijo. Ker želi Nemčija izogniti se konfliktom na Balkanu iz gospodarskih in prometnih razlogov, lahko torej :'avez-niki v svoji akciji računajo, da je Nemčija ne bo preprečila z vojno. S tem bodo dobili svobodne roke za politično udejstvovanie in bodo lahko svoj položaj tudi na poliu gospodarske vojne čim najbolje izkoristili.
Angleška blokada na Jadranu
Berlin, 5. aprila, i. (DNB) Listi poročajo, da je Anglija že pričela blokado na Jadranu. Baje se je več enot angleške rmrnarice že pojavilo na Jadranskem in Egejskem morju.
London, 5. aprila, s. (Reuter) Angleške vojne ladje so v preteklih dveh mesecih ustavile na Sredozemskem morju 700 nevtralnih trgovskih ladij. Podrobneje je biio pregledanih samo 300 ladii. ostale so smele skoraj takoj nadaljevati pot.
Posredovalna vloga Turčije
London, 5. aprila, o. »Times« poroča, da bo Turčija pri bližnjih političnih in gospodarskih pogajanjih * zaveznikov z balkanskimi nevtralnimi državami prevzela vlogo posredovalca. Pogajanja se bodo pričela bržkone še ta mesec.
Turška vlada je baje na to že pristala. Njena naloga bo spraviti interese zapadnih zaveznikov, ki hočejo za vsako ceno posredno ali neposredno ojačiti blokado Nemčije, v sklad z interesi balkanskih držav, ker uživa tako zaupanje zapadnih zaveznikov kakor balkanskih držav.
Poslanik Fotić pri Wellesu
VVasiiington, 5. aprila. AA. (Havas) Pomočnik zunanjega ministra Sumner Welles je sprejel včeraj jugoslovenskega poslanika Fotiča. nato pa poslanike Belgije. Venezuele in Bolivije.
Angleška trgovinska korporacija za Balkan
Financirala jo bo angleška državna blagajna ter bo v najvišji meri razširila trgovino z balkanskimi državami
London, 5. aprila, s. CHavas) V pismenem odgovoru na neko vprašanje je sporočil včeraj finančni minister sir John Simon v parlamentu, da je sklenila vlada z namenom, da odstrani gotove težave v razvoju trgovine med Anglijo in nekaterimi nevtralnimi državami, da ustanovi posebno komercialno korporacijo, ki se bo imenovala English Commercial Corporation Limited, skrajšano ENCO.
Kapital za to družbo bo dala na razpolago državna blagajna. Za sedaj bo korporacija regulirala angleški trgovinski promet s Turčijo. Bolgarijo. Grčijo. Jugoslavijo. Rumunijo in Madžarsko, ob primerni priliki pa ho delovanje korporacije razširjeno tudi na druge nevtralne države.
Finan< ni minister je nadalje sporočil, da bo družba poslovala kot trgovska in neodvisna, organizacija, da pa se bo o splošnih ln osnovnih smernicah Svojega delovanja posvetovala z angleško vlado. Namen nove družbe ni, da obstoječe angleške trgovinske pogodbe nadomesti, temveč samo, da jih v najvišji meri razširi.
Korporacija bo poslala na Balkan svoje posebne zastopnike. Njihova naloga bo med drugim dajati angleškim izvoznim tvrdkam navodila za planiranje raznih proizvodov v balkanskih državah. Posebno važen je sklep, da korporacija ne bo prenehala poslovati po kontani vojni, temveč bo delala še dalje. Ustanovitev te korporacije predstavlja po mnenju strokovnjakov pravo revolucijo v angleški trgovinski politiki.
London. 5. aDrila. AA. (Reuter) Glede na ustanovitev nove trgovske družbe, ki Se bo v glavnem bavila s trgovskimi posli T balkanskimi državami, pravi Reuterjev parlamentarni dopisnik, da bo novo ustanovljena trgovska družba neke vrste stalna ustanova, ki ne bo poslovala
samo v
času vojne, temveč tudi po vojni. Namen je, da se po tej družbi razširijo trgovski odnosi z vsemi balkanskimi državami. Družba bo v svojem poslovanju svobodna, kakor so ostale trgovske družbe. Mislijo. da bo britanska vlada dala potreben kapital za njeno trgovsko poslovanje.
Tajna seja
angleškega parlamenta
London, 5 aprila, i. (Reuter) Iz zanesljivega vira poročajo, da se bo 11. aprila angleški parlament sestal na tajno sejo na
kateri bo razpravljal o ukrepin za bodoče vodstvo gospodarske vojne.
Reorganizacija francoskega trgovinskega ministrstva
Pariz, 5. aprila. AA. (Havas) Parlament je včeraj popoldne razpravljal o zakonskem načrtu za reorganizacijo trgovinskega ministrstva. Reorganizacija ima namen pospeševati proizvodnjo in izvoz Poročevalec odbora je dejal da bo Francija vsa svoja zunanja tržišča ne samo oh™*11^ temveč bo nasl* celo nova. Število uradni-
9tva trgovinskega ministrstva bo povečano in bodo znatno zvišani krediti, ki bodo na razpolago trgovinskemu ministrstvu. Ustanovljen bo »višji svet za izvoz«, ki bo imel na 1 oso skrbeti za stalno zvezo z raznimi industrijami ter spremljati njihovo tehnično organizacijo. V tem svetu bodo zastopana posamezna ministrstva, član: sveta pa bodo tudi osebe izven uradniških krogov, k: se bavi j o z industrijo ali trgovino, m ki imajo aktivno vloso v strokovmih in sindikalnih organizacijah. Trgovinski minister Rollin je naglasil. da so pod vzeti potrebni koraki, da bi se dosegel maksimum francoskega izvoza in prevzem tržišč, ki jih je doslej imela Nemčija. V prvi vrsti mora bit: na tem polju aktivna kemična industrija, ki ima v Franciji 1600 podjetij in ki proizvaja blaga v vrednosti 15 mil:jard frankov. Izvoz francoske kemične industrije ie znašal doslej vrednost treh milijard frankov. Zakonski načrt bil nato sprejet.
ie
Nemška pogajanja v Bukarešti
Bukarešta, 5. aprila, a. (Havas). Dr. Clodius je imel včeraj dolg- razgovor z runi unskim finančnim ministrom Constanti-neseom. Razgovor je gotovo veljal nemško- rumunskim finančnim vprašanjem, o katerih se kaže, da so v ospredju razgovorov nemške trgovinske delegacije v Bukarešti. V vprašanju povečanja tečaja marke napram le ju, o katerem je bilo v pogajanjih govora, je menda prišlo do spremembe v tem smislu, da Nemci ne vztrajajo več na svojih zahtevah. Rum unska vlada je prvotne nemške zahteve odklonila. Obenem so se Nemci sami prepričali, da bi dvig tečaja marke neugodno vplival na nemški položaj na nimun-skem trgu, ker bi se pOtem istočasno povečale tudi cene nemškega blaga, ki bi se uvađalo v Rumunijo. Drugo vprašanje, ki je trenutno tudi še v razpravi, so ru-inunska dohroimetja v Nemčiji. Ker pošilja Nemčija v zameno za rurnunsko blago Premalo proizvodov, ima Rirmimija v Nemčiji na dobrem 2500 milijonov lejev.
kate, da bodo rumunsko-nemška p°-g^janja trajala še zelo dolgo in da bo mo-^ln*r- Clodius ostati v Bukarešti še tri
Obnova plovbe na Dunavu
hii^T"*' 5 aprila, o. Objavljeno je poročilo, ki pravi, da se bo
?°J* \e*]a le za rumunski Dunav. Zato je dvorrdjivoali m DQ       rf dQcela
obnovit! z Nemčijo. Seda i ie pri
Pri Bogojevu so * vri^e umikati ogromne mnozme ledu no reki navzdol pač pa je reka *e prosu ledu med Djur
djevirn in Turn-Severinom ter med Brailo in izlivom v morje.
Nadalje so bili objavljeni podatki o tovornem ladjevju na Dunavu. Okrog 40 odstotkov vse^a ladjevja, skupno 100.000 ton je v posesti Nemčije. V 9 plovnih rn.es xnh je mogoče posameznim ladjam z večiimi tovori po štirikrat prepluli pot iz Romunije v Nemčijo in nazaj. Ce se upoštevajo še nove ladje, ki bodo letos pričele pluti po Dunavu, bo Nemčija lahko letos uvozila iz Rumunije in drugih podunavskih držav okro.a 500.000 ton bla.^a samo s svojimi ladjami.
vojske ob Vzhodnem morju
London, 5. aprila, o. »Dafly Telegraph« objavlja vesti iz Stockholma, po katerih Je nemška vlada sklenila ukiniti uvoz švedske rude preko Narvika po morju v Nemčijo, ker je postala plovba v norveških teritorialnih vodah za nemške ladje prenevarna.
Obenem poroča list, da so Nemci zbrali v svojih lukah na obali Vzhodnega morja veliko vojsko, ki naj bi štela 400.000 ljudi. Nemci zahtevajo od Norvežanov, naj sami poskrbe za varno plovbo v svojih teritorialnih vodah. Ce Norvežani tega ne bi hoteli storiti, bo nemška vojska vpadi a v Norveško in sama poskrbela za varno plovbo nemških tovornih ladij od Narvika v Nemčijo.
Konferenca maršala Badoglia z Mussolinijem
Rim, 5. aprila, s. (Reuter) Min. predsednik Mussolini ie imel snoči eno urno konferenco z maršalom Badogliom Razgovor je veljal proučitvi vojaškega položaja Italije in določitvi vojaških varnostnih ukrepov.
Dne 20. aprila bo prisostvoval Mussolini seji odbora za pripravo svetovne razstave v Rimu 1. 1942.
Povečanje italijanske trgovske mornarice
Rim, 5. aprila, i. Agencija Havas poroča, da namerava Italija povečati tonažo svoje trgovske mornarice za 3 milijone ton. Na svetu je okrog 60 milijonov7 ton brodovi a in Italiji pritiče, da odpade nanjo vsaj desetina svetovne tonaže, namreč 6 milijonov-ton. V resnici pa razpolaga Italija doslej samo s 3 milijoni tonami trgovske mornarice in je zato potrebno, da v na ikra j sem času zgradi še 3 milijone.
Vojaška vzgoja švicarske mladine
Bern, 5. aprila, o. Stanovski svet ie včeraj soglasno odobril zakonski načrt, s katerim se v Švici uvajajo predvoiaški tečaji za mladino od 16 do 19 let starosti. Tečaji se bodo prirejali po kantonih pod vodstvom vojaških oblasti Udeležba bo obvezna za vso moško mladino Tečni'- se bodo razdelili v dva razreda.
Afera z zei »srečnejše"
tiljevidom Evrope
Ugotovitev švicarskega lista, da je bilo razburjenje povzročeno za prazen nič
Pariz, 5. aprila, s. (Havas) Fantastične govorice so se razširile po nekaterih državah Evrope v zvezi z zemljevidom na fotografiji v »Illustration«, ki predstavlja Sumner Wellesa na obisku pri Paulu Rey-naudu. Zlasti nemška propaganda, pozneje pa rudi italijanski listi, so izrabili to zadevo in skušali dokazati, da predstavlja zemljevid dokument o pravih vojnih ciljih Anglije in Francije, ki si hočeta po vojni razdeliti vso Evropo. V resnici je predstavljal zemljevid samo Evropo po versalski mirovni pogodbi, toda pred nemškimi okupacijami v srednji Evropi. Fotograf je potem na zemljevidu retuširal meje in nekatere reke, da je postal bolj plastičen. Čeprav je bilo to že ofkielno pojasnjeno, so nekateri italijanski listi pojasnilo ironično odklanjali. Sedaj prav dobro analizira ves primer -Journal de Geneve<, ki ugotavlja, da se pod debelo zarisanimi takozvani mi mejami na zemljevidu pod povečevalnim steklom jasno vidijo prave meje, ki pa so prav rahlo začrtane. Da ie nesmisel trditi, da bi zemljevid predstavi-al načrte o bodoči razdelitvi Evrope, je razvidno, kakor pravi list, že iz dejstva, da imata na njem Švica in Avstrija skupne meje, da ie Danska priključena Nemčiji, da pa je nasprotno Poljska še vedno nerazdeljena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Grčija pa ie celo »priključena Egejskemu morju«. Na podlagi vsega tesa pripominja list. da je bilo v tem primeru pač oči vidno mnogo hrupa za prazen nič.
- 1
Pariz, 5. aprila. AA. (Havas) Zunanje ministrstvo je objavilo tole poročilo:
Razburjenje, ki se je pojavilo v gotovih inozemskih listih zaradi začrtanih mej na zemljevidu Evrope, ki je bil v kabinetu finančnega ministra, kjer je bila napravljena fotografija o priliki sesianka Paula Revna u da s Sumner jem Wellesom. ie brez osnove. Na tej mapi so bile začrtane meje evropskih držav pred nekoliko leti pred -emškimi napadi. Zemljevid je bil slikan zato, ker je fotograf iskal za sliko ozadje.
Potmirjenje v Italiji
Rim, 5. aprila, o. Afera z zemljevidom Evrope na sliki o sestanku Paula Revna u-da in Sumner Wellesa v francoskem finančnem ministrstvu, ki jo je obiavila ugledna francoska revija »IUustiatioin«, kaže, da je sedaj zaključena. Demanti francoske vlade, ki pravi, da je zemljevid še
iz časov, ko niti Avstrija niti Češka še nista bili priključeni 1 Nemčiji, je povsem zadovoljil italijansko politično javnost. Razen tega ie imel včeraj dopoldne min predsednik Revnaud daljši razgovor z italijanskim poslanik,..! ^ uj.r.^,.nj, kate.:mu je dal še podrobi.aj^a pojasnila o zemljevidu ter mu ga tudi pokazal.
Kaj pravijo v T* tL^Z'jl
Berlin, 5. aprila. AA. Današnji nemški
listi prinašajo na pivi strani sliko evropskega zemljevida, kakor jo je objavila francoska   revija 9t/lUustration«. Pred
tem zemljevidom sedita Paul Revnaud in Sumner Welles v razgovoru. Ta zemljevid, ki nai predstavlja novo Evropo, je objavljen v nemškem tisku v povečavi. Nemški listi naglasajo, da je ta zemljevid odkril načrte plutokracij, ki so hotele Sumnerja Wellesa pridobiti za nje. »Volkischer Be-obachter« pravi: Vzhodna francoska meja naj bi bil Ren. Nemško ozemlje naj bi še preko reke Odre pripadlo skupno z novim ozemljem Sovjetske Rusije novi Poljski. Nemčija, kateri bi bila odvzeta ta zemlja, naj bi se razdelila na tri države, na Prusko, Bavarsko, ki naj bi bila okrnjena za gotove dele, ki naj bi pripadli češkoslovaški, ter habsburško Avstrijo, ki bi prav tako dobila gotove bavarske pokrajine in ki bi postala francoska vazalna država. Habsburški Avstriji naj bi se priključile tudi pokrajine severne Italije, Nova Češkoslovaška ne bi dobila samo Slovaške, temveč tudi gotove dele Saške in Bavarske ter del Madžarske. Madžarski bi se odvzele gotove pokrajine, ki naj bi jih dobila Ru-munija. Italija bi poleg severovzhodnih pokrajin, ki bi bile priključene Avstriji, izgubila tudi južne pokrajine vzhodnega dela. Nizozemska in Belgija bi postali skupna država, ki naj bi imela isto vlogo kakor Poljska, Češkoslovaška in habsburška Avstrija. Dodaja, da ta metodična neumnost ureditve nove Evrope ne bi izzvala nobene pozornosti, če ne bi zemljevid odkrival namene uradne Francije. Politika Revnauda, ki vodi vojno s tem namenom, bi pomenila novo nasilje nad Evropo. Toda novi Evropi
na-po-
bodo dale de^mitrvno oblfko mlade p redne sile, ki so edino sposobne in klicane uveljaviti novi red v njej.
»Berllner Borsenzeitung« piše: Obja.va zemljevida »srečnejše« Evrope ni bila po godu zapadnim demokracijam. Tisk teh držav skuša omalovaževati vso zadevo, uradni demanti v zvezi s tem pa hoče samo prikriti vso stvar. Quai d' Orsay je sporočil, da prikazuje zemljevid meje tako. kakor so obstojale pred nemškimi napadi na druge države v teku zadnjih let, toda en sam pogled na fotografijo zadostuje, da dokaže,   kako  neosnovana je ta trditev.
Srečnejša Evropa« naj bi obstojala iz razbitih nacij in podjarmljenih nevtralcev, ki bi bili vazali Anglije in Francije. Nemški meč bo ustvaril osnove nove Evrope, ki bo zgledala popolnoma drugače, kakor to prikazuje omenjeni zemljevid.
^Deutsche Allgemeine Zeitungv piše: Revnaud ter vsi angleški in francoski državniki so privlekli iz miznic načrte, po katerih so očividno uravnali svojo politiko v teku zadnjih 20 let. Komaj se je začela Evropa prilagajati z ozirom na lastne mlade sile mladih nacij, že se ponovno pojavljajo ti načrti, toda zgodovina je že šla čez to dobo. Francija in Anglija ne znata spoštovati zgCHiovinskih zakonov. Ljudje, ki so na odgovornem mestu in izdelujejo take načrte, kakor je omenjena razdelitev Evrope, stoje na robu preokreta usode in njihov poraz je gotov.
Novi
oborožitveni krediti
Washington, 5. aprla. s. (Reuter) Reprezentančna zbornica je včeraj odobr la ped-lagani kredit za ameriško vojsko, vendar je iz predloga črtala znesek približno 70 milijonov dolarjev. Kljub temu bo mogoče oborožitveni program izvršiti brez motnje.
Ravnatelj izvozno-uvozne banke Jones ie sporočil, da bo naprosil kongres za dovoljenje, da sme banka izplačati Finski del odobrenega posojila 20 milijonov dolarjev za obnovitvena dela.
Vojni proračun za 1- 1JM0 znaša 785 milijonov dolarjev.
Poplave v Anatolifi
Ankara, 5. aprila, i. Zaradi silnih nalivov in nepretrganega deževja so v Turčiii narasle vse reke in prestopile bregove. Zaradi poplav je bila najbolj prizadeta Ana-tolija. kjer je poplavljenih 75.000 kvadratnih kilometrov sveta. Včeraj se je začela voda polagoma odtekati. Boje se. da je^katastrofa zahtevala več človeških žrtev. Skoda, ki so 30 povzročile poplave, je zelo velika.
Angleško-Srancoska koloni jska trgovina
London, 5. aprila, s. Reuter) Med angleškim in francoskim kolonijskim ministrstvom je bil dosežen sporazum glede skupne prodaje zalog zapadnoafriškega kakaa. Sporazum je bil dosežen v načelu že v razgovorih, ki jih je imel angleški koloni jski minister Macdonald za svojega obiska v Parizu.
London, 5. aprila. AA. (Reuter) Francoska vlada je objavila enake olajšave za uvoz blaga iz Anglije in njenih kolonij, kakor je to objavila angleška vlada za blago, ki se uvaža v Anglijo iz Francije in njenih kolonij. Za uvoz angleškega blaga v Francijo, Tunis, Sirijo in Libanon, ne bo treba torej več nobenih posebnih pooblastil.
Pomnožitev sovjetskega vojaštva na Estonskem
Stockhoim, 5. aprila, j. (Havas) Kakor poroča dopisnik lista »Tidningen« je prišlo v zadnjih tednih na Estonsko vredno mnogo sovjetskega vojaštva. Po sodbd dopisnika bo sedaj na Estonskem kmalu dvakrat več sovjetskih vojakov, kakor določa pogodba med Sovjetsko unijo in Estonsko. Večina vojaštva prihaja z bivše fronte na KareLski ožini.
Japonski pomisleki proti pomorski blokadi
Anglija se ne bo odpovedala zakonitim pravicam vojn joče se državo
London, 5. aprila, j. (Reuter). Po nekih informacijah je japonska admiraliteta po svojem zastopniku objavila, da je bila vedno nasprotna slehernemu razširjenju evropske vojne v bližino japonskega teritorija. Japonska vlada je zaradi tega angleški vladi že sporočila, da smatra za nezaželeno sleherno aktivnost angleških kri-žark v svoji bližini. Pooblaščeni angleški krogi so kot odgovor na ta korak formulirali naslednjo protidemaršo:
Pes ie. da ie Japonska v okviru neofi-cit.nih diplomatskih izmenjav in misli z sastopriki Velike Britanije ob raznih prilikah izrazila upanje, da Velika Britanija nima namere začeti kake nelegalne akcije, kakor tudi da bo Japonska sama v :xrln: m?~i upoštevala vse upravičene an-Jc '-9 že'ie. za katere bo zaznala. NavzTe temi je remogoče, da bi se Velika Britanija odpovedala svojim zakonitim pravicam, ki ji pritiče?o kot vojujoČi ae državi in Je treba pač ranmeti, da je Velika Britanija odtočen* v
te svoje pravice, kadar bo to postal j potrebno.
Angleški odgovor še pripominja, da Velika Britanija nima prav nobenega nrmena zateči se h kakšnim ilegalnim ukrepom ter je zaradi tega izjava Japonske, da bi morala proti takim ukrepom intervenirati, pač popolnoma neaktualna. Glede zgoraj omenjenih diplomatskih izmenjav misli gre za pogajanja o priliki incidenta z japonskim parnifcom »Asama Maru« in Je
k temu treba pripomniti da 90 se ti razgovori vršili, preden je angleška rnornarica zaplenila dve sovjetski ladji v vodovju na Daljnem vzhodu.
Strah pred zavezniško kontrolo na Pacifiku
Nev York, 5. a*>r. s. (Reuter) Sovjetska trgovska ladja, ki je v Los Angelesu nalagala tovor bakra, do ga odpelje v Vladivo-stok, je zaradi bojazni pred zavezniško Mofrartno kontrolo ves tovor 4000 ton aopet to
Stran 2
>SLOVENSKI NARODc,petek. 5. aprila 19*5.
Štev. 78
Na zapadnem bojišču
samo krajevni spopadi pehote in topništva
Pteiz, 5. aprila, br. (Havas) 416. vojno poročilo, ki ga je izdalo snoči vrhovno po-veljnistvo francoske vojske pravi:
Na področje vzhodno od Mosele krajevne pehotne in topn akcije. Na Renu le malo streljanja..
Spopadi z nemškimi podmornicami
London, 5. apr. br. (Reuter) Po zanesljivih informacijah so angleške vojne ladje v poslednjih dveh dneh napadle več nemških podmornic, trenutno oa še ni znano, kolik ie bil uspeh.
Napad na angleške ribiške ladje
London, 5. aprila, s. (Reuter) Dve nemški letali sta včerai popoldne rapadli angleške ribiške ladje severovzhodno cd Šet-landske«a otočja. Vrženih ie bilo T bemb. ne da bi katera zadela. Ena izmed naoade-nih ladii ie brezžično poslala klice na pomoč, nakar se je pojavilo angleško lovsko letalo, ki je napadalce pregnalo. Domnevajo, da so bila v borb: sovražna letala poškodovana.
Tuja letala nad Belgijo
Amsterdam, 5. aprila, i. (Havas) Primer!, da preletavalo tuja letala belgijsko ozemlje, se od dneva do dneva množe. Belgiiski uradni komunike pravi, da ie 2. aprila letelo preko belgijskega ozemlja 8 letal, med katerimi so jih 7 spoznali za nemška do-č:m je bilo eno angleško. Bruseljski dopisnik nizozemskoga lista Algemeen Han-delsblad pa poroča, da ie v zadniem času preletc':o belgij.-ko ozemlj; celo 31 nemških letal.
Pomembna vloga avstralskih letažcev
London. 5 aprila, s. (Reuter) Avstralska letalska e-kadrila. ki se vežba v Angliji, je v zadnjih mesecih preletela že 25.000 miii kot spremstvo angleških konvojev. Pri tem je spremila 250 ladii s skupno nad 100.000 tonami. Eskadrila obstoji iz hidro^ljnov tipa »Sunderland . izmed katerih se je eden prećvčera:šiiiim uspešno spoprijel v bližini norveške obale s kar 6 nairn: der-nejšimi nemškimi bembniki tipa *Jun-kers«. Vsako letalo tipa > Sunderiand« ima 7 mož posadke, ki jo sestavljajo sedal že izključno Avsralc:. Akcijski radii letal znaša 2500 milj. Poleg sprem!ie\ a'ne stuzbs v konvoiih nadaljujejo avstralski letalci v Anglii'. i-točasnu tudi redno vežban.ie.
Kanadska straža pred Busklng&arasko palačo
London, 5. aprila, s. (Reuter) V teku aori-
la bodo teden dni opravljali stražo pred Buckintihamsko pahičo v Londonu vojaki kanadske-a kraljevega polka. Med vo.iaki je tud. več Francozov in bo to prvi primer, da bodo strašili pred kraljevo oalučo v Londonu  vojaki   neansle.'ke narodnosii.
Osem angleških pzUvay,n pod pemtreno kontrolo
London. 5. aprila o Angleške oblasti so vsem tujcem s i rogo prepovedale dostop v
8 pokrajin, ki se označujejo kot zaščitena področja. Noben tujec ne sme brez posebnega dovoljenja potovati v te kraje. Prebivalstvo takozvanih zaščitenih pokrajin je moralo oblastem cddati vse daljnoglede, fotografske aparate in druge priprave, s katerimi bi se lahko tuje ladje obveščale o položaju In dogajanjih v teh krajih.
,.Mauretania" v Honolulu
New York, 5. aprila s. (Reuter) Angleški
prekomornik > Mauretania«, ki je pied tedni zapustil newyorško luko ter pozneje preplul Panamski kanaL ie dospel v luko Honolulu na Havajskem otočju. Novinarjem dostop do ladje v luki ni bil dovoljen.
Gradnja novih francoskih vojnih ladij
Pariz. 5. aprila, s. (Reuter) Francoski mornariški minister Campinchi je objavil, da je dala francoska admiraliteta v g adnjo
za 200.000 ion vojnih ladij raznih tipov.
Eksplozija pri razstavljanju granate
Pariz, 5. aprila, o. »Matin« objavlja vest
iz Arapieda. da ie pri razstavljanju neke granate nastala nesreča, ki ie zahtevala več človeških življenj. Granato je razstavljala vojaška komisija. Z granato so ravnali tako nesrečno, da je eksplodirala. Pet ljudi je bilo ubitih, še več pa ranjenih.
Pobijanje komunizma v Franciji
Pariz, 5. aprila, i. Francija j2 začela energično borbo proti komunizmu in širjenju komunisltične propagande. Nekateri politični krogi zlasti skrajno desničarski, predlagajo, naj se za osebe, ki širijo komun etično propagando odnosno literaturo in časopise, uvede smrtna kazen.
Nemški £ilm
o bombardiranju Varšave
Rim. 5. aprila, s. (Reuter) Snoči se je
vršila tu premiera nemškega filma, ki prikazuje udejstvovanie nemškega letalstva v vojni na Poljskem. Prizore so posneli posebni filmski operaterji, ki so spremljali nemška letala pri njihovih poletih. Med drugim je posneto tudi bombardiranje Varšave. Film se konča z nagovorom maršala Goringa. Rimski premieri filma ie prisostvoval med drugim tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Preskrba nemškega prebivalstva s premogom
London. 5. aprila, s. (Reuter) Nemški radio poziva prebivalstvo, da naj že sedaj
prične pripravljati zaloge premoga za prihodnjo 7.imo.
Zaplemba kravjih zvoneev v Avstriji
London, 5. aprila, s. (Reuter) Kakor poročajo preko nevtralnih držav, so nemške oblasti v kampanji za zbiranje kovin zasegle v Avstriji 100.000 kravjih zvoncev.
Porušeni pclfskl železni mustovi bodo porabljeni za nemško industrijo
Pariz. 5. aprila, o Poljski informa- liski urad je objavil tajne odredbe aerošk? vlade okupaciifklm oblastem v Poljski. Po
teh odredbah se morata vsa poljska industrija in poljedelstvo postaviti v službo nemške vo.j-ke. Obziri do poljskega prebivalstva ne prihajajo v poštev. V$i poljski železni mostovi, ki so bili porušeni ali rar.-
strel jeni. se morajo tako i izročiti nemški vojni industriji. Namestu n.iih seda i ne bodo zgrajeni novi mostovi al: pa se bosta pri gradnji uporabljala izključno cement in
les. Nadalje bodo morale okupacijske oblasti do maja poslati v Ne.-nčiio skupno 750.000 »oljskih delavcev Doslej so zbrali v Nemčiji že okrog 300.000 kmetijskih delavcev iz Poljske.
Berlin, r>. aprila, z. Po splošnih cenitvah
tukajšnjih nevtralnih opazovalcev so Nemci spraviti 5 in pol do 6 milijonov Poljakov iz. Poljske v iSemčijo. kjer so zaposleni ne samo na kmetijah, marveč tudi pri
gradnji cest. utrdb in raznih vojastoh objektov.
Zaposlitev italijanskih delavcev na Poljskem
Kim. 5 aprila, o. V severnih pokrajinah
Kalije je sedaj zbranih 36.000 kmetijskih lelavcev, ki čakajo na odhod v Nemčijo, kjer bodo tud: letos spreleti na sezonska dela. Prvi transport teh delavcev je bil že prepeljan preko meje.
Ministra dr. č 3 brilo vic in dr. Konstanti-novic na kmetijski razstavi v Budimpešti
Budimpešta. 5. anrila A A Minfsler dr. I Mihajlo Konstantinović je sprejel včertvi vršilca dolžnosti načelnika tiskovnega oddelka V madžarskem zunanjem ministrstvu Szilagvja. Oba ministra dr. Cubrilovič in dr. Konstantinović ?ta v družbi poslanika Rasica in Svojega spremstva obiskala kmetijsko razstavo v Budimpešti Ogled razstave se je začel ob 10. dopoldne, ko so prispeli tja tod: regent Horihv, predsednik madžarske vlade grof Teleki in več drutfih državnih funkcionarjev. Jugoslovenska ministra sta si ogledala rnzftaVO skupaj s
Horthvjem. Telekijem in madžarskimi ministri. Z njimi je bil tudi nemški kmetijski minister Darre. Opoldne je bUd mpeštanski župan priredil v hotelu »Geiiert« obed na čast jusosloven>kima ministroma in nemškemu ministru. Obeda so se udeležil: tud: madžarski ministri za finance, trgovino in
kmetijstvo, luffoslovensk! poslanik Rašič, pomočnik kmetijskega ministra Cvijanović in svetnik jusoslovenskega poslaništva Bukovič. Po obedu sta obiskala dr. Cubrilovič in dr. Konstantinović okolico Budimpešte, nato pa kmetijski muz«j. Popoldne je bila na čast j u eo«! o venskima ministroma čajanka v hotelu »PpV.tinusc na Mar-garetnem otoku, zvečer pa je priredil madžarski karu ijski minister grof Mihael Teleki banket v prostorih notranjeea ministrstva na čast dr. Čubriloviču, dr. Kon-stant:noviču in nemškemu ministru Dar-reju. Danes sta jugoslovenska ministra obiskala žrebčarno v Kišbergu.
Beograd, 5. aprila, a. Z ukazom kr. namestnikov je bil postavljen za namestnika
kmetijskega ministra dr. Cubriloviča, ki se mudi v tujini, minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič.
Obisk zastopnikov madžarskega turizma
BudimpeSta. 5. aprila, a. (MTI) Snoči je iz Budimpešte odpotovalo pet zastopnikov madžarskih turističnih uradov v Beograd. V Beogradu se bodo mudili 5 dni in 33 bodo pogajali o možnosti povečanja medsebojnega tujskega prometa. Razen v Beogradu bodo pogajanja tudi v Zagrebu in Ljubljani.
Maksimiranje cene za modro galico
Beograd. 5. aprila. AA. Trgovinski minister je po zaslišanju odbora za nadzorstvo nad cenami in v smislu čl. 3 odstavka 4 uredbe o nadzorstvu cen z dne 5. febr. 1940 določil maksimalno ceno za modro galico v mesku 6.68 din franco vagon tovarna. (Iz urada za nadzorstvo cen.)
Močno nazadovanje brezposelnosti v Angliji
London, 5. aprila, s. (Reuter) Statistika
o zaposlitvi v Angliji kaže. da je bilo 11. marca v Angliji 1,121.000 brezposelnih. To je od L 1929 dalje najnižja številka Število brezposelnih je za 383.000 manjše nego letos v februarju in za 606.000 manjše nego lani v marcu. Padec Števila brezposelnih gre predvsem na račun povečane aktivnosti industrije.
Tybor Eekbardt potuje v Ameriko
Budimpešta, 5. aprila, e. V sredo je odpotoval v Ameriko dr. Tybor Ecfchardit. vo-! dja madžarske stranke malih posestnikov. Pred odhodom ga je sprejel predsednik vlade Teleki. pri katerem je ostal skoraj dve uri v razgovoru. Dr. Eckhardt potuje v Ameriko, da bi v raznih krajih predaval o položaju Madžarske v
Ostanki nekdaj mogočnih Mosconov
Ljubljana, 5. aprila Od prihodnje nedelje naprej si bodo Ljubljančani lahko ogledali posebne vrste razstavo. Dvorano hotela Miklič je lastnik antikvarijata »Tizianc g. Maks Rovšek spremenil v nekakšen muzej s številnimi starinami z gradu Pisec e pri Brežicah, kjer so dolga stoletja vladali vitezi in baroni Mosconi.
Mosconi so izumrli in njihov grad je dobil po svetovni vojni njih oddaljen sorodnik baron Butler, ki živi zdaj v Zagrebu. S propadom stare monarhije je propadla tudi avstrijska aristokracija. Novo demokratično življenje je porušilo staro fevdalno življenje v naših krajih prav za prav šele po osvobojenju. Ves sijaj in blesk mogočnih fevdalcev je propadel, ker ni bilo več pravih pogojev za njih gospodarski obstoj. Ni bilo več tlačanov v tej ali oni obliki, ki so tvorili gospodarske temelje premoženja in moči take gospode.
Več  starih  aristokratskih  družin je  po j svetovni vojni obubožalo tudi na ozemlju bivše monarhije, ki je slovensko. Med temi
so tudi Mosconi. Od vsega mogočnega premoženja fevdalcev je ostal grad, ki je zdaj last neke banke, in nekaj pohištva in starin, ki so zdaj v kletni dvorani hotela Metropol. Najbrže je iz gradu izginilo že v letih po vojni najdragocenejše, toda dragoceni so vendarle tudi še nekateri kosi, ki jih je kupil g. Rovsek. Razprodal jih bo ali zdražil dne 15. t. m.
»Vse mine!« To je misel, ki jo ima človek ob pogledu na te starine, ki imajo svojo vrednost danes samo še za zbiratelje starin. Skoraj celotna galerija prednikov je na razstavi in pohištvo v starih slogih, nekateri kosi iz starih dob, drugi iz poznejših dob. pa narejeni v starem slogu. Posebno vrednost imajo velike oljnate slike z bitkami pri Sotll in Sisku ter velik taber-nakelj, ki ga cenijo na 55.000 din. Mnogo je drobnarije, kakršno ljubijo meščani danes le še za okras v modemih stanovanjih, tako lestenci, ogledala, fajansa. Itd.
Tragedija Amerikanca, ki je posodil svaku
denar
Zakaj se je obesil posestnik Zaje iz št. Jurja — Ali je popotnik iz Smartnega pogrešani Amerikanee Zoreč
Novo mesto, 5. aprila. Pred leti se je vrnil iz Amerike s precejšnjimi prihranki 60 letni Anton Zoreč in se naselil na domu svojega svaka Jožeta Zajca, po domače Pusta, v Št. Jurju pri Velikem Gabru. Amerikanee se je hitro udomačil pri Zajcu, čigar žena je bila Amerikančeva sestra. Po smrti svoje žene pa je Zaje vzel za ženo svojo mlado služkinjo Tino, s katero je gospodaril na svojem velikem posestvu s tremi hišami in lepimi parcelami. Ljudje so govorili, da je Amerikanee Zoreč posodil svaku 100.000 din, katere je pred časom zahteval nazaj. Od tega čas je nastalo v hiši sovraštvo med Zorcem in Zajčevimi. Nastala je nato govorica, da se hoče Zaje znebiti Amerikanca. Baje je imel Zoreč v stiškem samostanu okoli 40.000 din, to vsoto pa je baje dvignil Jože Zaje.
Na Jožef ovo se je po vsem St. Jurju in nato po vsej Dolenjski razširila vest, da je z Zajčeve domačije izginil bogati Amerikanee Zoreč. Iskali so ga zaman, Zaje pa je postal nekam zamišljen. Začel je zahajati pridno v gostilne in v četrtek je tudi Zaje izginil. Še isti dan popoldne je našel lesni trgovec in bivši župan iz Velike Lcke g. Saje v gozdu nad Kukenbergom pri Sv. Lovrencu Jožeta Zajca obešenega.
Pri samomorilcu so našli neko pismo in 100 dinarski bankovec. V pismu obtožuje Z£.jc nekega kovača iz St. Jurija, da je kriv vse nesreče. Z Zajčevim samomorom se je zdela tudi zagonetka izginulega Amerikanca pojasnjena. Ljudje so bili še bolj prepričani, da je Zaje umoril Zorca s pomočjo  pomagačev, ki   so  Zorčevo truplo
nekam skrili.
Pred samomorom je Zaje popival po gostilnah in je prišel tudi v Radohovo vas v Grabnerjevo gostilno, kjer je potožil, da ga ljudje dolže strašnega zločina. Ob tej priliki se je Zaje zjokal kakor otrok, nato pa je zlezel na zapeček in zadremal. V sanjah je govoril in Grabnar je slišal, ko je Zaje vpil: »Saj sem ga jaz!«
Ko se je prebudil, se Zajcu ni nikamor mudilo. Gostilničarjevo ženo je vprašal: ^>Ali boš ti Micka šla za menoj na britof?«
Kmalu nato sta prišla v Radohovo vas po svojega očeta otroka 14 letni Jožef in 12 letni Francek. Očeta sta pregovorila, da se je z njima odpeljal domov. V četrtek pa so orožniki prišli povedat Grabnarju, ki je Zajcev sorodnik, kakšno smrt je Zaje storil v gozdu nad Kukenbergom.
Grabnarju je Zaje večkrat tožil, da ga skrbi, kako bo povrnil Zorcu denar. Grabnar je obupanemu Zajcu svetoval, naj lepo ravna z Amerikancem, ki tedaj ne bo delal sitnosti zaradi posojila. Pokojni Zaje je odgovoril, da Amerikanca ljudje Ščuvajo in da bo denar zahtevala tudi Zorčeva sestra Ančka ali pa njegov še v Ameriki živeči brat Lojze.
Amerikanca Zorca so doslej zaman iskali povsod. Orožniki so aretirali Zajčevo drugo ženo Tino in posestnika Jožeta Zni-dariča iz vasi Bogavas. Zanimivo je, da j 3 letos poteklo prav 10 let, odkar je prav tnko na skrivnosten način izginila Iz Stranj pri Vel Gabru neka Terezija Stopar. Tudi o tej še danes ne vedo. ali je živa ali mrtva.
Na Zajčevem posestvu gospodari zdaj njegov brat Franc, ki se s pokojnim Jo-žetom ni kdo ve kako dobro razumel. Franca najbolj skrbi, kaj bo z bratovimi štirimi otroci. Brata je dal lepo pokopati na pokopališču, ljudem pa ni prav, da je samomorilec pokopan v blagoslovljeni zem lji. Franc pravi, da naj ga ti ljudje izkopljejo, če jim ni prav. in naj narede s truplom kar hočejo, on je storil, kar mu je velela vest.
Še bolj zagonetna pa je postala ta zadeva s tem. da so se nekateri ljudje oglasili, ki trdijo, da so videli Amerikanca, ko je šel peš proti BogenŠperku. Ko so ga vprašali, kam gre. je odgovoril* »Kar naprej!« V Smartnem je srečni .-Amerikanca tudi posestnik Strekelj. P-•vabil ga je v gostilno in ga vprašal zakaj je pobegnil z doma. Amerikanee je odgovoril, da se mu je doma vse zamerilo. Orožniki skušajo dognati, ali je v Smartr m odkriti popotnik res pogrešani Amerikanee Zoreč. Morda so pomagači, ki jih je najel, pokojnemu Zajet: samo natvezli. da so umorili Amerikanca.
Vprašanje reorganizacije JZSS
Klubi ljubljanske in mariborske podzveze bodo t^di v bodoče sledili iniciativi saveza
Ljubljana, 5. aprila.
JZSS stoji pred reorganizacijo, o kateri bo odločala redna glavna skupščina, ki bo najbrž prve dni julija. 26. marca je bila v Ljubljani konferenca klubov ljubljanske p'Klzveze, 28. marca pa v Mariboru konferenca klubov mariborske pod zveze. Na obeh konferencah se je govorilo o reorganizaciji JZSS.
Na sestanku ljubljanskih klubov z zastopniki JZSS se je pokazalo naslednje stališče glede reorganizacije JZSS: Ker se
z ustanovitvijo jugoslovenske smučarske zveze ustvarja 3e ena vmesna Instanca med
klubi in bodočim državnim savezom, torej klubi, podzveze, nacionalna zveza ln državna zveza, bi bilo koristno, da se zaradi tega in na podlagi dosedanjih izkušenj ukinejo na ozemlju Slovenije vse podzveze
z dosedanjim teritorialnim ln administrativnim področjem in se na njihovo mesto postavijo manjše teritorialne edinice, ki bi obsegale le oni teritorij, ki predstavlja geografsko, prometno in še s kakšnimi drugimi lokalnimi lastnostmi karakterizirano skupno interesno sfero. Odbor takšne edinice naj bi se formiral samo iz tehničnih referentov posameznih klubov in ti bi med seboj izbrali preds dnika, ki bi tako avtomatično postal član uprave bodoče slovenske smučarske zveze. Tako bi se doseglo, da bi se vmesne instance med klubi in zvezo oprostile vsake nepotrebne administracije in bi radi tega uspešneje delovale v tehničnem smislu. Tako bi prešlo delo na terenu v roke res pravim športnikom, ki bi kot predstavniki svojih klubov imeli res interes na kar uspešnejšem delovanju. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se noben klub ljubljanske podzveze ne udeleži napovedanega ustanovnega občnega zbora na Jesenicah in da se v vprašanju reorganizacije sledi tudi v bodoče Iniciativi Saveza.
Na sestanku mariborskih klubov z zastopniki saveza je bilo izraženo naslednje mišljenje:
Mariborska podzveza predstavlja tako specifično svojstven delokrog in teritorij, da bi ne bilo dobro v tem pogledu kaj menjati. Ce bi se pa postavila absolutna zahteva za manjšimi delokrogi, potem bi se lahko dala Celju, ki priznano predstavlja posebno interesno okrožje, na nek način neka avtonomija. Ime podzveze bi moralo na vsak način ostati in podzveza bi morala obdržati vse lastnosti juridične osebe. Izraženo je bilo enotno mišljenje, da se klubi Mariborske podzveze ustanovnega občnega zbora na Jesenicah ne udeleže in da bodo tudi v bodoče sledili v tem pogledu iniciativi Saveza kot legalnega predstavnika smučarstva. J Da se pa dobi neovirano mišljenje gorenjskih klubov v tej zadevi, sklicuje sa-
vez v nedeljo 7. t m. ob 9. dopoldne pri »Paru« na Jesenicah   sestanek delegatov
i gorenjskih klubov z dnevnim redom: Sta-■ lišče gorenjskih  klubov  do reorganizacije
| saveza v pogledu bodoče oblike slovenske smučarske zveze.
Isteea dne popoldne bo pa na Jesenicah občni zbor GSPZ.
— Glavna skupščina Gorenjske zimsko-
sf»ortne podzveze, bo v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 v restavraciji pri Mesarju na Jesenicah. Uprava nodzvez§ poziva vsa draStva in klube, da se po svojih delegatih skupščine sigurno udeleže. Na skupščino so vabljeni tudi tekmovalci GZSP.
— Finska bo zaprosila za od godite v olimpiade. Finski prosvetni minister Ku-
konen je izjavil, da Finska zaradi kulturne  škode kot posledice finsko-ruske vojne
letos ne bo mogla prirediti olimpiade. Na drugi strani pa pravijo, da Kukonen ni v zvezi z olimpijskim odborom, ki o prireditvi olimpiade Se ni sklepal. V Helsinkih prevladuje prepričanje, da bo finski olimpijski odbor zaprosil mednarodni olimpijski odbor, naj bi se olimpiada samo preložila, prirejena pa naj bi bila vekakor na Finskem.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS
Don. na Kom ni 1520 m: —1, oblačno, 100 cm snega, osrenjen
Triglavska jezera: —2, oblačno, 120 cm snega, osrenjen
Velika Planina 1558 m; — cm snega, osrenjen
Dom na Krvavcu 1700 m: 30 cm snega, osrenjen
Peca, 1654 m: 5, oblačno, 45 cm snega, južen.
-1, oblačno, 20 —2, oblačno.
Obrtniški jubilej
Litija, 5. aprila.
Lep jubilej dela je praznoval po vsem Zasavju znani dimnikarski mojster g. Fianc Dobravec iz Litije. Se ves mla-deniški praznuje 40 letnico odkar opravlja »črno umetnost.. .e
Jubilant je doma iz Podsitarjevca pri Litij L Dimnikarske obrti se je izučil v Radovljici, za pomočnika pa je bil potem v Ljubljani. Zaradi sposobnosti je bil celo nekaj let poslovodja. Potem pa se je povrnil v domači kraj — Litijo. Njegov delokrog pa obsega tudi Zagorje in druge kraje v Zasavju. Franc Dobravec se udejstvu-je že 35 let v gasilskih vrstah. V gasilskem društvu, pa tudi litijski gasilski župa je
opravljal doslej že najrazličnejše funkcije, bil je celo društveni poveljnik. Dobravca poznajo kot dobrega, skrbnega
družinskega očeta in vzornega gospodarja. Ob svojem pomembnem življenjskem prazniku je prejel mnogo čestitk. Tudi naše iskrene Čestitke!
KOLEDAR
Danes: Petek, 5. aprila: Vincenclj Fer., Irena
DANAŠNJE   P R I K E D I T V E
Kino Matica:  Maria  Antoinetta (samo
ob 16.)
Kino Sloga: Vesela Skota
Kino tnion: Tarzan in njegov sin
Kino Moste: Plaz ljubezni  ln Povratek
lz pekla
Slovensko planinsko društvo občni zbor ob 20. v dvorani Delavske zbornice
Koncert pevskega društva »Krakovo-Trnovo« ob 20. v veliki Filharmonični dvorani
DE Z ORNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, TvrSeva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Mcste — Zaloška cesta 47.
gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek. 5. aprila: Zaprto.
Sobota. O. aprila. Zupanova Micka. Varh. Izven. Znižane cene
Nedelja, 7. aprila: Asmodcj. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol
Priljubljeni član naše drame, karakterni komik Josip Daneš-Gradiš bo praznoval 40 letnico svojega  umetniškega  delovanja v naslovni vlogi Gogoljeve komedije »Revizor«. S humorjem in duhovitostjo prežeta igra je slika nekdanjih razmer, podana na satiričen način. Igro bo zrežiral dr. Kreft. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 5. aprila: Zaprto. Sobota, 6. aprila: Figa rova svatba   Red A.
Sonja Ivančičeva bo debutirala prihodnji teden na našem odru v Donizettijcvi »Luciji Lammcrmoorski«. Mlada pevka je absolvirala petje in klavir na našem kon-servatoriju, nakar se je izpopolnjevala še v Italiji. Njen prvi odrski nastop bo zbudil nedvomno široko zanimanje.
Počastitev Prelovčevega spomina
Litija, 5. aprila. Zorko Prelovec si je postavil v naši glasbeni zgodovini trajen spomenik kot skladatelj. Dolgo vrsto let je bil tudi pevovodja »Ljubljanskega Zvona«. Tako rad je zahajal na našo Dolenjsko, zlasti na idilični Ćatež pod Zaplazom — oba kraja ležita na robu litijskega okraja — kjer je na počitnicah komponira!. Na Čatežu je sklenil prisrčna prijateljstva tudi z mnogimi Litijani, ki hodijo tja na nedeljske izlete.
V nedeljo 7. t. m. ob 16. se bo predstavil naši publiki »Ljubljanski Zvon», ki bo izvajal Prelovčeve skladbe. Sodelovali bodo moški, ženski in mešani zbor vod vodstvom Prelovčevega naslednika sedanjega jZvo-novega« dirigenta g. Moreta Matula,
V Litiji in ostalem Zasavju vlada za nedeljski koncert popularnega »Ljubljanskega Zvona« izredno zanimanje. Prireditev naj bo prisrčna manifestacija za pevsko umetnost, posebej fle za melodiozne skladbe Zorka Prelovca in za »Ljubljanski Zvone. Vrlim gostom Želimo prisrčno dobrodošlico in popoln umetniški uspeh. — Spričo ugodnih železniških zvez lz kresni-5ke in zagorske strani je obisk nedeljskega popoldanskega koncerti omogočen tudi občinstvu iz obeh krajev v dolini. Poset koncerta toplo priporočamo.
Iz Kamnika
_Koncert »Lire«. Kamničani, vest*1 kaj
je vaša dolžnost v soboto zvečer? Da do zadnjega kotička napolnite dvorano pri koncertu »Lire«. Kmalu bo *>0 let, odkar vrši »Lira« svojo kulturno in nacionalno misijo. Veliko koncertov, proslav, manifestacij, družabnih večerov itd. je priredila
»Lira«  v tej  dolgi  dobi.  Koliko zaslužnim
Kamnlčanom. prijateljem in znancem je »Lira« zapela v zadnje slovo! Ali si je
sploh mogoče misliti Kamnik brez »Lire« ? Jutri bo »Lira« podala obračun zimskega dela. Program je  zelo skrbno sestavljen.
Iz Krškega
■— Napredovanja v učiteljski ■lužM. Te
dni sta napredovala v VI. položajno skupino učitelja g. Fakln Dragotln iz Boštaj-na ln Pire Jože, učitelj v Velikem Trnu. Čestitamo!
Iz Kranfa
— Zborovanje učiteljev JUT. Sresko učiteljsko društvo JUU Kranj bo zborovalo v soboto 6. t. m. ob 8.30 v Kranju v risal-nici dekliške ljudske šole s sledečim dnevnim redom: 1. situacijsko poročilo, ki JT^ poda sekcijski predsednik g. Kumelj Metod; 2. tajniško in blagajniško poročilo: 3. predavanje g. Inž. Dolenca Franja. Inšpektorja pri Gasilski zajednici: Zaščita proti plinskim napadom; 4. predlogi in nasveti. Zaradi zanimivega dnevnega reda se pričakuje poln oš te vi Ina udeležba.
Iz Litije
_ Odlikovanje. Diplomo in zlato kolajno bosta prejela v nedeljo 7. t. m. ob priliki koncerta Ljubljanskega Zvona skladatelj Peter Jereb in FetLks Koklič, ob-> najstarejša, člana pevskega iruStva Ljfcpe, katera bo odlikovaJ Jugoslovenskl pevplri savez za zasluge na pevskem polju. D -maČLne m okoličane vabimo, da v čim ler>-šom številu prisostvujejo tej proslav. 183-n,
Iz Metlike
— Gasilska prireditev. Prostovoljna ga silska Četa v Metl'ki priredi prhodnio n deljo v Sokolskem domu svoj pomladan*' zabavni večer z uprizoritvijo  veseloe »Moja druga tašča«. Po igri se bo vrši a prosta zabava s plesom in šaljivo pošto Sodeloval bo sokolski orkestar!
DNEVNE VESTI
— Izvoz živine in mesa bo omejen! Zaradi neomejenega izvoza živine in mesnih izdelkov iz nase države so cene občutno poskočile in nobenih izgledov ni, da bi Se bolj ne poskočile. Borba proti draginji se vodi v naši državi sploh slabo. Cene življenjskih potrebščin kar naprej naraščajo. Na merouajner mestu so se baje že odločili za omejitev izvoza živine in mesnih izdelkov, pa tudi drugih kmetijskih pridelkov. Za državo kot celoto bo mnogo koristneje, če opustimo dosedanjo politiko izvoza za vsako ceno, ker bi utegnile biti posledice neomejenega izvoza zelo težke. Na dragi strani je bilo pa ponovno sproženo vprašanje Štednje v domači porabi mesa. V kratkem bi utegnili dobiti uredbo o enem ali dveh brezmesnih dnev v tednu in o piepovedi klanja nekaterih vrst živine.
— Zastopniki madžarskih turtMičnih društev v Jugoslaviji, Ma povabilo predsednika, beograjske ln zagrebške mestne občine in v sporazumu z merodajnimi činitelji poseti delegacija zastopnikov vseh madžarskih turističnih organizacij Beograd, Zagreb in Ljubljano. Njihovo potovanje po Jugoslaviji organizira Putnik V Beograd se pripelje madžarska delegacija danes. V Beogradu bo sklicana sir.-a konferenca, ki ji bodo prisostvovali zastopniki naših turističnih orga^iizacij. V Beogradu ostane madžarska delegacija 2 dni. v Zagrebu, na Bledu in v Ljubljani pa po en dan. Na Bledu se bo mudila madžarska delegacija v ponedeljek 8., v Ljubljani pa v torek 9 t m.
— 80letnica vrlega m«>ža. Na prijaznem holmčku Slovenskih goric kraljujejo Sv. Trije kralji župnije sv. Benedikta. — 5. aprila 1860 je zagledal tu luč sveta naš današnji SOletnik Vinko Skamlič. ki danes obhr.ja tudi svoj god. Po dovršeni or-gkurski šoli v Ljubljani je precej let organi s to v al pri Sv. Andražu v Halozah in v Cirkovcah na Dravskem polju, kjer je imel trgovino in gostilno. Na svojem malem posestvu v Sesteržah pri Pragerskem preživlja dneve svoje visoke starosti. Ostra zima ga je zlomila in priklenila na posteljo, s katere že tu pa tam ob sončnih dneh ma lo vstaja in si krepi i*ahlo zdravje na svežem zraku in solncu. Vzg jil je 9 otiok, a nenadna smrt 241etne hčerke Karline ob kancu ieta 193S ga je zelo potrla. K njegovemu današnjemu dvojnemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi dočakal zdrav še več solnčnih pomladi v krogu svoje družine.
— Ireditev delovnega časa. Delavski zbornici v Ljubljani je predložilo društvo s Združeni slovenski nameščenci« in »Zveza društev   privatnih  nameščencev«  v Ljubljani spomenico, v kateri predlagata, da se ponovno in odločno pokrene akcija za revizijo zakonitih predpisov glede odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtniških obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja. Zasebni nameščenci zahtevajo, da se za nameščence bmk, zavarovalnic, denarnih zavodov, industrijskih pisarn in pisarn trgovin na debelo in agentur uvede nedeljeni šesturni delavnik z angleško soboto, za vse ostale nameščence pa vsaj oseniumi delavnik s popolnim nedeljskim počitkom. Delavska zbornica je predložila zahteve .lameščenskih organizacij kr. banski upravi za dravsko banovino in ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje  v  Beogradu  in poleg tega Se posebej Društvu bančnih zavodov v Ljubljani.
Jutri zvečer vsi v Narodni dom na
plesni večer
Ljubljanskega Sokola
za staro In mlado.
— Selitev kapitala in podjetij iz Slovenije, Nedavno se je preselilo iz Ljubljane v Beograd podjetje »Kuverta« d. d. z delniško glavnico milijon dinarjev. Podjetje je imelo doslei v Beogradu podružnico, centralo pa v Ljubljani.
Generalna direkcija državnih telernlc je :.ris;ala na podražitev premoga. Ministrski svet je odobril predlog železniškega ministrstva za podražitev premoga. Lignit se bo podražil okrog 13 •/«, rjavi in drugi premog pa za 15 do 17 %. V novem proračunskem letu bodo vse vrste premoga dražje približno za 13 do 17 •/•. Državne železnice bodo nakupile v tem proračunskem letu približno 160.000 do 200.000 ton premoga več kakor lani.
— Dobili bomo več nafte in bencina iz Rumunijp. Poročali smo, da je direktor devizne direkcije Narodne banke izkoristil svoje bivanje v Budimpešti tudi za posredovanje, da bi naša država uvažala iz Ru-munije več nafte in bencina. Rumunija je tudi pristala, da nam pod določenimi pogoji dobavljn nafto in njene proizvode v večjih količinah Zato smemo pričakovati, da bodo lahko odpravili omejevanje porabe tekočega goriva v naši državi. V rumun-skih donavskih pristaniščih so že začeli vkrcavati večje količine surove nafte za Jugoslavijo.
— Napredovanje rezervnih oficirjev. >Službeni vojni list < objavlja v zadnji Številki ukaz kraljevih namestnikov o napredovanju rezervnih oficirjev. Med drugimi ja napredoval za nižjega vojnega činovnika I. klase v ekonomski stroki Robert Dacar.
— Tiskarski škrat se ,1e vrinil v zadnji stavek našega včerajšnjega poročila o reprizi Skerjančeve kantate. Iz škerjanče-vega izvirnega koncepta Prešernove poezije napravil ^koncert« +^ iste nmze, kar je.  kajpak,   nehotična   r zlika!
— Pocenitev mesa v Zagrebu. Medtem ko se je pri nas meso precej podražilo, so jele v Zagrebu zadnje <tase cene mesa
padati. 3?o mesnicah se meso sioer de ni pocenilo, pač pa pričakujejo, ca se bo v
kratkem. Mesni izdelki so se pa je počenja za 2 din pri kilogramu.
— Tudi Sarajevo dobi nebotičnik. Vakufsko šeriatski sabor je sklenil zgraditi na kraju, kjer stoji rdaj džamija Hevadja Kelamužina 11 nadstropij visoko palačo.
— Strašne posledice poplave v Novem Sadu. V poplavljenem delu Novega Sada so se odigravali v sredo popoldne ln ponoči strahoviti prizori. Vse Adamovičevo naselje je pod vodo. Do včeraj opoldne je porušila voda že okrog 700 hiš. Da bo katastrofa Se večja je začelo včeraj ponoči deževati. Brez strehe je ostalo nad 10.000 ljudi. Mnogi otroci so že dobili pljučnico, ker so se na prostem prehladili, v bolnicah ni prostora, da bi jih sprejeli. Voda pa še vedno narašča. Zaradi poplave je ustavljen železniški promet med Novim Sadom in Severom. Zac^ji vlak iz Subotice je prispel
v Novi Sad v sredo zvečer in komaj je dosegel kolodvor. Vedno večja je nevarnost, da poplavi voda železniško progo pri Srem-skih Karlovcih. Ce bi se to zgodilo, bi morali tudi ustaviti promet med Beogradom in Novim Sadom.
— Seznam izžrebanih številk loterije Sokol, društva Sv. Jedert nad Laškim z dne 31. 3. 1940. Glavni dobitek so zadele srečke št.: 4570, 55, 1556, 4026, 4144, 5512, 1917, 5972, 2074, 3087, 199. 3104. Poleg teh so bile izžrebane naslednje številke: 47 77 115 226 407 481 556 621 610 643 914 932 1016 1062 1104 1148 1194 1230 1418 1472 1582 1675 1704 175& 1792 1820 1940 2017 2018 2109 2232 2253 2258 2298 ?323 2488 2565 2645 2695 2767 2805 2831
2840 2860 3004 3093 3265 - 3275 3301
o353 3371 3384 3428 3462 3560 3611 3671 3686 3773 3807 3835 4017 4048 4049 4075 4432 4613 4692 4748 4769 5022 5024 5072 5177 5228 5261 5288 5375 5377 5577 5586 5608 5749 5853 5864 5368 5884 5995. Dobitki, kl se ne dvignejo do 1. 6. 1940. zapadejo v korist društvu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu. Beogradu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala na Kumbodu 18. v Mariboru 15.6. v Sarajevu in Dubrovniku 15, v Ljubljani 14.4, v Beogradu in Splitu 14, v Zagrebu 13, na Rabu in Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.3, temperatura je znašala na Kum boru 18,
— Ponesrečeni kolesarji. 341etni trgovec in posestnik Alojz Goršič iz št. Jur-pa pri Grosupljem se je peljal včeraj s kolesom po opi-avkih, pa je padel in si zlomil desno roko. Delavec Vinko Kacin iz Kranja je padel s kolesa, ko se je peljal zjutraj na delo in se hudo potolkel po glavi. Poštni služitelj 6ime Belaič iz Ljubljane je padel s kolesa in si nalomil kost n alevi nogi. 29!etno delavko v Hribarjevi tovarni Antonijo Bolta pa je na šmar-tinski cesti podrl s kolesa neki avt^mob'-list. Dobila je hude notranje poškodbe in več pra.sk po životu.
— Dve nesreči. 91etnega posestnikovesra sina Antona Tntiharja iz IŠke vasi je včeraj pograbila slamoreznica in mu odrezala prste na levi roki. V bolnico so prepeljali davi 21etno posestnikovo hč " Marto Porento iz Hrast ja pri Ljubljani, ki je padla s klopi in si zlomila desno roko.
— Smrtna obsodba. Varaždinsko sodišče je izreklo po sedemdnevni obravnavi smrtno obsodbo nad Slavkom Jambrekom v zadevi umora zakoncev Janka in Antonije Šlibar. ki sta bila umorjena 7. oktobra 1939 v Radoboju. Kot sokrivca sta bila obtežena tudi zakonca Mijo in Ljubica šlibar, ki sta bila po oproščena. Na smrt obsojeni Slavko Jambrek je 32 let star kmet iz iste vasi. Med razpravo je priznal, da je umoril zakonca šlibar, medtem ko obtožena šlibarjeva nista ničesar priznala.
Iz Ljubi i? ne
—lj Ribji trg. Začela se je pomladna sezona za ribolov. Danes je bilo že naprodaj mnogo malih morskih rib. Tako so prodajali sardelice po 8 Jin, sardole pa po 18 din kg. Ker se je meeo podražilo, zdaj gospodinje še tem bolj posegajo po ribah. IVIalo je pa še vedno rečnih rib,  zato so
nekoliko dražje, ščuke so bile danes po 26, kleni pa po 16 din kg.
—lj Jsadaljevanje del pri p°sI°pju un1-vceziletnega zavoda za strojništvo. Kmalu se bodo pri tem poslopju lotili raznih obrtniških del. Prva stavbna dela so žc nekaj časa končana, tako da lahko začno delati že pečarji, steklarji parketarji in tapetni ki. Ta dela so b'La do zdaj razpisana in licitacija bo 18. t. m. na banski upravi Proračunska vsota znaša skupno 7S6.924 din.
—l*j RazvOj električne cestne želerni^e. ^Elektro tehniški vestnik« objavlja zanimive številke o razvoju naše električne železnice. Tramvaj je prevozil v Ljubljani leta 1932 6,945.322 potnikov, prevožena pot je znašala 1,375.514 km, dohodkov je pa bilo 8.873.025 din. V proračunskem letu 1938-39 je pa bilo 10.038.921 potnikov, prevoženih kilometrov 2,254.721 in 10 milijonov 954.754 din dohodkov. L. 1932 znaša število voženj na prebivalca 113, leta 1938-39 pa 143. Zanimivo je, da se dohodki glede na število potnikov od leta do leta zmanjšujejo. Tako so znašali 1, 1932 na posameznega potnika 1.31 din, 1. 1933 1.53" leta 1934 1.55.. leta 1935 1.47. leta 1936 1.19, leta 1937 1.14, ln leta 1938-39 1.10 din.
—ij Zanemarjeni ulici. Ljudje se z vso pravice pritožujejo nad zanemarjenimi cestami, kakor sta Suvoborska in Samova ulica v Šiški odnosno za Bežigradom, katerih se mestna občina usmili vsakih pet ali več let z nekaj kubiki kamenja. V lepem vremenu gre vsaj za silo, toda gorje, ko nastopi deževje. Povsod so luže ali debele plasti blata, ki ga morajo ljudje naravnost gaziti. Ce gledamo od SelezniSkega prelaza v Šiški po Samovi ulici, vidimo, da je cesta na obeh straneh nekoliko nagnjena Marsikdo se čudi, da je ta ulica ponekod vedno blatna, pa naj bo lepo ali grdo vreme. Vzrok tiči v tem, da nekatere hiše nimajo poziralnih jam, po katerih bi se odtekala deževnica. Pa ne samo to, ampak tudi stanovalci hiš jo pridno zalivajo,
in sicer ob vsaki priliki ne oziraje se na to. ali je voda čista ali umazana ali smrdljiva. Človek, ki zaide na eno izmed teh dveh u'ic, ne ve, ali bi šel naprej ali nazaj. Želeli bi, da se ti nedostatki odpravijo in da se te dve ulici posujeta z gramozom, ki je spričo naraščajočega prometa nujno potreben.
—lj Krajevna organizaeij« TVS za trnovski okraj bo imela v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni  »Soklič« Pred
konjušnico 4 svoj redni občni zbor. Poleg običaineg-a dnevnega reda bodo podana tudi
poročila po delegatih »reske ln banovinske organizacije JNS. Članstvo naj se občnega zbon» v čim večjem številu udeleži.
—lj Tombola društva Rdečega križa v LJubljani. Društvo Rdečega je sklenilo prirediti ž« lansko leto tombolo v prid sama-rijanske službe in za lastni dom RK v Ljubljani. Izredni dogodki so vse priprave prekinili ter je moralo društvo prireditev tombole preložiti na 2. maja letošnjega leta. Društvo apelira na vse prebivalstvo mesta Ljubljane in okolice, da to dobrodelno akcijo za nakup tombolskth kart katerih cena je 5 din, kar najbolj podpro. Današnji resni časi nujno zahtevalo, da ae samari«anstvo Rdečega križa podpre. Ne odklanjalte prodajalce tombolskth kart. saj je kot glavni dobitek lepa stavbna parcela v bližini nove cerkve v Spodnji Šiški in večje Število lepih dobitkov!
—lj Pojasnil0: V »Slovenskem Narodu-, je izšlo včeraj vabilo za dobrodelno dijaško akademijo, ki bo dre v i ob 20. v frančiškanski dvorani. Vabilo je sestav.jeno tako, kakor da prirejajo akademijo vari maturantje bežigrajske gimnazije in kakor da bodo vsi maturantje deležni čistega, dob.čka prireditve. Zato bi želeli javnosti pojasniti, da prirejajo to akademijo le maturantje VTEI. c. razreda in ostane dobiček samo njim. Sodelovanje ostalih dveh razredov so odklonili, čeprav nameravajo prirediti izlet v Bolgarijo vsi trije razredi. Maturitetni odbor za izlet v Bolgarijo v Vili. a in b m. drž. realne gimn, v Ljubljani.
— Valno za vrtnarje. Drevi ob 20. v salonu pri šestici na Tvrsevi cesti sestanek vrtnarskega odseka Sadjarske podružnice v Ljubljani s predavanjem gosp. Kregarja o n.-kih dalijah in virusnem obolenju dalij. Vstop prost. Člani in prijatelji vljudno vabljeni.
—i j Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov vabi svoje člane in ostale tovariše, da se udeleže pogreba nenadno pre-niinilega tovariša Gustava Spitzka, ki bo danes ob 3. uri izpred mrliške veže šlaj-marjeva pot 2. 184—n
= Združenje trgovcev v LJubljani obvešča članstvo, da bo 59. redna letna skupščina v ponedeljek, dne 8. t m. ob 20. uri v Trgovskem domu z že objavljenim dnevnim redom.
—lj »Ujei« dvaindvajsetih in poslednjič na šentjakobskem °dru. Na željo mnogih stalnih obiskovalcev, ki dosedaj še niso imeli prilike ogledati si to duhovito Nu-šićevo veseloigro, se je uprava odra od-loč la še za eno predstavo, ki bo jutri zvečer ob 20.15. V nedeljo 7. t. m. ob 20.15 pa bo ponovitev zabavne veseloigre s petjem in godbo >Pekovska«. Ker so bile vse dosedanje predstave >Uježa« popolnoma razprodane in je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
—lj Omladinska Organizacija JNS za Moste bo imela v soboto 6. t. m. ob 20. v gostilni Lasan Moste, Pokopališka ulica, svoj redni občni zbor. Dolžnost slehernega omladinca je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Vabljeni so tudi tovar'ši starešinske organizacije, ker bodo poleg običajnega dnevnega reda podana izčrpna poročila vseh sreskih in bajioa'inskih delegatov.
—lj Goiarjevi »Dve nevesti« na sOKo|-sKem odru na Viču. Naš sokolski gledališki odrr uprizori v nedeljo 7. t. m ob 20. izvrstno Golarjevo veseloigro v treh dejanjih ?Dve nevesti«:, ki je dosegla po naši domovini lep uspeh. Pri Igri bo nastopila naša mlajša igralska generacija pod vodstvom režiserja br. Vinka Valiča. Kolikor smo mogli videti priprave za to predstavo, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, do, se bodo vsi nastopajoči močno potrudili, da bo predstava dosegla lep uspeh. Kdor se hoče nad dve uri od srca nasmejati, naj poseti v nedeljo predstavo,
ne bo mu žal. Vstopnice bodo v nedeljo dopoldne od 10. ure dalje na razpolago v pisarni sokolskega doma. 185-n.
—lj Občni zb°r Osrednjega društva SPD bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Planinci, pridite v čim večjem številu, da boste slišali obširna poročila o delovanju društva v pretekli poslovni dobi.
—lj Drugtvo za otro&ko varstvo in mladinsko  skrb  v  sodnem  okraju Ljubljana
ima svoj občni zbor v ponedeljek dne 29.
aprila 1940 ob 18. uri v razpravni dvorani soba št. 28. 181—n
—lj Ime pianista Ivana Noča je v Ljubljani tako privlačno in v umetniškem pogledu visoko cenjeno, da vlada za vsak koncert, na katerem nastopi on kot solist, največje zanimanje. Noč bo sodeloval na prihodnjem simfoničnem koncertu, ki bo v ponedeljek 8. t. m. v veliki unionski dvorani v proslavo 201etnice Orkestralnega društva Glasbene Matice.
—lj Opozarjamo na nocojšnji koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo. Začetek bo točno ob 20. v veliki fimarmonični dvorani.
—lj  Baraka  pOgOrela,  mitnl&ar Izginil.
Občinski trošajinski urad ima dobro zavarovano mestno mejo, saj je sedanja občinska uprava uvrstfla lepo Število novih nameščencev med mitnlčarje, ki ne stražijo samo v mitnišk;h Čuvajnicah, marveč opravljajo tudi patrolno službo. Vendar pa je ostala deloma nezastražena Cesta dveh cesarjev in sicer v spodnjem koncu na Viču. Tam je že pred tedni pogorela mitni-ška lesena baraka in je izginil tudi mitni-čar, ki pa ima več namestnikov na mitnici ob mostu Gradasčice, na začetku Ceste dveh cesarjev.
u— Gledališče mladih. 12. aprila bo v
frančiškanski dvorani ob 20. uprizorilo Gledališče mladih Cankarjevo »Lepo Vido«. Režiser Zv. Sintič bo pri tej predstavi pokazal svojevrstno rešitev in tolmačenje tega dela. Ker bo predstava zanimiva
Senzacij onal ni
Predstave ob 16., 19. in 21. kino union,
tel. 22-21.
velefilm o katerem govori navdušeno vsa Ljubljana!
Tarzan in njegov sin
Najnovejše pustolovščine kralja džungle in njegovega malega sinka, čudežnega dečka »Boy-a«. — Ne zamudite zadnje prilike!
Bolj kot pri vsaki burki se boste zabavali in smejali STAN LAURELF in OLIVEK _ HAIIDVJl   v odlični filmski komediji:
VFQFf A ČKATA kixo sloga, tei. 27-30
▼ MVliltfl Samo še danes ob 16., 19. in 21. url.
Kot dodatek za ljubitelje jahalnega sporta: VISOKA ŠOLA ZA KONJE.
I
MARIA ANTOINETTA i
| DANES predstava samo ob 16. uri — poslednjič
Najkrasnejši zgodovinski film, katerega naj nihče ne zamudi!
Norma Shearer — Tvrone Poucr KINO MATICA — tel. 21-24
S
Danes, jutri in v ponedeljek ob 20. uri, v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri
LUIS TREN KER, kralj strmih vrhov in bele opojnosti, v filmu prelesti, glasbe,
smuke in objestnosti
Plaz ljubezni
Znani šlager: Holla lady . -
Viktor Me Laglen — Peter Lore v filmu grozot in muk obsojencev
Povratek iz pekla
Temne sile podzemlja na delu. Peklenski tempo. Borbe, senzacije, pustolovščine! KINO MOSTE
že kot problem, bo pri nji gotovo zbrana vsa kulturna Liubljana. Tudi pri tej predstavi bo dobil vsak ob skovalec anketno polo. na kateri bo lahko napisal svoje mnenje o predstavi.
44
Š A
Občni zbor »železničarja
V sredo je bil v klubovem lokalu ob polnoštevilni udeležbi vsakoletni občni zbor. Po kratkem pozdravnem govoru je predsednik g. Mirko Kragelj podal izčrpno poročilo o delovanju kluba. Med drugim je omenil, da bo klub redno dobival šahovske revije iz inozemstva, ki bodo na razpolago vsakemu članu. Razen tega, da je naroče-
nih nekaj ur, ki so neogibno potrebne pri brzoturnirjih. Nato je poročal tajnik g. Ivan AndolSek, blagajniško poročilo pa je v kratkih obrisih podal g. Martin Krivec. Sledile so volitve. Po kratki debati je bil izvoljen za predsednika višji svetnik inž. g. Urbas. ki je bil nedavno premeščen po službeni potrebi k ljubljanski direkciji; za podpredsednika je bil izvoljen g. Mirko Kragelj. za tajnika g. Ivan Andolšek, za kapetana inž. g. Alfonz Dobovišek. za blagajnika g. Martin Krivec, za gospodarja g. Ivan Langus ter za revizorje gg. Ivan Kališnik in Ciril Osana. Graje vredno je, da nekateri gospodje premalo posečajo šnhovske večere, namreč odkar je končan ožji turnir. Upamo, da se to z novim letom ne bo več dogajalo.
NA VIDEZ SE JE LADILA ZA 10 LET!
Poglejte te fotografye iste mlade dame!
Gospodična Brassade pripoveduje, kako je postala na vklez za mnooo let mlajša in Se enkrat bolj privlačna
»Presenečena in navdušenj* sem zaradi davne i zpr omembe moje zuimnjoeti. Vse prijateljic? mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnost Znanci pa mi neprestmo čestitajo Tirradi moje prekrasne polti Evo. kako sem to dosegla:
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«. presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki glasoviti dermatolog. Ona hran1' in olepšava,  ko spite.  Koža  postane čvr^" -
in brez gub. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zaje-Jalci in zežijo razširjene znojnice, ter da mi koža postane sveža, jasna in velurno-gladka.c
Vsaka žena, ki se poslužuje te nege lepote samo tri minute na dan, lahko po6tane na videz za mnogo let mlajša — t3r dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspeSni rezultati zajamčeni, ali pa   s?   denar vrne
BREZPLAČNI VZOREC. Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znankah ra poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 11-F, Za-ieb, Praška ul. 6.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. PrekiicJ, izjave beseda din L—
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov ca maie oglase ae priznamo.
RAzno
deneda 60 pai    ib\tn po»**oej f a. j manjši znesek 8.— din.
ZA VSAKO PRILIKO oajboljfta to oajcenejas oDiaCiia ■1 oaDafitc pri
PRESKRB Bv. Petra cesta 14.
Oglata]
male oglase
Slovenski Narod
ker so najcenejši!
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
4e vedno po starih cenah do-oavije v moderni ln solidni iz-ielavl tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo ee naročila
m SEJE
JUGOGCACIKA
SVKl*ANAW/3
PRODAM
beseda 50 par  lavek posebej Natmaniši znesek 8.— din.
25 NIZKIH VRTNIC
očarljivo številnih barv din 60 franko. Deset plezalk novejših krasnih barv din 60; pet plezalk din 85 franko. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor.
1011
I.a CVETLIČNI MED
najfinejši, 10 kg din 200. 30 kg din 570 franko podvoz razpošilja G Drechsler. Tuzla. 1004
OREHOVA JEDKCA
sortiran cvetlični med ln medico  dobite   najceneje v
MEDAKM
Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/L
POSEST
Najmanjši znesek Din. Beseda 50 ">ar  davek poseDet
HISA
7 sob, z vsemi pritiklinami in vrtom v Rajnenburgu, prikladna tudi za obrt, naprodaj za din 120.000. — Potrebno 50.000 din v gotovini, ostanek po dogovoru. Informacije: Fran Le-sjak, Rajhenburg. 999
Seseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZA 15 LET STAREGA DEČKA
Iščem mesto vajenca mehanika — po mDŽnostl v okolici Slo-venjgradca ali Man bora Nastopi lahko takoj. Dopise na: Ivan Naglic, Helena, Crna pri Prevaljah. 1000
FRIZERSKI POMOĆNIK nameščen v Zagrebu, dober delavec, išče nameščenje v Sloveniji — Ponudbe na Suleman
KrivdiČ-, Zagreb, Ilica 198.
1010
Ittserirafte V
SLOV. NARODU44
»Pri Levu", Gosposvetska 16
Morske rifee:
Horski rairi. Ioyt*+» tHHa. Int»en. arbun, zobatec, oslič, list, lignje, San Piero itd. — Brodeto! — Primorske specialitete! Ulična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«. Se priporoča
Leo Garzarolli
Razmah in uspehi osrednjega društva SPD
Društvo ima 5X94 članov in vzdržuje 29 prebroditi največje finančne težkoče
Ljubljana. 5. aprila Drevi bo občni zbor osrednjega društva SPD, ki spada po številu članstva in svojem poslanstvu med najbolj močna in važna slovenska društvo. Društvo je imelo ob koncu 1939. 3302 redna člana, 921 članov mladinskega odseka in 1071 lanov akad. skupine, skupaj 5294 članov. V primeri s predlanskim letom je članstvo naraslo za 92 članov.
Osrednje društvo je urpravljalo v pretekli poslcmri dobi 19 postojank in domov, kar je zahtevalo mnogo upravnega gospodarskega dela. Bilo je zastopano v p lavnem ori boru SPD, kjer se udejstvuje ■vodilno, saj igra glede pobud in odgovornosti glavno vlogo v SPD. Tudi v Zvezi jugosl oven sk m planinskih društev ima glavno besedo, dalo je zvezi svojega predsednika in tajnika ter nekatere druge odločujoče funkcionarje. V Asociaciji slovanskih planinsk h društev ki je zaradi začasnega prestanka Češkoslovaške in Pclj^ke izgubila dva svoja glavna člana, je bil dr. Fran Tominšek pre "sednik v 1. 193S-39 ter dr. Pretnar in dr. Urile j odbornika. Na kongresu Mednarodne unije planinskih dru.-te v v Zermattu je bil oele-gat društva izvoljen v izvršni odbo:-. Pa tudi z ostalimi sorodnimi organizacijami je društvo  vzdrževalo dobre stik v
RAZMAH IN USPEH V VSEH ODSEKIH
V alpinističnem udejstvovasiju je imelo društvo nekaj lepih uspehov. Posebno ie omeniti alpinsko ekspedicijo v Južno Srbijo v marcu 1939, kc so udeleženci presmuča1! okrog 130 km visokogorskega sveta od Šar planine do Kcraba. Akademska skupina se je pi >v!-ar vrnila z uspešne ekskurzije v zimski Durmitor. Društvo je priredilo lani uspel izlet v boćarske pla-
nine in se j • udeležilo planinskega tabora na Plešivcu. Vojna je društvo zalotila sredi najlepšega dela. ko se mu je posrečilo zbuditi zanimanje za naše planine v Angliji, na Holandskem. v Franciji in v Nemčiji.
Gradbeno deio SPD je začasno zaključeno z dograditvijo Zlatoroga« in Doma na Komni. Treba je zdaj izgraditi notranje gospodarstvo in ga postaviti na močnejše osnove, da bo moglo nato opraviti nadaljnje gradbene naloge. V preteklem letu je društvo porabilo za vzdi'ževanje svojih postojank in za nekatere večje ureditve 55.443 dJn. Društvo je vzdrževalo m popravilo tudi pota v Julijskih in Kamniških Alpah, popravilo je pot čez Komarčo v Dolino Triglavskih jezer, za bodoča leta pripravlja SPD načrte potrebnih domov na Veliki planini in Velem Polju.
Markacijski odsek je na novo markiral samo pot Šmarje—Sap na Sv. Magdaleno ter pot Škofljica—Sv. Jurij—Tabor— Zupanova jama. Popravilo je markacijo iz Belce na Presedljaj ter iz Kamnika čez Sidraž r?a Krvavec. Delo za izdajo ■>Sozna-ma markiranih potovc je v toliko napredovalo, da je ves material, izvzemši mariborsko podnižnico. zbran ter čaka na komplikacijo. Začela so se dela za priložene zemljevide ter je kot poskusni vzorec v izdelavi okoliš Kamniških planin.
Literarno znanstveni odsek je sestavil izčrpen poslovnik, po katerem more vsaka podnižnica skušati izvesti isto delo, ki je za njo najbolj primemo. V gdavnom je odsek posvetil vso skrb ^Planinskemu Vestniku«. ki ga izdaja in vzdržuje samo Osrednje društvo. Vestnik dostojno predstavlja idejni in realni pokret našega planinstva doma in v tujini. To svoje poslanstvo opravlja Vestnik že 40. leto. Pomembna obletnica se bo pros'avila s koristno publikacijo. Ob koncu 1. 1939 je imel Vestnik 2090 naročnikov, v tetou tekočega leta je odpovedalo 122 naročnikov. novih naročnikov pa je letos doslej S3. lako da je zdaj plačujočih naročnikov 2031. Mesečna naklada znaša 2400 izvodov.
Posebna izdaja izbranih planinskih spisov se je pričela z izdajo Mlakarjevih spisov, ki je bila lani končana s tretjim zvezkom m je dosegla sijajen uspeh. Za letos ima društvo v načrtu izdajo izbranih del dr. Mihe Potočnika. Knjiga o alpski flori, ki se pripravlja že sedmo leto in ji je besedilo sp;sai prof. Petkovšek. se to leto še ni mogla izdati. Katalog prvenstvenih vzponov je goden za objavo, vodj ga akademsko alpinski odsek. Lani je društvo izdalo devet manjših zemljevidov in veliki geološki pregled zahodne Slovenije, ki žal ni vzbudil pažnje, ki jo zasluži to prvo delo te vrste. Knjižnica je imela ob koncu leta 2145 knjig   126 več kot predlanskim.
postojank — Posrečilo se je
Odsek je dal pobudo, naj planinci pišejo na turah svoj dnevnik kot vir za plannske spise. Društvo je lani priredulo 30 predavanj.
Mladinski odsek SPD ima svoje podod-seke na srednjih in nekaterih meščanskih šolah v Ljubljani. Odseki delujejo v okrilju dovoljenih društev in krožkov na zavodih. Akademska skupina SPD se je ločila od Ferijalne ga saveza in se osamosvojila. Pravila so že predložena rektorju ljubljanske univerze v odobritev. Alpinistično delo akademske skupine je bilo plodno. Skupina se je krepko uveljavila.
ENO NAJTEŽJIH LET V GOSPODARSKEM POGLEDU.
V gospodarskem pogledu je društvo v preteklem letu preživelo eno najtežjih let. Iz L 1938. je prevzelo poleg rednih dolgoročnih posojil še 700.000 dm dolga raznim upnikom. S skrajnim varčevanjem in s paznim gospodarjenjem se je društvu posrečilo prebroditi glavne težave, da gleda v bodočnost še z večjim optimizmom.
Oskrbniki koč so storili svojo dolžnost v polni meri. Iz oskrbe je društvo clob:Io 471.539 dm. to je 77.439 din več kot orej-šnje leto. Obisk koč je bil boljši in se jo zvišal v primeri s predlanskim letom za 2228 oseb ter je znašal 25 927 posestnikov. Pose t je narasel predvsem v Kamniških planinah, a v Julijskih planinah je nekoliko popustil Dohodek oskrbe v Triglavskem pogorju je padel, ker je odpadel dohodek iz zimske oskrbe. Zviša! pa se je dohodek iz oskrbe na Komni ter dohodek Zlatoroga ki je začel lani že polno obratovati. Dohodki iz vpisnine in člana rine so precej stalni, zrašali so lani 6270 din. oziroma 81.830 din. Zmanjšaj se je dohodek na darilih in je dosegel 50.002 din. Od tega je poklonila bansfca uprava 45.000 din, mestna občina pa 5000 din. Izkupiček iz prodanih tiskovin je znašal 31.689 din. Vseh dohodkov- je bile 641.329 din. to je za 72 tiseč 218 din več kot prejšnje leto.
Med izdatki je na prvem mestu unrava z zneskom 141.859 din. nato članarina glavnemu odboru 94-17 din. propaganda 1510 din. Pri predavanjih je bilo 1723 din izgube. Vzdrževanje zgradb je ^talo 54.293 din, pota in markacije 21.829 din. Razen uprave so najmočnejše postavke med izdatki obresti z zneskom 135.367 din. Redni odpis pri stavbah in inventarju znaša 272.454 din.
Bilanca izkazuje vsoto 3.645.-154 dm. Vrednost nepremičnin znaša 2.050.532 din. Dolgovi znašajo 1.646.055 din. V primeri z letom 1938. se je dolg znižal za 63.247 din. V primeru z L 1938. je društvo znižalo upnike za 201.142 din. Premoženje zna-za 1.319.962 din. društve ima 2.892 din čistega dobička.
živali, ki so se proslavile
Maček skladatelj — Mačke svetovnega slovesa — Tatinska kardinalova mačka
V svetovni literaturi je bil že mnogim živalim postavljen spomenik. Tudi med mačkami naletimo na nekaj takih, ki so se kakorkoli proslavile. Skoraj nesmrten je postal maček slavnega italijanskega pesnika Francesca Petrarca. še zdaj ga vidimo kot mumijo za steklom vitrine v hiši pesnikove kraljice srca Laure v Ar-qua. Slava tega mačka se je po njegovi smrti celo še povečala. Od 1.1300 ga neprestano proslavljajo. Malone v filozofskem duhu poje o njem pesnik Tassoni ... in grobove ponosnih kraljev je zasenčila s svojo slavo nepokopana mačka. Najorigi-nalneje ga opeva latinski napis na podstavku vitrine, kjer je našel svoje zadnje bivališče:
>Toskanski pevec .ie vzplarntel v dvojnem plamenu ljubezni. Piva in največja sem bil jaz. šele druga Laura. Ne posme-huj se temu ti. ki boš to čitaL Laura je bila vredna njegove ljubezni zaradi svoje lepote, jaz pa zaradi svoje zvestobe. Će je bila ona njegovemu pesniškemu geniju vzmet, sem bil jaz tisti, ki je bdel nad tem, da bi njegovi posvečeni papirji ne postali mišja hrana; dokler sem namreč živel, sem neumorno stražil sveti prag pred temi strahopetnimi glodavci in tako sem ščitil spise svojega gospodarja, da bi jih miši čez noč ne oglodale še zdaj. ko sem že mrtev, jim naganjam strah. Tudi v mojem mrtvem telesu še vedno živi stara zvestoba.«
Viktor Hugo je imel zelo rad svojega mačka Chat noir. Svoje osebne odnose do zunanjega sveta je uravnaval po tem, kako je kdo ravnal z njegovim ljubljenim mačkom. Maček je čepel vedno v predsobi njegove  sprejemnice   in   Viktor   Hugo je
skozi luknjico v ključavnici opazoval, kako gostje ravnajo z njim. Kdor je odgovarjal na mačkovo dobrikanje, je bil prijazno sprejet. Gorje pa tistemu, ki se za njegovega mačka ni zmenil ali ga je celo z -podil, ko se mu je jel dobrikati. Pisatelj ga je sprejel hladno in pogosto sploh ni hotel govoiiti s takim Človekom.
Mačke so mi v največjo zabavo, je dejal francoski državnik in kardinal Richelieu. Nekaj podobnega je izjavil Baudelaire. A najboljša prijatelja Marka Tvvaina sta bili njegovi mački »Satana« in »Peecato . Ampere, ki je bil med delom nedostopen za svojo okolico, je pogosto delo piekinil, če je prišla k njemu njegova mačka in navdušeno se je igral z njo. Igral se ie pa samo cokler mačka z zadnjo tačico ni pokazala, da je tega že sita. šele potem je Ampere nadaljeval svoje delo.
Maček italijanskega skladatelja Dome-nica Scarlattija (1685 do 1757) si je posebno prizadeval pridobiti si naklonjenost za glasbo navdušenih ljudi in postal je soskladatelj^. Ko je nekega dne stopal filozofskih korakov po tastaturah klavirja svojega gospodarja, so zadoneli toni. ki jih je porabil Scarlatti kot motiv za novo skladbo. To je Scarlattijeva Fuga del Gat-to (»Mačja fuga«). Scarlattijevega klavirja se noben človek ni smel dotakniti, maček se je pa lahko nemoteno izpreha-jal po njem.
Mačke so si pridobile celo papeževo naklonjenost. To velja zlasti za ljubljena mačka »Plombino« in 3>Tombollo« bivšega kardinala Perugla, poznejšega papeža Pi-: ja IX. Ta cerkveni dostojanstvenik se je rad pogovarjal za mizo. Ko je nekoč, ko je   bil   še   kardinal,   med   živahno debato
f držal košček pečenke na vilicah med krožnikom in usti. je skočil maček -Tombollo«
na mizo in hlastnil po njem. Kardinal tega niti opazii ni in v usta je vtaknil prazne vilice. »In to si dovoljuješ z Eminen-co« — je dejal kardinal smeje obrnjen k mačku, ki se je na tleh gostil z njegovo pečenko.
Morska krava v javanskih vodah
Ribiči, ki so lovili ribe v vodah blizu Bo-ta vie, so se zadnje Čase pritoževali, da jim dela orjaški morski pes veliko škodo. Nad tri metre dolga morska pošast jim je ti gala mreže in večkrat ogražala tudi ribiške čolne. Na lov na morskega roparja se je končno napotila skupina ribiških ladij, ki se jim je posrečilo zverino obkoliti. Na morski gladini se je prikazal mogočen hrbet živali, ki pa ni imela plavuti. Ko so
pripluli ribiči bližje so zagledali tudi njeno glavo. Toda to ni bil morski pes. Iz vode je zrla na ribiče velika okrogla zavaljena j skoraj dobrodušna glava. Dva stara ribiča, ki sta se nekoč udeležila tudi ribolova v polarnih vodah, sta takoj spoznala, da je to morska krava.
Morska krava je orjaški sesalec, ki še sedaj živi v morju ob severni obali Sibirije in Kamčatke. Tam je morsko kravo prvi opazil naravoslovec Steller leta 1742. Morske krave se hranijo z morsko travo. Zaradi mesa in maščobe so jih pokončavali tako. da so bile ob koncu S. stoletja skoraj že iztrebljene. Ker ta morska žival v javanskih vodali sicer ne živi. je uprava otoka Jave odredila, da bodo morsko kravo v Batavijskem zalivu ščitili Ribiči morajo 1 zdaj na ribolovu rabiti posebne patrulne čolne, ki varujejo njihove mreže pred pre-j veliko radovednostjo te čudne morske živali.
Iz Celi*
—c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče drevi ob 8. znano opereto -*Gejšo* kot zadnjo predstavo za abonma.
—c Celjski šport v nedeljo. Atletska sekcija SK Celja bo priredila v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 na Glaziji tek čez drn in t trn v različnih skupinah na 1500 do 5000 metrov. Ob 14. se bo tam pričela trening-tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije, ob 15.30 pa trening-tekma prvih mo.itev obeh klubov.
—c 1'mrla je v četrtek popoldne v Prešernovi ulici 5 v Celju v starosti 64 let vdova po finančnem pregledniku ga. Ana Arhova. Zapušča dva sinova. Pogreb blage gospe bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so-žalje!
—c V celjski bolnici je umrl v sredo 46-letni dninar Peter Piki z Gomilskega.
—c Naknadni pregled motornih vozil bo
v ponedeljek 22. t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu v Celju, in sicer od 10. do 11.30 za motorna vozila iz območja pred-stojništva mestne policije v Celju in iz gornjegi ajskega. konjiškega in šmarskega
sreza, od 11.30 do 13. pa za motorna vodila iz celjskega sreza. Ta pregled bo zadnji v tem polletju. Lastniki motornih vozil, ki bi 22. t. m. izestali. se bodo morali ude-lež ti pregleda motornih vozil v Ljubljani.
—c žrtev napadalca. Na cesti v Levcu je neki moški nipadel 211etnega delavca Ivana Fistra iz Lokrovca pri Celju ter ga z udarci z ročico močno poškodoval po glavi in obrazu. Fister se zdravi v celjski bolnici.
—c Nesreča ne počiva. V šeščah pri Š. Pavlu pri Preboldu je padla 761etna pre-užitkarjeva žena Ana Krašovčeva v toiek doma tako nesrečno, da si je zlomila lev ) nogo. — Isfe.Ta dne se je ponesrečil 671etni posestnik Štefan Kidrič iz zahenberca pri Rogatcu. Ko se je peljal z vozom, se je konj. ki je bil vprežen v voz. splašil in zdirjal po cesti. Kidrič je padel z voza in si zlomil nogo. — Pri Sv. Ožboltu pri Ponikvi je kobila brcnila 371etnega posestnika Jakoba Mlakarja in mu zlomila desno roko v komolcu. — Na Donački gori si je llletni dninarjev sin Franc Stojnšek pri padcu zlomil levo roko v zapestju —- V sredo je padla Sletna rudarjeva hčerka Kristina MiSmaSeva v Breznu pri Ladkem s plota in si zlomila desno roko. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
Tudi do obrti je težka pot
Zanimiv socialni drobec iz terenskega življega
.Tezno. 4. aprila.
V javnosti čujemo večkrat o vajencih, ki si na razne načine pokvarijo življenjsko pot in so povrhu še v si*amoto staršem. Pisec teh vrstic ima precej opravka z vajenci raznih strok in pozna dobro razmere, v katerih se usposabljajo za svoje poklice, zaradi tega se taki poedini žalostni pojavi ne smejo obsojati s splošnega vidika, temveč je treba najti vzroke in okolnosti, ki pokvarjajo vajeniško mladino. Kljub splošni razrvanosti so še vendar tudi danes vzorni primeri, ki dokazujejo voljo mladine za dosego cilja poleg prave srčne kulture, ki so skoraj podobni trdemu življenju našega revnega študenta, čeravno so zelo redki in jih je ravno zaradi tega treba postaviti mnogim za vzgled.
Včeraj se je oglasil pri meni simpatičen mladenič, ključavničarski pomočnik v tovarni Splošna« na Teznem Ivan Kovač in me prosil za posredovanje pri uredništvu za naslednjo objavo: Sem doma iz Ljubeč-ne pri Celju, kjer sem tudi hodil v ljudsko šolo. O domačih razmerah povem ie toliko, da je moj oče priložnostni delavec. Še kot šoloobvezen sem se odtegnil domači hiši in me je vzel pod svojo streho in skrbel po očetovsko zame šolski upravitelj g. Tiran. Mnogo mu dolgu jem. Po dovršeni ljudski
šoli se je tudi zavzel zame učitelj g. Jagro-vič. ki mi je poiskal mesto ključavničarskega vajenca v tovarni Splošni na T nem, za katero obrt sem ^ojii že vedno posebno veselje. Ker pa je bilo treba plačevati stanovanje in brano, moji stara] p i niso mogli prispevati ničesar, se je odzvalo učiteljstvo in občina, ki sta nosila največ stroškov vse leto za mene. manjši del pa sem dodal sam od svoje skromne vajeniške me7de. Vodstvo tovarne, zlasti g, ravnatelj Babic in g. inž. M i 1 o s a v 1 j e -v i č. pa sta uvidela moj žalosten položaj. Razbremenila sta moje dosedanje dobrotnike in zadnji dve leti moje učne dobe sem bil v njih oskrbi, ki je znašala po štiri sto dinarjev mesečno. Minulo nedeljo sem napravi] pomočniški izpit. Ne najdem primernih besed, da bi se pravilno zahvalil svojim dobrotnikom, ki so mi pripomogli do kruha v obrti, ki sem si jo tako želel. Jaz pa ne samo, da sem hvaležen, ampak skušal bom povrniti dobrotnikom na ta način, da se bom v svoji stroki izpopolnjeval in ostal vedno vreden njih podpore. Prosim Vas. napišite to. da bodo vedeli tudi drugi vajenci, ki žive v boljših razmerah, da je tudi pot do obrti prav težka. Tako mi je v prostih besedah povedal mladenič, ki je postal minulo nedeljo pomočnik.     F.I*.
Iz Trbovelj
— Športne vesti. SK Mars—SK Amater 5:3 (1:3). Med nedeljska športna presenečenja spada   tudi  tekma,  ki   jo  je odigral
trboveljski Amater z ljubljanskim Marsom, ter najbolje kaže, kako se nogometno moštvo nc sme preveč zanašati na dosežene uspehe ter se mora borit« do poslednje minute, če hoče igrišče zapustiti kot zmagovalec. V nedeljski tekmi je bil začetek igre naklonjen domačemu klubu, ki je vodil z rezultatom 3:1 vse do tridesete minute drugega polčasa Amater ie bil že siguren svoje zmage ter je v igri popustil. Gostje pa so tedaj napeli vse sile. Uspeh je bil v kratkem viden, saj ie Mars ob zaključku igre popravi! rezultat od 1:3 na 5:3 sebi v prid. Največjo zaslugo za lepo zmago Marsa imata njegova priznana igrača Doberlet in Žigon, ki sta v poslednjih minutah pokazala vse svoje tehnično znanje, zabila TrbovcMčanom štiri gole ter s terp svojemu klubu priborila zasluženo zmago Tudi ostali igrači Marsa so se odlikovali s prav dobro igro Igrači Amaterja so igrali sicer tudi dobro vendar se je videlo da niso bili zlasti v drugem polčasu kos razgibanemu nasprotniku. Dokler i c držala knlska vrsta, je šlo dobro, ko so pa 0<ni popustili jc odpovedala tudi obra rrfba spričo vse jačiih in koncentričnih napadov SK Marsa. Tekmo ie sodil dobro in nepristransko g. Puntar.
— Že na zadnjem občnem zboru trboveljskega Sokola je z več strani bil sprožen predlog, da bi SC V okviru društvenega udejstvovanja gojila zlasti telovadba, ki je no poročilih telovadnega načelnika kljub neumornemu trudu telovadnega vodstva pokazala vse premalo razmaha. Večkrat ic bilo govora tudi o dobri zamisli, da se starejši bratje in sestre zopet strnejo v telovadno vrsto in s tem z dobrim zgledom prednjačijo naši mladini. Kot sedaj čujemo iz sokolskih vrst. je ta koristna zamisel na poti uresničenja. Pri trboveljskem Sokolu se že ustanavlja telovadna vrsta starejših bratov in sester. Ne dvomimo, da se bo pozivu odzvalo čim več starejših
bratov in sester ki so pred leti pokazali najlepše uspehe v trboveljskih sokolskih telovadnih vrstah Telovadba naj pri našem Sokolu obnovi zopet osnovno sokolsko idejo, ki naj jo ožive zlasti starejši telovadci in telovadkinje z jako in dobro disciplinirano telovadno Četo. SuKn' Trbovlje
poziva VSC one, ki se zavedajo, kako koristna ie telovadba že kot taka tudi v zrelejših letih, da se zglasijo v Sokolskom do mu v ponedeljek 8. t. m. ob 19.
— Socialistični konferenci, ki se je v nedeljo vršila v Mariboru za mariborsko okrožje, je sledil včeraj popoldne sestanek socialno demokratskih zaupnikov v Trbovljah, katerega se je udeležilo preko 160 odposlancev rudarskega industrijskega okrožja Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Sestanek se je vršil v tukajšnjem Delavskem domu pod predsedstvom trboveljskega župana g. Klenovška. Sestanka se je udeležil med drugimi vodja socialističnega pokreta g. dr. Topalović, ki je v daljšem izčrpnem poročilu orisal notranje politični položaj s posebnim ozirom na naše gospodarsko in socialno stanje, v katerem je treba delavskemu sloju zasigurati odgovarjajoči položaj. Glede bodoče politične umeritve jugo-slovenskih socialistov jc bila poudarjena trdna volja za razči^čenje odnošajev do levičarsko usmerjenih skupin in podčrtana želja za sodelovanje z opozicijskimi strankami za končno in popolno uresničitev demokratskih načel. Sledeči govorniki gg. Cobal iz Zagorja, Malovrh iz Hrastnika in Klenovšek so v svojih izvajanjih razpravljali o organizacijskih vprašanjih, taktičnem postopanju socialistov ter se istotako zavzemali za živahnejši socialistični pokret ki naj zlasti v rudarskih revirjih združi delavske vrste. Tudi oni so podčrtali željo za političnim sodelovanjem s stranicami demokratskih programov m zdravih načel v svrho notranje politične konsolidacije na-še države._
GOSPODINJA IN SLUŽKINJA
— Kaj ste morda vi gospodinja pri nafti hifti?
— Ne milostiva-
— Potem takem pa ne govorite tako neumno.
Daniel Lesueur
Krinka i— ljubezni
58
& o m a ■
Mar se ni mogel dati tetovirati iz gole nečimernosti ali pa samo zato, da bi tetoviranje sploh poskusil?
— Čemu bi bil pa to skrival? — je vprašal Boli-vijec. — Zakaj bi se bil odločil ubiti njo, ki je to
znamenje videla___       Ubiti žensko, ki jo je vendar
ljubil ali ki mu je bila v najslabšem primeru všeč?
—Ali je res hotel njeno smrt?
— Tristo vragov! Smrt je pričakovala tako gotovo, da je poskusila nadomestiti pas iz skorje, preden je gospodar odprl oči. Toda kljub vsej svoji opreznosti ga je prebudila. Ubogo bitje! Dobro je razumela, da ji je odbila zadnja ura. »Nebeško oko< je pograbilo samokres, da bi ji prestrelilo glavo. Tedaj se je pa Veliki poglavar* iztreznil — morda ga je obšlo nenadno sočutje, morda ni hotel videti agonije umiranja, morda pa tudi ni hotel preliti krvi. Sklenil je zabosti jo rahlo s konico puščice, namočeno v strup, ki ga izdelujejo domačini in ki pomeni neizogibno smrt. Potem je dal »Veliki poglavar« od-
nesti dekleta skrivaj po dveh Indijancih, ki sta bila tudi kakor ona iz plemena Chiquitos in ki naj bi se nikoli več ne vrnila k svojemu plemenu, če bi ne hotela biti obešena. Veliki poglavar« ju je zagotovil, da je dekle bolno in da se je hoče odkrižati za primer, če bi Vamahire ozdravela, — da bi si svojega plena oropana smrt ne izbrala njega namesto nje. Valcor se je zanašal na praznoverje teh barbarov. Vedel je. da se bo Indijancema zelo mudilo ubiti Vamahiro, če bi se pripetilo, da bi sama ušla smrti, da bi jima ne bilo treba umreti namestu nje. Bil je prepričan, da se ne bosta znova pojavila, niti povedala, kaj se je zgodilo, ker sta vedela, da bi in sicer zadela stroga kazen. Toda Vamahire ie ostala živa nedvomno zato, ker je bil strup izhlapel.
In njena spremljevalca je nista ubila, ker zmaguje ženska zvijača v vseh časih in pri vseh plemenih. Ko se je Vamahire zdramila iz omedlevice. ki se je bila pogreznila v njo od groze, je izjavila, da je povsem zdrava, da je pa hlinila bolezen, da bi ji ne bilo treba več deliti postelje z »Velikim poglavarjem .
Ljubezen belokožcev žge liki ogenj, — je dejala Indijancema. — dočim je ljubezen indijanskih voj-ščakov sladka kakor ljubimkanje metuljčka na cvetu hairi.
— Menim, — je pripomnil Escaldas, da sta m^ad0 Indijanca raje dokazala lepotici, da ima prav, nego da bi jo bila ubila.
— Skoro bi se strinjal z vašim mnenjem, — je pripomnil Gairlance. Čim bolj mislim na to, tem bolj
vidim V zagonetnem tetoviranju za markiza de Val-cora strašno neprijetno znamenje.
- Morda znamenje njegove identičnosti... Vražja strela!
— Toda v tem primeru ... Princ se je ozrl na Escaldasa.
— Kaj mislite? —je vprašal.
— In vendar, — je vzkliknil princ, — je v tem nekaj nomogoeega. — Vaša divjakinja — tO dopuščam. Pas iz drevesne skorje recimo! To je povsem možno v pragozdovih. Toda markiz ima ženo. On ima sluge . . .
— Pardon, enega samega. Vedno istega. Videli ste tega Firmina, ki dobiva že sive lase. 2e dvajset let ni opravljal nihče drugi intimne službe pri Val-
coru.
— Dobro, toda ali nosi še vedno na roki pas iz drevesne skorje ali iz druge snovi? To je navadna šala... če bi bil markiz tetoviran na levi roki, bi bilo to znano ...
— čemu bi bilo to znano? Njegova žena ga je ljubila, ko se je poročila z njim. Kaj vse se ne na-tvezi mlademu, neizkušenemu dekletu. Gotovo jo je znal pripraviti do vsega, tudi do tega, da je ohranila tajno zase. A Firmin ?... Ali je znano, za kakšno ceno je bil kupljen njegov molk ?... Toda nam se bo posrečil i i izvezati mu jezik.
— Ali vam je Indijanka opisala tisto tetoviranje?
— ga je vprašal Gairlance. — Ali vsaj slutite, kaj je to tetoviranje predstavljalo?
— Da, o tem sem si ustvaril sodbo na podlagi Vamahirinega pripovedovanja. Glavna slika se ji je pa zelo globoko vtisnila v spomin, to je bila ptica razprostrtih kril in slokega telesa.
— Lastovka ... — je zamrmral princ.
— Na vsaki strani znamenja sta bili dve manjši risbi: ena izmed njih je predstavljala po Vamahiri-nem pripovedovanju dva polmeseca, stoječa skupaj na puščici, druga pa poljub,
— Kaj poljub?
Bolivijec se je tiho smehljaL
— Takoj vam to pojasnim. Chiqiriti in Quichui imajo posebne vrste pisavo, obstoječo iz vozlov, zavezanih različno na vrvici. Te vrvice so njihovi zapisniki in njihova knjižnica. Imenu je jo se quipos. To torej, Valcor je imel na roki tetovirano znamenje, ki ga je bil napravil Indijanec, da bi s quiposom izražalo pojem poljuba.
— Vaš sistem se ruši, — je vzkliknil Gilbert
— Tetoviranje v Franciji ne pomeni nobenih pisanih znakov, tem manj na roki dokaj prebrisanega fanta, da bi igral nekoč vlogo markiza. To so nasprotno samo znamenja, izposojena od divjakov in prevzeta po pustolovcu visokega rodu in romantične narave. Ptica, luna na puščici, vozli na vrvici — vse to so spomini iz pragozda, ki prav gotovo ne odkrivajo evropskega in ljudskega izvora.
Urejuje Josip Zupančič  //  Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran  U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof Jf Vsi V Ljubljani
»SLOVENSKI  MAROD«.     P«teK 5. aprila. 1940.
Stran 3
Letošnji Mariborski teden bo že deveti
Trajal bo od %. do 11. avgusta — Sklepi na snočnjem posvetovalnem sestanku
Maribor, 5. aprila
Uprava zadruge »Mariborski teden«, ki pomaga tako uspešno širiti dobro ime našega Maribora, je sklenila, da organizira tudi letos svojo tradicionalno prireditev, IX. mariborski teden, ki bo trajal od 3. do 11. avgusta. Da bi se tudi letošnji Mariborski teden čim temeljiteje pripravil, se je vršil snoči v mestni posvetovalnici tradicionalni posvetovalni sestanek, h kateremu so se zbrali poleg vodilnih funkcionarjev »Mariborskega tedna« tudi odlični predstavniki vsega mariborskega društvenega, kulturnega, gospodarskega, nacionalnega in socialnega življenja. Res je sicer, da so tvorili lep kader vsakoletnih obiskovalcev »Mariborskega tedna<: turisti in gostje z onstran meje, pa tudi iz raznih evropskih držav. V zadnjih letih se je opažalo, da narašča število obiskovalcev ter interesentov, ki so si prišli ogledovat prireditve Mariborskega tedna. Požrtvovalni vodilni funkcionarji zadruge ^Mariborski teden« z zaslužnim predsednikom dr. F. Lipoldom na čelu pa so v današnjih ča?ih ohranili optimizem, ki pravi, da bo treba organizirati zanimanje za letošnje prireditve Mariborskega tedna« predvsem v okviru naše države same. Nedvomno je tudi število obiskovalcev, naših državljanov, iz leta v leto večje. Pričakovati je. da bo letos spričo smiselne in smotrne organizacije odziv gostov ter obiskovalcev iz južnejših delov naše države še večji.
Ta optimizem, ki daje požrtvovalnim funkcionarjem zadruge   Mariborski teden«
plemenitega zanosa m poleta. Radar gre
za delo, ki naj prinese koristi in vidne učinke vsemu Mariboru, je prevladoval tudi na snočnjem sestanku v mestni posvetovalnici. Navzoči predstavniki so se navdušeno priključili altruist i čnim stremljenjem za kulturni in gospodarsko socialni razvoj našega Maribora. Izražena je bila iskrena želja po složnem sodelovanju in po tem, da bi tudi letošnji »Mariborski teden« glede pestrosti in novih zajiimivosti v celoti dosegel svoj priznani gospodarski in kulturni namen.
Na snočnji anketi, ki jo je otvoril in vodil predsednik zadruge »Mariborski teden« g. dr. Franjo L i p o 1 d, je g. dr. Lipold poudaril, da se je »Mariborski teden« navzlic težkim in nesigurnim časom odločil prirediti tudi letos »Mariborski teden<r. in sicer
na istih prostorih kakor lani. Bati pa se je, da letos za prireditev »Mariborskega tedna« ne bodo na razpolago prostori na tako-zvanem Hutterjevem bloku, ker bo g. Hut-ter letos predvidoma zazidal omenjeni blok. Nato je g. dr. Lipold poročal o rezultatih prve konference, na podlagi katere je možno sklepati, da bo tudi letošnji »Mariborski teden< zelo pester. Vršile se bodo razne razstave, med drugim obrtniška, gostinska, vinska, industrijska (zlasti papirna) ter druge razstave, ki bodo prav gotove zanimale tudi najširše občinstvo. V okviru letošnjega Mariborskega tedna bo predvidoma tudi »Prekmurska razstava«, manjšinska razstava, modna revija, razen tega bo predvidoma za časa »Mariborskega ted-
na« kongres obrtništva iz vse naše banovine, čebelarski tabor, zdravstvo, tujsko-prometna razst., fotorazstava. Seveda bodo tudi letOS V Okviru »Mariborskega tedna« številne športne prireditve ter šahovska tekmovanja. Na anketi so zadevne konkretne predloge stavili zastopniki posameznih korporacij in društev, in sicer so spregovorili gg. K 1 e s i č za Združenje gostinskih ob rt o v v Mariboru, S k a z a v imenu mariborskega trgovstva, inž. So-t osek v imenu gozdarskih organizacij, prof. Vodopivec v imenu Gozdarske šole, Gilly (SPD), dr. Senekovič (Ribarsko društvo), ravn. L o o s. prof. Bizjak (Jadran-Nanos), g. Tomažič (CMD), Novak (Združenje obrtništva > Zorzut (mestni turistični urad), inž. š 1 a j m e r (Tujskoprometna zveza), S o-jič (obrtniki), Crepinko (čebelarji), Bergant (v imenu športnikov), Pivka (Fotoklub), Košak (Aeroklub), prof. Sila (šahovski klub), dr. Brenčič v imenu gledališča. Vse tehtne predloge omenjenih zastopnikov bo uprava Mariborskega tedna pretehtala in upoštevala pri sestavi programa letošnjega Mariborskega tedna.
Uspešno anketo je naposled zaključil g. dr. F. Lipold, ki je pozval vse navzoče, da v svojem delokrogu razmišljajo o tem, kako bi se letošnji Mariborski teden izvedel kakor vsi dosedanji. Tudi naj še naknadno stavijo svoje predloge.
Dva važna kulturna dogodka
Umetniš^ razstava v So kolske m domu — LLpavškov
koncert
Maribor, 5. aprila.   | in razodeva svojski stil v ustvarjanju ter
Navzlic resnemu času in bližini meje i mariborske muze ne mirujejo. Kulturno življenje je navzlic vsemu zelo razgibano, tudi umetnostni teden bo letos organiziran. Te dni sta obrnila nase pozornost kulturnega Maribora predvsem dva dogodka: otvoritev likovne razstave v Sokolskem domu in koncert našega glasbenega virtuoza TJarjana Lipovška iz Ljubljane.
V beli dvorani Sokolskega doma je raz-SU .jenih 33 umetniških del akademskega slikarja Zorana Mušiča in akademskega kiparja Karla Putriha, Dela, ki jih je razstavil Zoran Mušič kažejo rastočo ustvar-jajočo ter umetniško silo. Pri njegovih oljih prevladujejo domači sijajno obdelani motivi z Glavnega trga. z Aleksandrove ceste itd. Barvna kompozicija in tehnika vtiskata njegovim umetninam poseben pečat. To kažejo tudi njegovi gvaši, pri kate-r:h prevladujejo motivi iz naše Dalmacije. Sedanja razstava, ki je prva Mušičeva kolektivna razstava v Mariboru, je poglobila in potrdila sloves, ki si ga je pridobil naš mariborski umetnik s svojima razstavama v Zagrebu in Beogradu. Njegove umetnine vzbujajo pozornost vseh številnih obiskovalcev razstave.
Mladi ljubljanski kipar Karol Putrih pa je razstavil 14 del, med katerimi dominira »Ženski torzo« v mavcu. Tudi Putrih kaže
oblikovanju. Pred njim je upapolna umetniška razvojna pot. Tudi za njegova dela j2 živahno zanimanje, saj razstavlja Karol Putrih prvič svoje umetnine na mariborski razstavi. Razstava bo odprta do 14. aprila in je priporočiti občinstvu, da si jo ogleda. Odprta bo vsak dan od 9.—18. ure.
Drugi važen kulturni dogodek, ki je vzbudil veliko priznanje kulturnega in zlasti glasbenega Maribora, pa je bil koncert našega sijajnega pianista Marjana Lipovška iz Ljubljane. Koncert je bil v dobro zasedeni veliki dvorani Narodnega doma. Marjan Lipovšek ima že danes svoj sloves blestečega virtuoza. Odlična je bila njegova interpretacija smiselno izbranih skladb (Scarlatti. Havdn. Beethoven. Ši-vic, Osterc, Skerjanc, Debussv ter Chopin). V vseh podrobnostih tehnike, interpretacije ter podajanja se je izkazal pravega mojstra, ki je pripravil mariborskemu glasbenemu občinstvu izreden umetniški užitek. Navdušenje poslušalcev je bilo toliko, da je moral Lipovšek dodati še dva Chopinova valčka Želeti je. da bi nas sijajno nadarjeni pianist in virtuoz čim preje spet obiskal ter nam pripravil slično prijetno presenečenje. V današnjih časih potrebujemo tudi v M^,-;^^T,n žlahtnih blažil božajoče, prelestne glasbe.
Zaradi tihotapstva ustavljen tovorni vlak
Obmejni organi so odkrili velike zaloge vtih«otapljenega
saharina
Maribor. 5. aprila.
Naši obmejni organi so postali v zadnjem času spet pozorni na razre akcije znanih in manj znanih tihotapcev. Po zaupnih sporočilih so bili obveščeni o posebnem triku, s katerim so hoteli tihotapci spraviti tihotapsko blage čez našo mejo.
Na podlagi dobrih opazovanj m matematično trdnih zaključkov je bil na zahtevo naših orožnikov, kakor nam sporočajo iz Št Il:a. zaustavljen tovorni vlak, ki je privozil z onstran meje. Orožniki so skupno z našimi obmejnimi d ^ani izvršili temeljito preiskavo vseh Železnikih vozov tovornega vlaka V sijajno zakritem prostoru so na^i pravcato skladišče saharina. V nekem zavoju ga je bilo za približno 30
kg. v drugem pa za 27 kg.
V zvezi s tem odkritjem je v teku intenzivna preiskava za tihotar^'mi zlikovci, ki so hoteli najbrže po znani metodi spraviti svojo tihotapsko blago s tovornega flaka na znani vzpetini pri košaškem železniškem predoru, kjer ie spričo manjše brzine vlaka omogočen vstop in sestop s tovornega vlaka, kakor so pokazali že nekateri primeri. Poizvedovania in opazovanja naših čuječih obmejnih organov in zlasti šentiliskih orožnikov pa «?o «*edaj temeljito prekrižala račune drznih tihotapcev.
Globa gre pri navedeni količini vtiho-tapljenega saharina v primeru zajetja krivcev v težke tisočake.
Mariborske in okoliške novice
— 8 let se bo pokoril znani in večkrat predkaznovani 391etni Ivan Vukovnik, ki je z nekaterimi pajdaši lani izvršil v mariborski okolici več drznih vlomov in tatvin Med drugim je 23. aprila 1939 vlomil v Rudlovo trgovino v Rošpohu, od koder je odnesel raznega blaga vrednega nad 5000 dinarjev, ter 2. maja 1939 v šetoričevo trafiko v Rušah, kjer so mu padle v roke razne vrste cigaret, znamke in gotovina v skupni vrednosti okoli 9000 din. Potem je Vukovnik ukradel tudi več koles, ki jih ie po svojih pajdaših razpečal. Vukovnik je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na S let robije ter na trajno Izgubo častnih državljanskih pravic, razen tega ga bodo po prestani Kazni še nekaj let pridržali pri prisilnem delu Skupno z Vukovnikom je državni tožilec obtožil še 11 oseb. večinoma mladoletnih. Od teh so bili pri razpravi 4 oproščeni, ostali pa niso prišli k razpravi in se bo proti njim vršila razprava pozneje.
— Natakarje je okradel. Ko je plačilni natakar Leopold Salamon 8. januarja t. L nastopil jutrnjo službo v kavarni »Astori-ja«, je ugotovil, da je neznanec izropal pre-tol. kjer je hranil denar. Zmanjkalo je 1050 din gotovine Štiri dni pozneje se je isto primerilo v kolodvorski restavraciji, kjer je natakarju Srečku Bevcu izginilo 1858 din. Policija je storilca kmalu izsledila. Bi! je to 211etni trgovski pomočnik Janko Borič. ki se je moral zaradi svojih podvigov zagovarjati včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom. Obsojen je bil na 6 mescev zapora.
— Na varnem. V Pregradovi trgovini na Aleksandrovi cesti so zalotili nekega moškega, ki je hotel ukrasti blago, ki ga je že skril pod plaščem Izkazalo se je, da je neznanec identičen s 341etnim Ignacijem Razingerjem z Jesenic, ki je imel pomaga-
ča v osebi 191etnega Stanka N Ko so jima na policiji izpraševali vest, se je iz-ka:alo, da sta pred dnevi ukradla v Szini-čevi trgovini na Aleksandrovi cesti razno blago, vredno 1600 din, razen tega pa sta tudi identična z moškima, ki sta v Bre-garjevi trgovini v Gosposki ulici ukradla dva klobuka. Po zaslišanju na policiji sta bila oddana v sodne zapore.
— Povožena. Na Aleksandrovi cesti je neki neprevidni kolesar podrl 781etno kuharico Apolonijo štuhečevo iz Gregorčičeve ulice, ki je pri padcu dobila hude poškodbe na glavi. Reševalci so žrtev cestnega prometa odpeljali v bolnico.
— Streli... V zgodnjih jutrnjih urah so odjeknili v mestnem parku streli, ki jih ;e oddal neki moški na neznanca, ki je vodil pod roko neko deklico. Kakor je bilo ugotovljeno, gre v tem primeru za dejanje ljubosumnega človeka, ki se je v nekem nočnem lokalu seznanil z neko deklico, katero je zasnubil. Deklica pa ni hotela o tem nič slišati, pa si je izbrala drugega kava-lirja. Možakarja pa je to take razburilo, da je sledil parčku in oddal več strelov iz samokresa. Toda srečno naključje je hotelo, da streli niso pogodili cilja. Zadeva
bo imela najbrže svoje odmeve pred sodniki *
— Nočno lekarniško službo imata še da-aes Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti 18. tel. 27-01. in Koni-gova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79.
— V Ljudski univerzi predava drevi inž. Franc Premeri iz Ljubljane o nafti, svetovni velesili. Zanimivo predavanle pojasnjujejo skioptične slike.
— Kulturni večer bo 16. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Nastopijo ljubljanski režiser M. SkrbinSek. koncertni pevec S. Lukman, pri klavirju kapelnik J. Jiranek.
_ Odprta noč ln dan so groba vrata.
V splošni bolnici je umrl posestnik Alojzi i Ferk. star 41 let. — V Cvetlični ulici 27 je preminila posestnica Frančiška Jaklin, stara 82 let, v Peklu št. 11 pa je umrla zasebnica Elizabeta Cvilak, stara 69 let. žalujočim naše globoko sožalje!
— Tezenske novice. Nedeljska prireditev nagega marljivo delujočega Rdečega križa v FelicevJ gostilni je žela lep uspeh, saj je bil obisk naravnost sijajen. Upajmo, da je obisku primeren tudi člobiček. — V nedeljo popoldne pa bodo naši sokolski dile-tantje uprizorili veseloigro »Charlejeva teta«, za katero je izredno živehno zanimanje. — Hiša posestnika Rota na Ptujski cesti je prešla v last zakoncev Jus. — Strelci se že marljivo gibljejo, v kratkem bo sobna strelska tekma. — V zvezi z znano falzifikatorsko afero je bilo zajetih na Teznem in bližnji okc.lici šest oseb.
— Dra/ha državnih konj. Komanda 32 artil. poll-a v Mariboru razglaša, da bo prodala na :avni dražbi, ki bo na mariborskem sejmišču 9 aprila ob 8.. 42 državnih konj. Konji so v dobrem stanju in odlični za kmetska dela.
— Kolektivna turistična propaganda. Tujskoprometna zveza s-Putnik« v Mariboru je skupno z ljubljansko posestrimo tudi za letošnjo sezono organizirala kolektivno turistično reklamo za Sloveniio v domačih časopisih in v omejenem obsegu tudi v inozemskih. Bistvo kolektivne reklame je v tem, da se oglasi vseh turističnih interesentov objavijo pod učinkovito skupno glavo, ki na prvi pogled vzbudi pokornost čitatelja, tako da pride tudi najmaniši in najcenejši oglas do veljave ter je propagandna vrednost takega oglaševanja znatno večja Skupna glava je ilustrirana in ima kratek oronagandni nanis z vabilom za obisk Slovpnne. — Zvezi sta te dni članstvu in turističnim interesentom razposlali podrobne razpise za kolektivno turistično reklamo v časopisih Interesenti, ki hočejo izkoristiti ta uspešni način turistične propagande notom naših časopisov, naj nemudoma zahtevajo zadevni razpis in navodila od pristojne Tujskoprometne zveze Skrajni rok za naročila je 10 april, pozneiša naročila zvezi pod nobenim pogojem ne bosta mogli upoštevati.
— Vremenski preobrat. To pot so bili vremenski znanilci točni, že včeraj zjutraj se je eilil dež, e zapadnik je prinašal rumenkasto umazf-n dim, podoben ognjeni-Skemu pepelu. V prvi opoldanski uri se je nebo stemnilo in v polukrogu nad Pohorjem in Kozjakom je bilo kakor da se vsi-pava že prva ietcšnia toča ali se že napoveduje sicer šele za aprila predvideni sneg.
— Z meje na mejo. Ljubitelj in prijatelj mladine nam piše: Maribor se menda dobro zaveda, kako je dolžan sprejeti 100 mladh pevcev iz Rakeka, ki jih vodi znani mladinski glasbenik in zborovodja Maks Pirnik. Danes ne širijo slovesa naše mladinske pesmi samo »Trboveljski slavčki«, ampak je lep razvoj mladinske pesmi pri nas p r klicalo v življenje tudi druge mladinske zbore, od kateiih so posebno izve žbani  na  primerni,  razveseljivi višini.
j Taksen mladinski zbor z imenom »Villi&r« imajo tudi v našem obmejnem Rakeku. In jutri v soboto nas obiščejo ti mladi prijatelji, ljubki znanilci lepote naše pesmi in naše besede. Sedaj v teh casm jih
moramo še prav posebno lepo in bratsko sprejeti. Ni do\*olj. da gremo poslušat nji-
hovo lepo pesem. Prisrčna ljubeznivost naj
bo posebna nagraca požrtvovalnemu zborovodji, mladim pevcem za plemenita prizadevanja ko so prišli s svojo pesmijo Z meje na mejo. Pozdravimo jih ter dajmo iskrenega priznanja njihovi kulturni vnemi.
— Drevesa padajo. Pred tukajšnjim glaviiim kolodvorom so pričeli podirati drevesa. Podoba je, da je vt s. ki ga dela prostor pred kolodvorom, sedaj boljši od prejšnjega.
— Povožen. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je neki osebn: avto povozil 381etnega posestnika Josipa Horvata iz Zgornje Jablane, ki se je peljal na kolesu domov. Pri tem je dobil tako težke poškodbe, zlasti na glavi, da je le malo upanja, da bo vzdržal borbo s smrtjo
— M^ib^r^Ko vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura 15.7. davi 2.5. Vremenska napoved pravi, da oo oblačno in spremenljivo vreme, ponekod morda dež. Včerajšnje padavine so znašale 3.8 mm.
— Temeljito racijo je napravila danes ponoči mariboi ska policija. Prijala je okoli 30 sumljivih oseb. Racijo je danes dopoldne nadaljevala po mestu ln okoici.
— Spet nova afera. 2e delj časa nadleguje mar borske pridobitne kroge neka znana mariborska oseba ter izsiljuje od n,jih pod raznimi pretvezami denarne zneske. Pri tem se vselej sklicuje na akcije nekega odbora, ki so mu za svoje delovanje potrebna denarna sredstva. Nekateri mariborski pridob tniki so temu gospodu zares nasedli in mu izročili precej velike zneske. Toda dotičnemu gospodu to ni bilo covolj in se vsak mesec po enkrat oglasi osebno ali telefon čno pri podjetnikih ter skuša za svojo -»plemenito in koristno* akcijo izvabiti še večje zneske. Poizvedovanja pa so dognaia, da dotični gospod zbrane zneske uporablja v lastne svrhe in da je čestokrat gost mariborskih nočnih lokalov, kjer »investira« nabrano gotovino, ki bi morala po njegovem zatrdilu služiti
povsem drugim namenom. Zadeva je sedaj
v stadiju preiskave, ki bo prav gotovo prinesla na dan zanimive podrobnosti.
— pa*>er*»i. »Delavska politika« poroča v  Številki   38:   >Z  ozirom   na naraščajočo
draginjo so obratni zaupniki že večkrat inteivenirali in zahtevali zvišanje mezd
ali pa draginjsko doklado za delavce v tovarni »Splošne stavbene družbe«. Vo-stvo tovarne je končno ugodilo zahtevi delavstva, vendar pa je draginjska doklada znatno nižja, kakor so jo zahtevali obratni zaupn ki. Neporočeni delavci so prejeli 20 para, neporočene delavke 15 para, poročene delavke 10 para, poročeni delavci, katerih žene so zaposlene, 15 para, ostali 25 para. Delavci, ki imajo od 1 do 3 otroke, prejmejo 35 para. delavci, ki imajo več kakor 3 otroke, pa 45 para na uro. Pripomniti je treba, da je vodstvo tovarne že v tretjič povišalo črag njsko doklado. od-kad je pričela draginja naraščati, s čimer je pokazalo razumevanje za težnje delavstva.«
Mariborsko gledališče
Petek, 5. aprila. Zaprto.
Sobota,   6. apriia,   ob 20.: »Neopravičena ura.« Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 7. aprila, ob 15.: »Cigan baron.< Znižane cene. ob 20.: »Kovarstvo in ljubezen.« Znižane cene.
Literarni večer ljubljanskega umetniškega kluba se bo v kratkem vršil v mariborskem gledališču.
CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 5. aprila, ob 20.: »Gejša.« Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz Poljčan
— Iz občinske pisarne. Prijave za cepljenje svinj proti rdečici se sprejemajo na občini še do 6. aprila, prijave za dižavnega geometra pa do 25 aprila. — V nedeljo se je vršila licitacija občinskega kamnoloma. — Lastniki psov se pozivajo, da prijavijo svoje pse najkasneje do 15. aprila in plačajo odpadajočo občinsko takso.
— Lastniki biciklov naj dvignejo pri ob-čini svoje knjižice.
NA VIDEZ SE JE POMLADILA ZA 10 LET!
Poglejte te fotografije iste mlade dame!
Gospodična Brassade pripoveduje, kako je postala na videz za mnogo let mlajša in še enkrat bolj privlačna
»Presenečena in n^vdu^ena sem zaradi divne izpremembe moje zunanjosti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnosti Znanci pa mi neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti. Evo kako sem to dosegla:
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki glasoviti dermatolog. Ona hram in olepšava,  ko spite.  Koža postane čvrw+~
in brez gub. čez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zajedale! in zožijo razširjene znojnice. ter da mi koža postane sveža, jasna in velumo-gladka.c
Vsaka žena, ki se poslužuje te nege lepote samo tri minute na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa   se   denar vrne
BREZPLAČNI VZOREC. Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon  (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znankah za poštnino  omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 11-F, Zagreb, Praška ul. 6.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici  izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
6a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit) znamko.  — Popustov za maie oglase ae priznamo.
•W!HBIHHf!HlM^
RAzno
Seseda mi ;_>hi    »«* e* poa«*'oej Najmanjši znesek 8.— din
ZA VSAKO PKI1.IKU
aa j boljša ld najcenejša JDiačiia si o a o a v i t e pri
PBESREB Sv. Petra ceits i*
male oglase
Slovenski Narod
ker so najcenejši!
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
*e vedno po starih cenah do-oavija v moderni in solidni \z lelavi tvrdka »Opravac. Celov ika 50 Sprejemajo se naročila
O. U
BUSI
JUGOGftAFIKA.
M PETRA NAM 1
PRODAM
beseda 50 par   lavek posebej Najmamš' ^n^sek 8.- din
25 NIZKIH VRTNIC
očarljivo številnih barv din 60 franko. Deset plezalk novejših krasnih barv din 60; pet plezalk din 35 franko. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica. p Maribor.
1011
I.a CVETLIČNI MED
najfinejši, 10 Kg din 200. 30 kg din 570 franko podvoz razpošilja G. Drechsler. Tuzla 1004
OREHOVA JEUKCA
sortiran cvetlični med in medico  dobite   najceneje v
MEDAKNI
Ljubljana, židovska ul. 6. 18/L
POSEST
Najmanjši znesek Din. Seseda 50 par   davek oosebei _____ rasA
7 sob, z vsemi pritiklinaml in vrtom v Rajhenburgu, prikladna tudi za obrt, naprodaj za din 120.000. — Potrebno 50 000 din v gotovini, ostanek po dogovoru Informacije: Fran Le-sjak, Rajhenburg. 999
S LUzBE
Beseda 50 par   davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
ZA 15 LET STAREGA DEČKA
iščem mesto vajenca mehanika — po možnosti v okolici Slo-venjgradca ali Maribora. Nastopi lan ko takoj. Dopise na: IvaD Naglic, Helena, crna pri Prevali ah. 1000
FRIZERSKI POMOČNIK
nameščen v Zagrebu, dober delavec, išče nameščenje v Sloveniji — Ponudbe na Suleman Krivdič, Zagreb, Ilica 198.
1010
tnserirajte V
SLOV. NARODU44
»Pri Levu", Gesposvetska 16
Morske ribe:
Morsk* n»w lovr^t* trii*a. Inben. arbun, zobatec, oslič, list, lignje, San Piero itd. — Brodeto! — Primorske specialitete!
> II- na vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNIČRO«. Se priporoča
Leo Garzarolli
Razmah in uspehi osrednjega društva SPD
Društvo ima 5*94 članov in vzdržuje 29 planinskih postojank — Posrečilo se je prebroditi največje finančne težkoče
Iz Celi?
Ljubljana. 5. aprila Drevi bo občni zbor osrednjega društva SPD, ki spada po števila članstva in svojem poslanstvu med najbolj močna Ln važna slovenska društvo. Društvo je imelo ob koncu 1939. 3302 ledna člana. 921 članov mladinskega odseka in 1071 jlanov akad. skupine, skupaj 5294 članov. V primeri a predlanskim letom je članstvo naraslo za 92 članov.
Osrednje društvo je upravljalo v pretekli poslovni dobi 19 postojank in domov, kar je zahtevalo mnogo upravnega ;n gospodarskega riela_ Bilo je zastopano v glavnem odboru SPD. kjer se udejstvuje vodilno, saj Igra ^lede pobud in odgovornosti glavno viogc v SP!£>. Tudi v Zvezi jugoslovanskih     p'.i ninskih     društev ima
glavno besedo, dalo je zvezi svojega predsednika in t.jnika ter nekatere druge odločujoče funkcionarje. V Asociaciji slovanskih planinsk h društev ki je zaradi začasnega prestanka Češkoslovaške in Poljske izgubila dva svoja glavna člana, je bil dr. Fran Tmninšek predsednik v 1. 1938-39 ter dr. Pretnar in dr. Drilej odbornika. Xa kongresu Mednarodne unije planinskih društev v Zermattu je b:l delegat družtva izvoljen v izvršni ocfbor. Pa ludi z ostalim] sorodnem organccacijami je društvo vzdrževalo dobre stik*.
RAZMAH 1\ USPEH V VSEH ODSEKIH
V alpinisti črtem ud« jstvovanju je imelo
društvo nekaj lepih uspehov. Posebno je omeniti alpin.-ko ^kspedic'jo v Južno Srbijo v marcu 1939, kr so udeleženci presmu-
ča^i okrog  130 km visokog irskega sveta
(Xl Sar planine ■ Koratoseu Aka-lomska skupina   se   jo   prtrhar   vrnila   z uspešne
ekskurz je v zimski Durmitor. Društvo je priredilo lani uspel izlet v boćarske pia-
I ume in se j • udeležilo planinskega tabora na Plešivcu. Vojna je društvo zaloti'a sie-di najlepšega dela. ko se mu je posrečilo zbuditi zanimanje za naše planine v Angliji, na Holandskem. v Fianeiji in v Nemčiji.
tj-radbeno deio SPD je začasno zaključeno z dograditvijo -Zlatoroga«, in Doma na Komni> Treba je zdaj izgraditi notranje gospodarstvo in ga postaviti na močnejše osnove, da bo moglo nato opi-aviti nadaljnje gradbene naloge. V preteklem letu je društvo porabilo za vzdrževanje svojih postojank in za. nekatere večje ureditve 55.443 d?n. Društvo ie vzdrževalo m popratio tudi pota v Julijskih in Kamniških Alpah, popravilo je pot čez Komarčo v Dolino Triglavskih jezer, za bodoča leta pripravlja SPD načrte potrebnih domov na Veliki planini in Velem roiju.
Markacijski odsek je na novo markiral samo pot Šmarje—Sap na Sv. Mag !aleno ter pot Škofljica—Sv. Jurij—Tabor—Županova jama. Popravilo je markacijo iz Belce na Presedljaj ter iz Kamnika čez Sidraž na Krvavec Delo za izdajo ^Seznama markiranih potov c je v toliko napredovalo, da je ves material, izvzemši mariborsko rxxiružnioo. zbran ter čaka na komplikacijo. Začela so se dela za priložene zemljevide ter je kot poskusni vzorec v izdelavi okoliš Kamniških planin.
Literarno znanstveni odsek je sestavil izčrpen poslovnik, po katerem more vsaka podružnica skušati izvesti isto delo, ki je za njo najbolj primerno. V glavnem je odsek posvetil vso skrb -Planinskemu Vestniku- ki ga izdaja in vzdržuje samo Osrednje društvo. Vestnik dostojno predstavlja idejni in realni pokret našega planinstva doma in V tujini. To svoje poslanstvo opi*avlja Vestnik že 40. leto. Pomembna obletnica se bo proslavila s koristno publikacijo. Ob koncu 1. 1939 je imel Vestnik 2090 naročnikov, v teku tekočega leta je odpovedalo 122 naročnikov novih naročnikov pa je letos doslej 63. Iako da je zdaj plačujočih naročnikov 2031. Mesečna naklada znaša 2400 izvodov.
Posebna izdaja izabran*.h planinskih spisov se je pričela z izdajo Mlakarjevih spisov, ki je bila lani končana s tretjim zvezkom m je dosegla sijajen u s pen. Za letos ima društvo v načrtu izdajo izbramh del dr. Mihe rotc;snika. Knjiga o alpski flori, ki se pripravlja že sedmo leto in ji je besedilo sp:sal prof. Petkovšek. se to leto Še
ni mogla iz-iati. Katalog prvenstvenih vzponov je goden za objavo, vodi ga akademsko alpin^ki odsek.  Dani  je društvo
izJalo devet manjših zemljevidov in veliki geološki pregib d zahodne Slovenije, ki žal
ni vzbudil pažnje, ki jo zasluži to prvo
UCiu te Vrste. Knjižnica je imela ob koncu leta  2145  knjig.   126  več  kot predlanskim.
živali, ki so se proslavile
Maček skladatelj — Mačke svetovnega s^vesa — Tatinska kardinalova mačka
V svetovni literaturi je bil že mnogim živalim postavljen spomenik. Tudi med mačkami naletimo na nekaj takih, ki so se kakorkoli proslavile. Skoraj nesmrten je postal maček slavnega italijanskega pesnika Francesca Petrarca. še zdaj ga vidimo kot mumijo za steklom vitrine v hiši pesnikove kraljice srca Laure V Ar-qua. Slava tega mačka se je po njegjvi smrti celo še povečala. Od 1. 1300 ga neprestano proslavljajo. Malone v filozofskem duhu poje o njem pesnik Tassoni ... in grobove ponosnih ki al je v je zasenčila s svojo slavo nepokopana mačka, Najorigi-nalneje ga opeva latinski napis na podstavku vitiine. kjer je našel svoje zadnje bivališče:
»Toskanski pevec ie vzplamtel v dvojnem plamenu ljubezni. Piva in največja sem bil jaz. šele druga Laura. Ne posme-huj se temu ti. ki boš to čital. Laura je bila vredna njegove ljubezni zaradi svoje lepote, jaz pa zaradi svoje zvestobe. Če je bila ona njegovemu pesniškemu geniju vzmet, sem bil jaz tisti, ki je bdel nad tem. da bi njegovi posvečeni papirji ne postali mišja hrana; dokler sem namreč živel, sem neumorno stražil sveti prag pred temi strahopetnimi glodavci in tako sem ščitil spise svojega gospodarja, da bi jih miši čez noč ne oglodale, še zdaj. ko sem že mrtev, jim naganjam strah. Tudi v mojem mrtvem telesu še vedno živi stara zvestoba.«
Viktor  Hugo je  imel  zelo  rad svojega mačka Chat noir. Svoje osebne odnose do zunanjega sveta je uravnaval po tem, ka- j ko je kdo  ravnal  z njegovim  ljubljenim ' mačkom. Maček je čepel vedno v predsobi j njegove   sprejemnice   in   Viktor   Hugo je
skozi luknjico v ključavnici opazoval, kako gostje ravnajo z njim. Kdor je odgovarjal na mačkovo dobrikanje. je bil prijazno spiejet. Gorje pa tistemu, ki se za njegovega mačka ni zmenil ali ga je celo z -podil, ko se mu je jel dobrikati. Pisat tj ga je spi e jel hladno in pogosto sploh ni hotel govoriti s takim človekom.
Mačke so mi v največjo zabavo, je de;ial francoski državnik in kardinal Richelieu. Xekaj podobnega je izjavil Bauuelaire. A najboljša prijatelja Marka T\vaina sta bili njegovi mački >Satana^: in »Peccato- . Ampere, ki je bil med delom nedostopen za svojo okolico, je pogosto delo prekinil, če je prišla k njemu njegova mačka in navdušeno se je igral z njo. Igral se ie pa samo «..okler mačka z zadnjo tačico ni pokazala, da je tega že sita. šele potem je Ampere nadaljeval svoje delo.
Maček italijanskega skladatelja Dome-nica Scarlattija (1685 do 1757) si je posebno prizadeval pridobiti si naklonjenost za glasbo navdušenih ljudi in postal je sosklad&telj«. Ko je nekega dne stopal filozofskih korakov po tastaturah klaviiia svojega gospoda: ja. so zadoneli toni. ki jih je poiabil Scarlatti kot motiv za novo skladbo. To je Scarlattijeva Fuga del Gat-to (»Mačja fuga*). Scarlattijevega klavirja se noben človek ni smel dotakniti, maček se je pa lahko nemoteno izpreha-jal po njem.
Mačke so si pridobile celo papeževo naklonjenost. To velja zlasti za ljubljena mačka »Plombino* in »Tombollo« bivšega kardinala Perugia, poznejšega papeža Pi-ja IX. Ta cerkveni dostojanstvenik se je rad pogovarjal za mizo. Ko ie nekoč, ko je  bil  še   kardinal,  med   živahno debato
Odsek je dal pobudo, naj planinci pišejo na turah svoj dnevnik kot vir za planinske spise. Društvo je lani priredilo A0 predavanj.
Mladinski odsek SPD ima svoje po 1 I-seke na srednjih :n nekaterih meščan' kih šolah v Ljubljani. Odseki delujejo v okrilju dovoljemh druStev in krožkov na zavodih Aka iemska skupina SPD se je ločila ođ Ferijalnega saveza in se osamosvojila. Pravila so že predložena rektorju ljubljanske univerze v odobritev. Alpinistično delo akademske skupine je bilo plodno. Skupina se je krepko uveljavila.
ENO NAJTEŽJIH LET V GOSPODARSKEM POGLEDU.
V gospodarskem pogledu je društvo v preteklem letu preživelo eno najtežjih let. Iz 1. 1938. je prevzelo pole«- i ednih dolgoročnih posojil še 700.000 dm dolga raznim upnikom. S skrajnim varčevanjem in s paznim gospodarjenjem se je društvu posrečilo prebroditi glavne težave, da gleda v bodočnost še z večjim optimizmom.
Oskrbniki koč so storili svojo dolžnost v polni meri. Iz oskrbe je tiiuštvo dob:,o 471.539 rim, to je 77.439 din več kot orej-šnje leto. Obisk koč je bil boljši in se jo zvišal v piimeri s predlanskim letom za 2228 oseb ter je znašal 25.927 posestnikov. Poset je narasel predvsem v Kamniških planinah, a v Julijskih planinah je nekoliko popustil. Dohodek oskrbe v Triglavskem pogorju je padel, ker je odpadel dohodek iz zimr&e oskrbe. Zvišal pa se je dohodek iz oskrbe na Kcmni ter dohodek Zlatoroga ki je začel lani že polno obratovati. Dohodki iz vpisnine ln Članarine so precej stalni, zrašali so lani 6270 din. oziroma 81.S30 :iin. Zmanjšal se je dohodek na darilih in jc dosegel 50.002 din. Od tega jc poklonila bsnđca uprava 45.000 din, mestna občina pa 5000 din. izkupiček iz prodanih tiskovin je znašal 31.689 din. Vseh dohodkov je bilo 641.329 din to je za 72 tisoč 218 din več kot prejšnje leto.
Med izdatki je na prvem mestu uprava z zneskom 141.859 din. nato članarina glavnemu odboru 9447 ciin. propaganda 1510 din. Pri predavanjih je bilo 1723 din i7grrbo. Vzdrževanje zgradb je stalo 34.293 din, pota in markacije 21.829 din. Razen uprave so najmočnejše postavke med izdatki obresti z zneskom 135.367 din. Redni odpis pri stavbah in inventarju znaša. 272.454 din.
Bilanca izkazuje vsoto 3 645.354 dm. Vrednost nepremičnin znaša 2.050532 din. Dolgovi   znašajo   1.646.055   din.   V piimeri
z letom 1938. se je dolg znižal za 03.247 din. V primeru z I. 1938. je društvo znižalo upnike za 201.142 dm. Premoženje zna-za 1.319.962 tlin. dimštvc ima 2.SG2 din čistega dobička.
f držal košček pečenke na vilicah med krožnikom in usti. je skočil maček »Tombollo« na mizo in hlastnil po njem. Kardinal tega niti opazil ni in V usta je vtaknil prazne vilice. »In to si dovoljuješ z Eminen-co<: — .je dejal kardinal smeje obrnjen k ma?ku, ki se je na tleh gostil z njegovo pečenko.
Morska krava v favanskih vodah
Ribiči, ki so lovili ribe v vodah blizu Bo-
ta vie. so se zadnje čase pritoževali, da jim dela orjaški mciski pes veliko škodo. Nad tli metre dolga merska pošast jim je trgala mreže in večkrat ogražala tudi ribiške čolne. Na lov na morskega roparja se je končno napotila skupina ribiških ladij, ki se jim je posrečilo zverino obkoliti. Na morski gladini se je prikazal mogočen hrbet živali, ki pa ni imela plavuti. Ko so pripluli ribiči bližje so zagledali tudi njeno glavo. Toda to nI bil morski pes. Iz vode je zrla na ribiče velika okrogla zavaljena skoraj dobrodušna glava. Dva stara ribica, ki sta se nekoč udeležila tudi ribolova v polarnih vodah, sta takoj spoznala, da je to morska krava.
Morska krava je orjaški sesalec, ki sesedaj živi v morju cb severni obali Sibirije in Kamčatke. Tam je morsko kravo prvi opazil naravoslovec Steller leta 1742. Morske krave se hranijo z morsko travo. Zaradi mesa in maščobe so jih pokončavali tako, da so bile ob koncu 8. stcletia skoraj že iztrebljene. Ker ta morska žival v ja-vanskih vodah sicer ne živi. je uprava otoka Jave odredila, da bodo morsko kravo v Batavnskem zalivu ščitili   Ribiči morajo I zdaj na  ribolovu  rabiti posebne nr.trulre I čolne, ki varujejo njihove mreže pred pre-I veliko radovednostjo te čudne morske živali.
—c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče drevi ob 8. znano opereto »Gej9oc kot zadnjo predstavo za abonma.
—c Celjski šport v nedeljo. Atletska sekcija SK Celja bo priredila v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 na Glaziji tek čez drn in fctrn v različnih skupinah na 1500 do 5000 metrov. Ob 14. se bo tam pričela trening-tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije, ob 15 30 pa trening-tekma prvih moštev obeh klubov.
—c Umrla je v četrtek popoldne v Prešernovi ulici 5 v Celju v starosti 64 let vdova po finančnem pregledniku ga. Vna Arhova. Zapušča dva sinova. Pogreb blage gospe bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so-žalje!
—c V celjski bolnici je umrl v sredo 46-letni dninar Peter Piki z Gomilskega.
—c Naknadni pregled motornih vozil bo
v ponedeljek 22. t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu v Celju, in sicer od 10. do 11.30 za motorna vozila iz območja pred-stojništva mestne policije v Celju in iz gornjegrajskega. konjiškega in šmarskegra
sreza, od 11.30 do 13. pa za motorna vozila iz celjskejra sreza. Ta pregled bo zadnji v tem polletju. Lastniki motornih VOZU, ki bi 22. t. m. izcstali, se bodo moral! ude-lejL ti pregleda motornih vozil v Ljubljani.
—c žrtev napadalca. Na cesti v Levcu je neki moški napadel 21 letnega delavca Ivana Fistra iz Lokrovca pri Celju ter ga z udarci z roSico močno poškodoval po glavi in obrazu. Fister se zdravi v ce.jski bolnici.
—c Nesreča ne počiva, v Seščah pri š. Pavlu pri Preboldu je padla 7Sletna pre-užitkarjeva žena Ana Krašovčeva v toiek doma tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Is'ega dno so je ponesreči! 671etni posestnik Štefan Kidrič iz žahenberca pri Rogatcu. Ko se je peljal z vozom, se je konj. ki je bil vprežen v voz. splašil in zdirjal po cesti. Kidrič je padel z voza in si zlomil m go. Pri Sv. OŽboltll pri P> pik vi je kobila brcnila STletnega posestnika Jakoba Mlakarja in mu zlomila desno roko v komolcu. - Na Doni oki gori si je 1 Hotni dninarjev sin Prane Stojnšek pri padcu zlomil levo roko v zapestju. — V sredo jc padla Sletna rudarjeva hčerka Kristina Mišmaševa v Breznu pri Laškem s plota in si zlomila desno roko. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
Tudi do obrti je težka pot
Zanimiv socialni drobec iz tezenskega tivljetaja
Tezno. 4. aprila.
V javnosti čujemo večkrat o vajencih, ki si na razne načine pokvarijo življenjsko pot in so povrhu še v sramoto staršem. Pisec teh vrstic ima precej opravka z vajenci raznih strok in pozna dobro razmere, v katerih se usposabljajo za svoje poklice, zaradi tega se taki poedini žalostni pojavi ne smejo obsojati s splošnega vidika, temveč je treba najti vzroke in okolnosti, ki pokvarjajo vajeniško mladino. Kljub splošni razrvanosti so še vendar tudi danes vzorni primeri, ki doka-zujejo voljo mladine za dosego cilja poleg prave srčne kulture, ki so skoraj podobni trdemu življenju našega revnega študenta, čeravno so zelo redki in jih je ravno zaradi tega treba postaviti mnogim za vzgled.
Včeraj se je oglasil pri meni simpatičen mladenič, ključavničarski pomočnik v tovarni ^Splošnav na Teznem Ivan Kovač in me prosil za posredovanje pri uredništvu za naslednjo objavo: Sem doma iz Ljubeč-ne pri Celju, kjer sem tudi hodil v ljudsko solo. O domačih razmerah povem le toliko, da je moj oče priložnostni delavec, še kot šoloobvezen sem se odtegnil domači hiši in me je vzel pod svojo streho in skrbel po očetovsko zame šolski upravitelj g. Tiran. Mnogo mu dolgu jem. Po dovršeni ljudski
šoli se jc tudi zavzel zame učitelj g. Jagro-vič. ki mi je poiskal mesto ključavničarskega vajenca v tovarni ►Splošna na Teznem, za katero obrt sem gojil že vedno posebno veselje. Ker pa je bilo treba plačevati stanovanje in hrano, moji starši pa niso mogli prispevati ničesar, se jo « dzvalo učiteljstvo in občina, ki sta nosila največ stroško\ vse leto za mene, manjši del pa Sem dodal sam od svojo skromne vajeniške mezde. Vodstvo tovarno, zlasti g. ravnatelj Babic in g. inž. M i 1 o s a v i j e -vič. pa sta uvidela mej žalosten položaj. Razbremenila sta moje dosedanje dobrotnike in zadnji dve leti moje učne d >be som bil v njih oskrbi, ki je znašala po štiri sto dinarjev mesečno. Minulo nedeljo sem napravil pomočniški izpit. Ne najdeni primernih besed, da bi se pravilno zahvalil svojim dobrotnikom, ki so mi pripomogli do kruha v obrti, ki sem si jo tako želel. Jaz pa ne samo, da sem hvaležen, ampak skušal bom povrniti dobrotnikom na ta način, da se bom v svoji stroki izpopolnjeval in
ostal vedno vreden njih podporo. Prosim Vas. napišite to. da bodo vedeli tudi drugi vajenci, ki žive v boljših razmerah, da jo tudi pot do obiti prav težka. Tako mi je v prostih besedah povedal mladenič, ki je postal minulo nedeljo pomočnik.      F*. f„
Iz Trbovelj
— Športne vesli. ISK Mars—SK Amater 5:3 (1:3). .Med. nedel jsk;i športna presenečenja spada tudi tekma, ki jo je odigral trboveljski Amater z ljubljanskim Mar som. ter najbolje kaže. kako se nogometno moštvo ne sme preveč zanašati na dosežene uspehe ter se mora borit' do poslednje minute, čc hoče igrišče zapustiti kot zmagovalec. V nedeljski tekmi ie bil začetek igre naklonjen domačemu klubu, ki je vodil z rezultatom 3:1 vse do tridesete minute drugega polčasa Amater je bil že siguren svoje zmage ter je v igr; popustil. Gostje pa so tedaj napeli vse sile. Uspeh jc bil v kratkem viden, saj ie Mars ob zaključku igre popravi! rezultat od 1:3 na 5:3 sebi v prid. Največjo zaslugo za lepo zmago Marsa imata njegova priznana igrača Doberlct in Žigon. ki sta v posledniih minutah pokazala vse svoie tehnično znanje, zabila Trbovcl ičanom štiri gdle ter s tem svoiemu klubu priborila zasluženo zmago Tudi ostali igrači Marsa so se odlikovali s prav dobro igro Igrači Amaterja so igrali sicer tudi dobro vendar se jc videlo da niso bili zlasti v drugem polčasu kos razgibanemu nasprotniku. Dokler jc držala knlska vrsta, je šlo dobro, ko so pa oni popustili je odpovedala tudi obramba spričo vse jačjih in koncentričnih napadov SK Marsa. Tekmo jc sodil dobro in nepristransko g. Puntar.
— Že na zadnjem občnem zboru trboveljskega Sokola je z več strani bil sprožen predlog, da bi se v okviru društvenega udejstvovania gojila zlasti telovadba, ki je po poročilih telovadnega načelnika kljub neumornemu trudu telovadnega vodstva nokazala vse premalo razmaha. Večkrat ic bilo govora tudi o dobri zamisli, da se sja-rejši bratje in sestre zopet strnejo v telovadno vrstu in a tem z dobrim zgledom prednjačijo nas- mladini. Kot sedaj čujemo iz sokolskih vrst, je ta koristna zamisel na poti uresničenja. Pri trboveljskem Sokolu se že ustanavlja telovadna vrsta starejših bratov in sester. Ne dvomimo, da se bo pozivu odzvalo čim več starejših
bratov in sester ki so pred leti poka/al i najlepše uspehe \ trboveljskih M-koiskil telovadnih vrstah   Telovadba naj pri na-
šem Sokolu obnovi zopet osnovno >kol-sko idejo, ki naj jo ožive zlasti starejši telovadci in telovadkinjc z jako in dobro disciplinirano telovadno četo. SoKO* Trbovlje poziva vse one, ki se zavedajo, kako koristna ic telovadba že kot taka tudi v zrelejših letih, da se zglasijo v Sokols.kem domu v ponedeljek 8. t. m   ob 10.
— Socialistični konferenci, ki se jc v nedeljo vršila v Mariboru za mariborsko okrožje, jc sđcdil včeraj popoldne sestanek socialno demokratskih zaupnikov v Trbovljah, katerega sc jc udeležilo preko 160 odposlancev rudarskega industrijskega okrožja Trbovlje. Zagorje. Hrastnik. Sosta nek se je vršil v tukajšnjem Delavskem domu pod predsedstvom trboveljskega župana g. Klenov-^ka. Sestanka se jc udeležil med drugimi vodja socialističnega pokreta g. dr. Topalović, ki je v daljšem i/črpnem poročilu orisal notranje političjii položaj s posebnim ozirom na naše gospodarsko in socialno stanje, v katerem jc treba delavskemu sloju zasigurati odgovarjajoči položaj. Glede bodoče politične umeritve jngo-slovcnskih socialistov jc bila poudarjena trdna volja za razčiščen je odnosajev do levičarsko  usmerjenih  skupin   in podčrtana
I želja za sodelovanje z opozicijskimi strankami za končno in popolno uresničitev demokratskih načel. Sledeči govorniki gg. Cobal iz Zagorja, Malovrh iz Hrastnika in Klcnovšck so v svojih izvajanjih razpra\ lja.li o organizacijskih vprašanjih, taktičnem postopanju socialistov ter se istotako zavzemali za živahnejši socialistični pokret j ki naj zlasti v rudarskih revirjih združi delavske vrste. Tudi oni so podčrtali željo za političnim sodelovanjem s strankami demokratskih programov m zdravih načel v svrho notranje politične konsolidacije na-še države._
GOSPODINJA IN SLUŽKINJA
— Kaj ste morda vi gospodinja pri naAi hiši?
— Ne milostiva.
— Potem takem pa ne govorite tako neumno.
Danici Lesneur
ICrinka i— ljubezni
Bomaa
Mar se ni mogel dati tetovirati iz gole nečimernosti ali pa samo zato, da bi tetoviranje sploh poskusil?
— Čemu bi bil pa to skrival ? — je vprašal Boli-vijec. — Zakaj bi se bil odločil ubiti njo, ki je to znamenje videla ... Ubiti žensko, ki jo je vendar ljubil ali ki mu je bila v najslabšem primeru všeč?
—Ali je res hotel njeno smrt?
— Tristo vragov! Smrt je pričakovala tako gotovo, da je poskusila nadomestiti pas iz skorje, preden je gospodar odprl oči. Toda kljub vsej svoji opreznosti ga je prebudila. Ubogo bitje! Dobro je razumela, da ji je odbila zadnja ura. »Nebeško oko« je pograbilo samokres, da bi ji prestrelilo glavo. Tedaj se je pa »Veliki poglavar < iztreznil — morda ga je obšlo nenadno sočutje, morda ni hotel videti agonije umiranja morda pa tudi ni hotel preliti krvi. Sklenil je zabosti jo rahlo s konico puščice, namočeno v strup, ki ga izdelujejo domačini in ki pomeni neizogibno smrt. Potem je dal »Veliki poglavar« od-
nesti dekleta skrivaj po dveh Indijancih, ki sta bila tudi kakor ona iz plemena Chiquitos in ki naj bi se nikoli več ne vrnila k svojemu plemenu, če bi ne hotela biti obešena. Veliki poglavar« ju je zago- i t ovil, da je dekle bolno in da se je hoče odkrižati za primer, če bi Vamahire ozdravela, — da bi si svojega plena oropana smrt ne izbrala njega namesto nje. Valcor se je zanašal na praznoverje teh barbarov. Vedel je, da se bo Indijancema ~clo mujro ubiti Vamahiro, če bi se pripetilo, da bi sama uš^a smrti, da bi jima ne bilo treba umreti namestu nje. Bil je prepričan, da se ne bosta znova pojavila, niti povedala, kaj se je zgodilo, ker sta vedela, da bi jn sicer zadela stroga kazen. Toda Vamahire ie ostala I živa nedvomno zato, ker je bil strup izhlapel.
In njena spremljevalca ie nista ubila, ker "mnsru^e ženska zvijača v vseh časih in pri vseh ple-ne^.ih. Ko se je Vamahire zdramila iz omed^vice. ki se ie bila pogreznila v njo od groze, je i7jnvil*. da je novsem zdrava, da je pa hlinila bolezen, da bi ji ne bilo treba več deliti postelje z Velikim poglavarjem .
Ljubezen belokožcev žge liki ogenj, — je dejala Indijancema, — dočim je ljubezen indijanskih voj-ščakov sladka kakor ljubimkanje metuljčka na cvetu hairi.
— Menim, — je pripomnil Escaldas. da sta mladi j Indijanca raje dokazala lepotici, da ima prav, nego da bi jo bila ubila.
— Skoro bi se strinjal z vašim mnenjem, — je pripomnil Gairlance. Čim bolj mislim na to, tem bolj
vidim v zagonetnem tetoviranju za markiza de Val-cora strešno neprijetno znamenje.
— Morda znamenje njegove identičnosti . . . Vra-! žja strela!
— Toda v tem primeru ... Princ se je ozrl na Escaldasa.
— Kaj mislite? —je vprašal
— In vendar. — je vzkliknil princ, — je v tem nekaj nemogočega. — Vaša divjakinja — to dopuščam. Pas iz drevesne skorje recimo! To je povsem možno v pragozdovih. Toda markiz ima ženo. On ima sluge . . .
— Pardon, enega samega. Vedno istega. Videli ste toga Firmina, ki dobiva že sive lase. 2e dvajset let ni opravljal nihče drugi intimne službe pri Valceru.
— Dobro, toda ali nosi še vedno na roki pas iz drevesne skoi ie ali iz druge snovi? To je navadna šala .. . Ce bi bil markiz tetoviran na levi roki, bi bilo to znano .. .
— čemu bi bilo to znano? Njegova žena ga je ljubila, ko se je poročila z njim. Kaj vse se ne na-t\e?i mlademu, neizkušenemu dekletu. Gotovo jo je
j znal pripraviti do vsega, tudi do tega, da je ohranila tajno zase. A Firm in ? . .. Ali je znano, za kakšno ceno je Vil vut?1 jen njegov molk ? ... Toda nam se bo posreči! i   svezati mu jezik.
— Ali vam je Indijanka opisala tisto tetoviranje?
— ga je vprašal Gairlance. — Ali vsaj slutite, kaj je to tetoviranje predstavljalo?
— Da, o tem sem si ustvaril sodbo na podlagi Vamahirinega pripovedovanja. Glavna slika se ji je pa zelo globoko vtisnila v spomin, to je bila ptica razprostrtih kril in slokega telesa.
— Lastovka ... — je zamrmral princ.
— Na vsaki strani znamenja sta bili dve manjši risbi: ena izmed njih je predstavljala po Vamahiri-nem pripovedovanju dva polmeseca, stoječa skupaj na puščici, druga pa poljub.
— Kaj poljub?
Bolivijec se je tiho smehljal-
— Takoj vam to pojasnim. Chiquiti in Quichtri imajo posebne vrste pisavo, obstoječo iz vozlov, zavezanih različno na vrvici. Te vrvice so njihovi zapisniki in njihova knjižnica. Imenujejo se quipos. To torej, Valcor je imel na roki tetovirano znamenje, ki ga je bil napravil Indijanec, da bi s quiposom izražalo pojem poljuba,
— Vaš sistem se ruši, — je vzkliknil GiTbert.
— Tetoviranje v Franciji ne pomeni nobenih pisanih znakov, tem manj na roki dokaj prebrisanega fanta, da bi igral nekoč vlogo markiza. To so nasprotno samo znamenja, izposojena od divjakov in prevzeta, po pustolovcu visokega rodu in romantične narave. Ptica, luna na puščici, vozli na vrvici — vse to so spomini iz pragozda, ki prav gotovo ne odkrivajo evropskega in ljudskega izvora.
Ureiuje Josip Zupančič  // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del lista Oton Chrisrof H Vsi v Ljubljani