Plitvo orati ni prav.
čjemtertje fe vidi, de kmetje preplitvo orjejo. Zhejih kdo poprafha, sakaj de tako delajo, dobi nar vezhkrat, ta odgovor: Ko bi globokeji orali, bi m e r t v e perfti prevezh na v e r h p e r-pravili.
Ta sgovor, in fhe neki drugi vsrok 5 ki ga orazhi vfeiej samolzhijo, namrezh, de oni plushno shivino bres potrebe varjejo, lte dve fhkodljivi smoti, ktere bi bili kmetje she sdavnej opuftili, ko bi le to vezhkrat pofkulili na njivah, kjer fe da globoko orati. Globoko oranje ni samudljivo, ne prisadene od plitviga nizh vezh truda, ne potrofhkov, ampak perdelke le pomnoshi.
Te refnize preprizhani, moramo, kar fmo she vezhkrat opominovali, sopet ponoviti in rezin*: N e p u-fhajte fvojiga prida v nem ar! Sraven tega hozhemo ta dva poprej imenovana vsroka, ktera fta globokim oranju na poti, rasjafniti, ter vprafhamo: ktera perft je meriva perft? Odgovor: mertvo perft imenujemo tifto, ki pod brasdo tako globoko leshi, de jo fonze ne pregreje, desh ne premozhi
in srak ne preleti. Ta perft pa ni tako mertva, de bi nikoli ne mogla rodovitna poftati, ampak pod sgorno semljo le oterpnjena leshi, in je sa ta zhaf nerodovitna. Kakor hitro jo pa na verh njive obernemo, de jo srazhje, drevo, brana in gnoj predelajo, bo v majhnim zhafu ravno tako in fhe bolj rodila, kakor poprejfhna, plitvo orana perft.
Ni tedaj prav, mifliti, de mertva perft ne rodi, in savoljo tega jo plitvo orati, de bi shivina pred plugam vpreshena, manj terpela.
Plitvo orjejo fofebno ondi, kjer s shivino kup-zhujejo. Taki orazhi fi kupijo na fpomladvole, kteri fhe sa teshko delo nifo; verh tega fe pa bojijo jih v teshkim oranju vpregati, savoljo tega de bi ne f-hujfhali in de bi jih mogli v jefeni fpet s do-bizhkam prodati. Taki kmetje gredo le po kupzhij-fkih dobizhkih, kader li nekoliko poorjejo, hitro shivino prodajo in ti kupijo drusih par volizhev, ki nifo nizh vezhi ne mozhnejf hi, kakor fo bili poprejfhni, in tako li s njimi po navadi fvoje njive le po verhu rasprafkajo in rasrijejo.
Plitvo preorana semlja gre.na fhkodo, ker fe sadofti mokrote ne napije,  in tedaj prenaglo ras-
?o
fuflu, ali pa v deshevnim vremenu prevezh mozhe dobi, in voda predolgo zhafa po verhu ftoji, ker fe v neprerahlano semljo odtezhi nemore. V plitvo preorani semlji fe fad po redu ne vkorenini , ter vfelej flabfhi pridelke donefe, kakor na globoko preorani.
Kdor je dosdaj plitvo oral, naj sazhne, zhe mil semljifhe perpufti, globokeji orati. Zhe nemore vfiga na enkrat ftoriti, naj pofkuii v pervim letu eno, v drugim drugo njivo, in tako naprej globokeji orati. Kmalo le bo korifta globokejiga oranja preprizhal, in fam febi zhudil, de ni site sdavnej pred plitvo oranje sapuftilin fe globokejiga poprijel.
Opomniti pa moramo, de kdor sazhne njivo na novo globoko orati, mora to, zhe je le mogozhe, na jefen ftoriti, de fe mertva perft, ktero drevo na verh vershe, zhes simo predela; naj jo pa pred fetvo   fhe enkrat ali dvakrat oberne in dobro po-
gnoJL                                                                      Rovtarfki.