Tedenske novice. Dr. Korošec je za delj časa odpotoval v Nemčijo. Vrne se po orlovskih slavnostib v linra, kalerih se udeleži na svojern povratku iz Nemčije preko Češkoslovaške. Policajdemokratsko stranka v Sloveniji, kar je je še ostalo, je na svojem zaupnem sestanku razpadla v tri dele. Dr. Ravnihar, dr. Triller, dr. Tavčar in cela vrsta drugih starih liberalcev so deloma izstopili, deloma pa so jih mladini iztisnili. Kar je še liberalccvmladinov, so se zopet razdelili v dve stranki in sicer v štajersko in kranjsko. Dr. Žerjav je namreč hotcl postati predsednik stranke, da na ta način opere svojo čast. (če berač nima srajce, je itak ne more prati). A vendar dr. Kukovec pa se ni mogel kar tako iztisnili, zato je na štajerskem dr. Kukovec «general brez vojske«, v Ljubljani pa dr. Žerjav. Kakor pravi poročilo, je bilo na policajdcmokiatskcm shodu jako burno. — Mnogi so hoteli pojasnil glede milijonov Jadranske banke, toda dr. Žerjav je izjavil, da naj razsodi sodišče in da je že vložil tožbo. Predno pa bo obsodba izrečena, pa bo dr. žerjav že skrbel, da se cela stvar spravi mirnim potom iz sveta. Pri nas je sicer vse mogoče, upamo pa, da ne bo utegnil. Cvetke iz Mermoljevega vrta. «Na znanje občinskim predstojnišlvom!! Vsled neprestanega hujskanja gotovih ljudi za strankarske interese čutim se dolžnega dati važna potrebna pojasnila. To storim kot državni poslanec severne meje naše velike mogočne države.« To je uvod. Potem pa pravi, da sta bili »Avstrija in Nemčija premagani«, pa da se je »ustvaiila naša aržava.« Zato mi «Slovenci tega ne smemo storili«, da iii Srbe premagali, ker so močnejši. «Hrvati in Srbi še danes govore en jezik; Slovenci se nekaj razlikujemo, Stajerci pa se manje razlikujejo. Nujna polreba je, da to vsi znamo in se čimprej razumemo. SLS hujska (?) Ijudstvo . . .« Dalje čenča nekaj o vojni ter se nato spravlja nad poslanca Žebota, češ, da pripravlja revolucijo in vojno. Zato: «občinskih predstojništev dolžnost je, da čitajo naš list, ker vse, kar se čez mene hudobnega piše, je gola izmišljotina.« — Celo to in tako klobasarijo je pisal in podpisal «Ivan Merinolja, državni poslanec, Št. Ilj v Slov. gor.« ter ta svoj «fennan« poslal vsem županstvom. To ni samo skrajna predrznost, ampak tudi dokazuje, da ta človek ni pri zdravi pameti. Pucljev zet biti ni karsibodi. Od poprečnega celjskega posojilniškega uradnika je Miloš Štibler preko Ku kovčevega liberalizma prijadral v samostojneško pristanišče. Postal je sekretar in celo tajnik bivšega kasapina. Nato je kot inšpektor poročil ministrovo hčer in milijonsko doto ter je sedaj zopet avanziral za načelnika v ministrstvu za poljedelstvo. Res, debelo kožo mora imeti človek, ki ga ni sram na tak načiii nezasluženo plezati kvišku. (Mejdun, g. Pucelj, ali imate še katero hčer? — Op. stavca.) Samostojneži so sprevideli, da jim gre za nohte in da ob volitvah ne bodo dobili niti enega poslanca, če ostanejo še kaj časa na vladi. Dasiravno dobro vedo, da policajdemokratsko-radikalski srbski blok, v katerem so samostojneži za svoje izdajalstvo uživali vse mogoče dobrote, nikdar ne bo dal niti počenega groša za nove železnice v Sloveniji, so ravno v tej točki našli vzrok za izstop iz vlade. To so samostojneži seveda storili zato, ker jim Ijudstvo obrača hrbet in mislijo, da bodo na ta način še vjeli nekaj kalinov na svoje limanice. Pa ne bo šlo, pač pa bosta šla Pucelj in dr. Vošnjak v zasluženo — prokletstvo. Ljudstvo jih bo sodilo in obsodilo. dzdajstvo se ljubi, izdajalca pa ne«, je stari rek. Njegovo resnico si izkušajo sedaj tudi samostojni poslanci s Puceljem. Našim ljudem so obljubljali vse mogoče dobrote in ugodnosti, ali pozabili so na svojo besedo in svoje obljube, izdali in prodali slovensko kmetsko ljudstvo Beogradu in njegovim kapitalistom s svojo ustavo. Samostojni s svojim izdajalskim glasovaniein za centralizem in korupcijo so krivi mnogih nadlog ter težav in bremen. Sedaj so se svojega lastnega dela in sadov svojega protiljudskega početja začeli zavedati. Hoteli bi izbrisati sramoten žig, da so kvarljivci in izdajalci, zato zapuščajo vlado. Pašič jim je dal prav pošteno brco, kakor jo pač dobi vsak izdajalec,*ki je opravil svoj sramotni posel. Ljudstvu so delali škodo, sebi napravili sramoto, zato jiin kazen ne izostane. Pilat je bil sokriv, četudi si je nazadnje hinavsko umivrl roke. Sijajna zmaga SLS. V nedeljo, dne 9. t. m., so se vršile v Loki pri Zidanem mostu dopolnilne občinske volitve na prazna mesta razveljavljenih osem komunističnih inandatov. Vseh glasov je bilo oddano 169 in sicer za SLS 130, za NSS 19 in za socijalne demokrate 20. Tako je dobila SLS 6 občinskih odbornikov, narodni socijalisti in socijaldemokrati pa vsak po enega. Samostojneži sploh niso mogli postaviti kandidatne liste. Tako zmaguje pravica ljudstva! Stomilijonsko dolarsko posojilo. Po svojem finančnem ministru Kumanudiju nam nuai ku-aa vlada zaključitev ameriškega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. O tej stvari piše «Selo« približno tako-le: »Blerova banka, ki je posojilo ponudila, je hotela že odstopiti od ponudbe, ker se je bala, da njena ponudba v parlamentu ne bo prodrla. Precej močna skupina radikalnih poslancev temu posojilu namreč ni bila naklonjena. To pa zato, ker je finančni minister član demokratske stranke, katera bo dobila milijone provizije za volilni strankarski fond in za žepe nekaterih njenih poslancev. V zadnjem hipu pa so se radikalni poslanci vendar sprijaznili s posojilom.najbrž jf pomagalo — kakšno mazilo, ali pa dejstvo, da sta oba Pašiča, oče in sin, za to posojilo. Če je Pašič za posojilo, morajo biti tudi policajdemokratje in radikalci, ker ljubijo življenje, še bolj pa denar. Pašič je namah premagal opozici jo v svojem klubu. Nekome pare .nekome jare i na Šipki je mir. Ko je bil Pašič še revež in je mala kneževina najela pod težkimi pogoji železniško posojilo, je ta današnji stokratni milijonar takrat izjavil, da je to — smrt za Srbijo. Stojan Protič pa pravi v svoji kritiki, da so pogoji za sedanje posojilo 12milijonski državi še stokrat težji od posojila male kneževine. Kljub temu ima Pašičeva vlada pogum smatrati to posojilo kot ugodno! Nočemo razpravljati o strahovitih obvezah, ki jih zahteva od nas to posojilo, ker ga bo vlada vkljub temu sprejela. Ugotavljamo pa, da je to posojilo dokaz, da nima naša država v tujini skoraj nobenega spoštovanja in kredita. Po zaslugi današnjega načina vladanja, ki že tri leta razjeda državni organizem .upeljava zmešnjavo in korupcijo in stvarja krvavo fronto proti vsem pokrajinam, — je ugled naše države padel na ugled Albanije. Za zunanji svet ni nobena tajnost, da se ljudstvo nahaja v skrajnem obupu, ki se prej ali slej lahko spremeni v pravo revolucijo. Zato inoramo dvigniti svoj glas proti temu posojilu, ki gospodarsko zasužnjuje našo državo za cela stoletja in podaljšuje življenje današnji nazadnjaški in koruptni centralistični vladi.« — K temu protestu se tudi mi pridružujemo v polnem obsegu. Nesposobnost monopolske uprave. Povodom razprave o interpelaciji posl. Brkiča glede uvoza 400 vagonov soli iz Rumunije je dne 6. t. m. govoril v narodni skupščini tudi poslanec Žebot, ki je ostro kritiziral upravo monopola, ki prekupuje sol. Ona je kriva, da vla da pri nas občutno pomanjkanje soli. Monopolska upra va je nalašč onemogočila prečanskim trgovcem in zadrugam uvoz soli, tako, da trpe radi tega veliko škodo ljudstvo in trgovci v Sloveniji in Hrvatski. Končno je naglašal, da je to vedno tako, da podjetja, ki jih prevzame vlada v svoje roke, silno podražujejo blago. Zahteval je, naj se monopol na sol ukine, ker koristi samo monopolskim svetnikom. Tudi od drugih strani je bilo proti monopolski upravi naperjeno že dovolj interpelacij z nepregleduo vrsto očitkov.. Navajala so se celo imena bogatih beograjskih trgovcev, ki so dobili od vladnih ljudi dovoljenje za nakup in uvoz monopolske robe, da so si z nesramnim navijanjem cen nakopičili velika prcmoženja. Tu in tam se je obljubila preiskava, najrajši so se pa take stvari preslišale, oslalo je vse pri starem in finančni minister se je pri svojem poročilu še hvalil z monopolsko up.ravo. Romarji pri Mariji Pomagaj. Pretekli ponedeljek, se je odpeljalo s štajerskega pod vodstvom ravnatelja g. dr. Jerovšeka in 16 druugih duhovnikov 1678 romarjev na Brezje. Udeleženci so na lastni koži morali občutiti, da gre pod sedanjo vlado vse, tudi naš promet, vedno bolj navzdol. Južna železnica se je vsaj nekaj potrudila in nam dala 5 vagonov za osebni promet, a državna pa prav nobenega. Lani smo imeli še polovico vlaka iz osebnih vozov, letos od 54 le 5! To je najlepša slika, kako je Pašičeva vlada slovenskemu katoliškemu kmetskemu ljudstvu naklonjena in kako gospodari. A kljub vsemu temu smo bili dobre volje, imeli smo lepo vrema in lepo smo izvršili svoj namen. Seveda pa bomo tudi prihodnje dni opazovali, ali bo železniška uprava ravnala s Sokoli in drugimi raznimi škrici ravno tako, kakor je z nami! Pri Mariji Pomagaj so nas le po sprejeli oo. frančiškani, svoje pobožnosti pa smo opravili pod vodstvom g. špirituala Jurharja, g. o. Pavla in g. kaplana živortnika, ki so nas vspodbudili in okrepili v našem verskem življenju in prepričanju s svojimi govori. Deloma v ponedeljek popoldne, deloma v torek po prvi slovesni službi božji je odhiiela približno polovica romarjev tudi na Bled. V torek smo imcli tudi političen shod, katermu je presedoval g. Toman, župan občine Kozje-okolica. Poročali pa so: profesor Vesenjak, ravnatelj dr. Jerovšek in poslanec Ant. Sušnik. Ko smo tako poskrbeli za svojo dušo in se posvetovali in razgovorili tudi o naših posvetnih skrbeh in nadlogah, smo se vrnili na svoje domove. Žal, da je zopet uprava državnih železnic izprernenila vozni red tako, da si bele Ljubljane nismo mogli ogledati. Ravno opolnoči so izstopili zadnji romarji v Mariboru s trdnim sklepom, da bomo živeli in delali, kakor smo okrepčani v krasnem domu Marije Pomagaj obljubili. Še nas je velika armada, ki ima voljo in moč zmagati, pa naj si nasprotniki poskušajo s kakoršnimikoli sredstvi nas ovirati in nam greniti pota in delo. Živelo krščansko sloTensko ljudstvo pod zastavo Marijino! — Prirediteljem pa srčna hvala za njihov trud in dobro voljo! Wranglovci in volitve. »Jugoslavija« poroča, da kr. komesar ljubljanskega magistrata razglaša, da imajo občinsko volilno pravico tudi vsi Slovani, ki sicer niso naši državljani, a so se do 20. julija t. 1. stalno naselili v naši državi. Ce je to res, da se pripravlja tako nesramno predrzen zavraten atentat na slovensko ljudstvo in njegovo mišljenje, potem prcstaja vsak obzir naprampram sedanji policajdcmokratsko-samostojni kuki, kliče na pomoč Wranglovsko bando, da se vzdrži na krmilu vsaj v Ljubljani. Ne, tuji državljani, pa naj so stokrat Slovani, ne bodo zapovedo /uli na našem domu! Proti taki nakani najstrožjc protestiramo v imenu kruto žaljene pravice. Vročina v Cclju je v torek dosegla celo 40 stop. C. Tudi v Manboru je soparica naravnost neznostna, kar bi kazalo, da dobimo kmalu blagodejni dež, To spričuje posebno nagel porast vročinc v zadnjih dneh. Ker pa je sedaj začela popuščati, je upati, da pasji dnevi, ki še le pridejo, ne bodo ravno prehudi. Imenitna vožnja. Velikokrat in marsikje sem se že vozil, a tako pa še ne, kakor v nedeljo, dne 9. julija 1922 z nočnim gort-njskim vlakom. Ko prisopiha lukamatija na postajo Medvode, se zakadi mnogobrojno ob činstvo proti natlačenopolnim vagonom. Komaj sem dobil kotiček na stopnišču zunaj kupeja. Vlak ni dolgo čakal; kdor ni bil hiter in brezobziren, je mora! žviž--. gati za njim ter rad ali nerad čakati na prihodpjega. Ko srno prišli' malce k sapi, nas neprijetno preseneti gost ognjeni dež isker iz lokomotive. Otepali smo se žgočih mušic, pa ni veliko poniagalo. Razgaljene mest-< ne frajlice so cvilile od bolečin, ko so goste žareče iskre žgale njihove vratove in ramena. Nekaj časa smo se še smejali moški temu ljutemu boju z ognjem, toda le kratek čas. Kmalu je začelo smrdeti po osmojenih laseh in tlečih oblekah. Kcr je bila silna gnječa, nismo mogli zaslediti ognja prej kakor takrat, ko je začela že goreti tenka in prozorna obleka dam s plamenčki. To je bilo vika in krika, ko smo z rokami gasili tleče ob~ leke. Lahko si mislite, kako nam je odleglo, ko so se za čeli na postaji Šiška prazniti kupeji. Smuknili smopod! varno streho tej ogledovali škodo na obleki in pokrivalah. Šele drugo jutro sem pri dnevni luči spoznal z nevoljo. da je moj lister tudi hudo trpel. Bil je luknjičast ,kakor rešeto. Moral sem ga dati v popravilo. O ti presneti gorenjc, kako si muhast! Ali ne bi mogla uprava državnih železnic ob nedeljah in praznikih priklo*« piti še par vagonov, da obvaruje pasažirje škode in nepotrebnega in neprijelnega razburjenja, sebe pa zaslu-* žene hude kritike!? Ne mučite has po nepotrebnem! Klican sem bil na sodnijo v zadevi, o kateri nisem vedel ničesar izpovedatj. Vendar sem se podal v tri ure oddaljeno sodišče, da me ne zadene neusmiljena globa. Ko slopim pred sodnika, me vpraša nekaj brezpomembnih malenkosti o značaju meni dokaj znane deklice. In to je bilo vse, kar bi rada znala slavna sodnija od mene ubogega zemljana, ki nima časa prodajati v tej neznosni vročini dolgega časa pa prašnih, žgočih cestah. Mestna gospoda menda misli, da si štejemo deželani v posebna čast, če smemo pred njihove milostne oči. Ali menijo, da šolani ljudje ne bi znali pravilno napisati tega, kac ustmeno povejo? Potem se jako motijo. Naj vsaj za poskus začnejo z drugačno prakso ! Iz Ormoža nam poročajo, da bo tamošnji Sokol .si omislil često nekaj posebnega in novega. Čuje se nam reč, da bo sklenil kot spomin na svojo preteklost in se-* danjost nov grb. V ta grb pride slika onega sokolskega brata, ki so ga pretekle dni zaradi goljufij in poneverbe odpeljali orožniki v Maribor- na ričet. Da bo pa grb še bolj lep, bodo za okvir brke organista in učitelja Serajnika, ki jih je prodal za 1000 kron v korist Sokolu. Ta gospod je namreč kot učitelj tako reven, da za dobro organistovsko mesto slabo oskrbuje petje in je tako bogat, da lahko pokloni 1000 kron Sokolu, ki pri nas najbolj sovraži ccrkev in vse, kar je ž njo v zvezi. Nazdar! Iz Ormoža. V nedeljo, dne 2. julija se je poslovil od nas gospod kaplan Pavel Vesenjak, Kot katehet in kaplan je delnl od konca leta 1918 do sedaj pri nas. —< Bil je dober in goreč duhovnik, zato smo ga vsi ljubili in spošlovali. Zaradi njegovih pridig so prihajali od daleč v ccrkev celo naši sosedje Hrvati preko Drave. Kako uspešno je delal v naših mladinskih ktščanskillj crganizacijah, je pokazala mladina, ko je stopila za slovo k mizi Gospodovi. Orli in Orlice, naraščaj, Marijina družba in Marijin vrtec, vsi z znaki in v krojiH je s svojo pobožnostjo izpričalo, kako jih je vodil gospod kaplan. Popoldne smo se poslovili. Ne pomnimo tako iskrenega in lepega slovesa, kajti prišli so župani, možje, žene, mladina, organizacije in godba, da stisne-* jo še roko in izrazijo svoje spoštovanje. Mladina, poseb no šolska, je prinašala rož in že celi teden glasno jokala, če se je prikazal njen ljubljenec. Še le pri Veliki Nedelji smo se ločili. Orli in posamezni zastopnikt drugih organizacij in par otročičev pa je spremilo go-< spoda kaplana celo na dom njegove inatere. Bog po-> vrni trud, mi ohranimo pa v svojih srcih hvaležnost, posebej pa ljubezen za naše krščanske vzore iu organizacije. Spodnje Ptujsko polje. Po našem polju so pretekli teden poželi že vso rž, sedaj pa žanjejo pšenico. Rž je pri nas povprečno slaba, pšenica pa precej dobra. Med otroci se močno širi zavratna nalezljiva bolezen škrla-1 tica. Suša se močno čuti in ako nam Bog ne da dežja, Jomo imeli letos strašno malo krme. Sena je bilo mala otava pa sploh spet rastla ne bo, kakor lani. Primer graničarske brezvestnosti in nekulture nudi tale žalosini dogodek iz Ceršaka v pretečenem ted-1 nu. Otrok strojnika tamošnje tovarne lepenke pogoltne' po nesrečnem naključju koščico in samo nujna zdravniška pomoč ga še lahko reši. Do zdravnika v Št. Ilf je predalcč, zdravnik od one strani iz Strass-a bi bil pa prav hitro na mestu nesreče, če bi ga graničarji puslili. Pomislite, na oni strani mostu zdravnik, da reSi mlado življenje, na tej strani ubogi olrok in obupani starši, vmes pa divji graničarji, ki v očigled otrokove-* ga smrtnega boja — ne pustijo zdravnika na to stranv' ker jim je nekak «propis« več kot človeško življenjel Daleč smo prišli. Letos se obhaja pri Sv. Ani pri Borlu (Sv. Barbaraf v Halozah) anovska ncdelja dne 30. julija. Na Anino, dne 26. julija ter nedeljo pozneje bode tamkaj več sv< maš. Kakor druga leta bodo tudi lctos imeli romarji priliko, cpraviti tamkaj svojo pobožnost glede sv. za** kramentov. Umrl je dne 29. junija t. 1. na hrvatsko-štajersl« nicji y starosti 37 Iet Josip Hohnjec. Kal svoje bolezni sl je nakop-1 na številnih frontah, kjer se je ir.oral boje-1 vali za rajno mačeho Avstrijo, a ostal je do zadnjcg* izuihljaja zvest Jugoslovan in verni sin katoliške cec** kve. Bodi mu zemljica lahka. ___J Umrl je pri Sv. Andreju nad Polzelo obče priljubtoi in vrl našinec, posestnik Franc Uratnik, p. d. [plšek. Rajni je bil blaga duša, daleč na okoli znan svojih vrlinah. Ob grobu so mu peci zapeli «Nad :zdami« in «Vigred«, gospod župnik pa se je od pojnega poslovil z ginljivjjm govorom. Bodi zvestcmu išljeniku zemljica lahka. N. v m. p. Požar je niočno poškodoval tovarno umetnih gno«Danico« v Koprivnici na Hrvatskem. Požar je izbru il v oddelku za dušikovo kislino ter ga je upcpelil do in velikemu naporu in požrtvovalnosti delavcev se zahvaliti, da se je požar lokaliziral, škoda se pa ceni 30 miJijonov kron in obrat bo moral počivati dalje ., kar je za delavstvo in gospodarstvo velika škoda B nesreča. Kolera v Bihaču. Iz Bihača javljajo, da so se tamj pojavili trije slučaji kolere. Vas, v kateri zna samo eden čitati ter pisati. — V l-sdnji polovici minulega meseca je pobila toča vas volinje nedaleč od Petrinje v Slavoniji. Radi toče je s v veliki bedi in pri ugotovitvi škode vsled toče je misija dognala, da je v celi vasi samo eden starec, ki vešč v pisavi ter čitanju, vsi drugi stari in rnladi vani so analfabeti. Volkovi v Kočevju. Blizu Dolenje vasi na Kočevikem so navalili volkovi na ograjo, v kateri so se pasle ¦yce in so jih raztrgali pet. Ovce je čuval 14 letni paitir, kateremu pa niso storili gladni volkovi nič huaega. Dve žrtvi Drave. Dne 6. t. m. je zahtevala Drava dve iloveški žrtvi pri Osjeku. Pri kopanju ste utonili deretletna Gjoka Živkovič in 16 letna Marija Steinhardt. 300.000 K lanec (malo več kot L oral) zcmlje. Te dni je lil fabrikant Griinfeld v bližini Stare Kaniže 4 in pol mca posesti za ceno 1 in pol milijona kron. Griinfeld je čal lanec zemlje po 300.000 K. V okolici Stare Kaniže je o vsakdo kupil lansko leto po žetvi 1 lanec zemlje po 80.000 K, letos pa je že skakala cena med 150—200— 1.000 K. Dijaki roparji in ubijalci svojega torariša. V Prilepu odkrili dijaško tolovajsko bando, ki je uganjala dalje čaza javnost dokaj opasne zločine. V novembru minulega je skušala ta družba oropati gimnazijo v Prilepu; jarja t. 1. je bilo iz gimnazijske garderobe pokradcnih več i; v februarju so poskušali ti mladostui zlikovci ukrasti i prilepške lekarne kloroform, a ga niso našli. Dne 27. airila pa so zaklali gimnazijca Blagojo Balabanoviča v stalovanju ter ga oropali. Preiskava je dognala, da je bil ditk zaklan iz maščevalnosti, ker ni hotel izvršiti od tolorajske mladinske družbe poverjenega mu naloga. Dijakifoparji so nastopali v maskah po vzorcu kinematografskih (ilmov, ki se po svojih predstavah po južnih krajih odlikuejo po svoji podivjanosti, ki je strup za mladino. Za sklad KZ so zbrali naši somišljeniki na sedmi ¦ li pokojnega France Uratnik pri Sv. Andreju nad "tolzelo 320 K. Živeli darovalci. ' Obdni zbor Mariborske gasilske župe (Jugoslovanska -rasilska zvcza) se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. na Pobrežju pri Mariboru. Zbor je dopoldne, popoldne pa velika gasilska veselica. Vsa društva in korporacije se uljud10 naprošajo, da svoje prireditve za ta dan opuste, ker je la veselica zamišljena kot celokupna prireditev mariborikega okraja. Ves natančnejši spored eele slavnosti prinelemo pravočasno. Torej dne 6. avgusta vse ua Pobrežje pri (ariboru.