Cena 15 grošev Številka H Celovec, 22. februarja 1946 leto II. IZDAJA: BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Nova vlada v Jugoslaviji Na prvem zasedanju narodne skupščine federativne republike Jugoslavije, je pred-feill maršal Tito listo nove vlade. Člani te vlade so: « Predsednik vlade in minister za obrambo: Josip Broz-Tito. / Namestnik predsednika vlade in predsed-fek nadzorstvene ikomisije: Edvard Kardelj. ' Namestnik podpredsednika vlade: Jaša Prodanovič. Zunanji minister: Stanoje Simič. Gradbeni minister: Vlada Zečevič. Minister za zunanjo trgovino: Nikola Pet* rovič. Minister za pošto, brzojav in telefon: Dra-3o Marušič. Notranji minister: General Aleksander kankovič. Pinančni minister: Sreten Zujovič. Prometni minister: Todor Vujasinovič. Minister za mornarico: Ante Vrkljan. Pravosodni minister: Frane Frol. Minister za industrijo: Andrej Hebrang. Minister za rude: Bane Andrejew. Minister za obrt in trgovino: Zajim Sarac. Informacijski minister: Sava Kosanovič. Ministri brez resorja: Milovan Djilas Mrilo Savič in Dimitar Nestorov. Minister za gozdarstvo in poljedeljistvo: ^aso Cubrilovič. Minister za narodno delo: Vicko Krstulo- vič. Voini zločinci izročeni Jugoslaviji , Zavezniške zasedbene oblasti v Nemčiji izročile jugoslovanskim oblastem večje ffevilo vojnih zločincev. Med njimi sb tudi °ivši šef Gestapa v Srbiji General Meißner, nekdanji poslanik Paveliča v Berlinu, nada-•je poveljnik 118. nemške gorske divizije, M je operirala v Bosni. Izročenih je bilo sfcnpno 18 oseb. Hova vlada v Egipta Po odstopu egiptovske vlade je kralj Fa-d>t poveril sestavo nove vlade Sidky Paši. ^idky paga je v ponedeljek zjutraj objavil feznam članov nove vlade. Sam upravlja tri fesorje in sicer predsedništvo, notranje mi-festrstvo ter finančno ministrstvo. Nova vla-a je sestavljena večji del iz neodvisnih, ki fe °dlikujejo zaradi svojega tehničnega nanja in svoje sposobnosti v upravi. Nova a<^a Sidky Paše je bila že zaprisežena. Isjave novega ministrskega predsednika: ^J izgovoru z reuterjevim dopisnikom je torry Paša izjavil: „Ena izmed najvažnejših ck v mojem vladnem načrtu je poglobitev j^iateljsiva med Egiptom in Veliko Britani-tn *>0Irebno je, da privedemo moralične in eri]elne življenske pogoje naše dežele ^až 'vt0 st0Pni°. ki nas usposablja doseči hui e 'e-no st°Pnio- Zaradi tega je eden naj-p'lneiših problemov s katerim se moram sivat*' ^v^9niti življensko ravan in zdrav-en° stanje revnih slojev. ^rve r®akcije na novo egiptovsko vlado Prir 6 a reakcija na novo vlado Sidky Paše p6 e' je ministrski predsednik mož moč-° ie. toda njegova vlada je nekoliko ne-H0 seita- Ni pričakovati, da bo parlament ho n V ad° P°dPiral* Wafdistični tisk jo moč-apada in trdi, da je ona nadaljevanje Dj. ^i se bo slej ko prej zrušil, li — posebno visokošolci so priredi-^e,ha°rpVan a pred spomenikom Mustafe so Paše, ki je poteklo mirno. Izdaji pa fetnve'* V°' da niso želeli spremembe vlade, ^Polnitev nacijonalnih zahtev. Zmaga belgijskih kalolitanoti pri iiolihfah Van Mer odstopil Iz Bruxellesa javljajo zadnje izide o volitvah za parlament v Belgiji. Katoliška stranka je po njih najmočnejša poedina stranka. Liberalna stranka je pretrpela poraz. Številni izidi še niso prispeli iz vseh volilnih okrožij. Po začasnih izidih bodo v belgijski poslanski zbornici razdelili sedeže* na sledeči način: Katoličani socialisti komunisti liberalci demokratska unija 92 sedežev, 86 sedežev, 23 sedežev, 18 sedežev, 1 sedež, s V senatu je dobila katoliška stranka eden sedež manje kakor pa vse druge stranke skupaj. Pri eni od najmirnejših volitev v zgodovini Belgije je volilo 18. februarja zjutraj dva in pol miljona Belgijcev v okviru prvih splošnih volitev od leta 1939. Do izteka volilnega roka niso sprejeli v prestolnici niti enega poročila o neredih v bilo katerem delu zemlje. -V že iz tradicije na levo usmerjeni, pretežno industrijski pokrajini Hainaut so socialisti v vodstvu, medtem ko imajo krščanski socialisti večino v že od vedno konzervativnih flamskih provincah. Katoličani so odnesli tudi odločilno zmago v obmejnem področju Eupen, katero so po izgonu Nemcev zopet pripojili v Belgiji, a je popreje bilo štiri leta sestavni del „vellkonemške države". Vodja belgijskih katoličanov pooblaščen, s sestavo nove vlade Po odstopu van Ackerja je princregent Pavle pooblastil vodjo krščanskih socialistov (katoličanov), Auguste de Schrijverja, da sestavi novo vlado. De Schrijver je imel 18. februarja prvi razgovor s prejšnjim ministrskim predsednikom van Ackerjem in je obiskal predsednika senata Gillona ter predsednika liberalne stranke. Britanski odgovor na jugoslo- vansko-rusko pritožbo Ba;e ogroža prisotnost poljskih cel v Hali ji mir Prisotnost poljske armade v Severni Italiji, armade, ki se je pod britanskim poveljstvom borila na južnem vojnem področju, je privedla v zadnjih dneh do nenavadnih diplomatskih posredovanj. vRadi teh čet, katerih general Anders je v sporu z Varšavsko vlado, je Jugoslavija nemirna in je odposlala memorandum na generalno tajništvo Združenih narodov. Jugoslavija pa ni sama predložila ta memorandum, temveč se je poslužila posredovanja sovjetske delegacije pri UNO, katere vodja, Andrej Višinski je ta memorandum izročil s svojim pismom. Na ta rusko-jugoslovanški korak, ki je naperjen proti Veliki Britaniji, je britanski zunanji minister Ernest Bevin odgovoril z .noto, ki jo je poslal generalnemu tajniku UNO, Trygve Lie. Ta nota navaja sledeče: „Sprejel sem pismo Višinskega od 15. februarja, ki vsebuje tudi memorandum jugoslovanske vlade o drugem poljskem korpusu v Italiji. Nazori jugoslovanske vlade so me presenetili, kajti jugoslovanska vlada ni v tej zadevi nikdar prišla v stik z britansko vlado niti vložila kakšne pritožbe. Ce je bila jugoslovanska vlada prepričana o točnosti Iz političnega vidika predstavlja problem beguncev težavno vprašanje za UNO. Rešiti ga mora predno bosta gospodarski in so-cijalhi svet pričela z aktualnim delom urejevanja. Dvoje naziranj obstoja. Prvo, ki ga je izrazil Mr. Noel Bäcker (Britanija) in kateremu je pritrdila gospa Roosevelt (Združene države) zastopa mnenje, da so obstoječe agenture kot „Medanordni komite za begunce" nezadostni, in da naj UNO ustanovi mednarodno organizacijo, ki bo urejevala obstoj vseh onih, ki se želijo vrniti v domovino, in ki se jih po mnenju drugih vlad v to tudi siliti ne more. N „Nedemokratsld" begunci Drugo naziranje je zastopal dr. Bäbler (Jugoslavija), ki je dejal, da zastopa večina onih (razeh nemških Židov in beguncev iz Francove Španije), ki se ne morejo vrniti „ne-demokratske" ideje, in da ti ljudje ne zaslužijo nobene pomoči Združenih narodov, katerih nasprotniki so. Njegovo naziranje trdi, obdolžitev, ki jih je navedla v memorandumu, tedaj bi bilo pravilno, da bi me bila obvestila po diplomatski poti. Šele če ne bi bila dobila povoljnega odgovora, tedaj bi se bila lahko kakor drugi člani Združenih narodov poslužila pravice, da predloži vso zadevo Varnostnem svetu, kakor je to določeno v Karti, člen 35. Namesto tega je sovjetska vlada predložna vprašanje Varnostnemu svetu in sicer z presenetljivo pripombo, da bi se iz te zadeve lahko razvilo ogrožanje miru." Nota opisuje uporabo in oskrbo te poljske armade, o kateri pravi jugoslovanski memorandum med drugim, da skuša pfido-biti Jugoslovane, ter-nadaljuje: „Po nalogu britanske vlade je bilo ravno nasprotno prepovedano vsako pridobivanje po četah. Trditve jugoslovanske vlade, da stoje poljske sile v tesni zvezi z jugoslovanskimi disidentskimi krogi v Italiji, in da Poljaki podpirajo te elemente z denarnimi sredstvi, so le klevete. Nimam nobenih poročil, ki bi mogle potrditi resničnost teh vesti in jih tudi ne bom obravnaval tako dolgo, dokler ne bo naveden vir, odkod izhajajo in- priložen dokazilni materijal." da je smatrati (razen Judov) kot begunce samo one, ki so bežali pred fašizmom. Vse druge naj se pošlje domov, da se bodo za njih brigale narodne oblasti. Dr. Bäbler je pristavil, da so med temi begunci tudi stari ljudje, žene in otroci, ki se jih ne more nazivati sovražnike demokracije. V kolikor se Jugoslavije tiče je pripomnil, da se jim ni treba bati povratka. Dejal je, da naj se vrnejo, kajti čeprav sami niso nevarni, vendar lahko njihovo begunstvo ustvarja „gnezdo fašizma" v inozemstvu. Obe delegaciji, britanska in jugoslovanska sta zaprosili za ustanovitev socijalnega in humanitarnega komiteja organizacije UNO. Jugoslovanska delegacija je pripravljena podpirati „človekoljubno" delo UNO za begunce. Dr. Saßen (Nizozemska) je dejal, da mora delo za begunce sloneti na načelu človeških pravic, katere jamčijo Združeni narodi. Peter Fraßer (Nova Zelandija) je predlagal, naj bi delegati vsa ta vprašanja preučevali, da bodo videli, če so kompromisni predlogi sprejemljivi. Naša rešitev Kadar se človek potaplja, takrat mu še tako slaba bilka pride prav, de se je oprime in morda tudi z njeno pomočjo reši življenje. Tako nekako je bilo tudi pri nas na Koroškem in morda je v nekaterih slučajih še danes. V težki borbi za narodni obstanek smo srečno preživeli nacistično dobo in se vrnili na pot novega, svobodnega narodnega življenja. Morda niti sami ne opazimo razlike, ki je nastala po maju lanskega leta, to pa zaradi tega, ker povsod vidimo in še čutimo nacistično zver, na drugi strani pa vsled razočaranj in izkušenj, ki smo jih v letih dobili ne moremo verovati v čez noč nastalo naklonjenost napram nam. Toda vkljub temu ne moremo preko dejstev, ki stoje pred nami. V šoli se zopet govori slovensko, na cesti lahko slovensko zapoješ, a kar je najpomembnejše, bereš slovenski časopis in že v radiju se ti oglaša slovenska beseda. Ali moremo biti spričo tega res črnogledi? Ali ni s temi ugodnostmi, ki so nam dane, prišla tudi dolžnost za nas? Dolžnost mislim v tem, da te dobrine, ki jih ne smatramo za poklonjene temveč le za del svoje pravice tudi gojimo in razvijamo. Mislim, da^je dolžnost slehernega Slovenca, da pomaga pri narodni obnovi in da podpira razvoj tega, kar je bilo toliko let zatirano in preganjano. Gotovo ni pretirano če zapišemo še to: da bomo toliko veljali in toliko dobili, kolikor bomo zmogli in znali sprejeti in ohranjati! Popolnoma zgrešeno je torej če mislimo, da bo naš uspeh dosežen z bojkotom vsega, kar nam danes vračajo in z zanemarjanjem tega, kar bi lahko gojili in razvijali. Umestna je kritika prav res in morda še zelo potrebna. Toda dokler sami nismo pokazali, kako naj se dela, in z delom dosegli tudi gotovega uspeha, toliko časa se pač ne bo nihče resno oziral na naše kritiziranje in nerganje. Zato skrbimo zato, da se bomo pokazali res dorasli velikim časom v katerih živimo in pokažimo z delom, da nam ni treba za ničesar prositi, ker je v nas samih dovolj moči in volje za resno delo. V delu torej, pa tudi v sodelovanju s tistimi, s katerimi smo v neposrednem stiku je naša rešitev. Tudi mi se moramo enkrat dokopati do spoznanja, da ni pri nas središče sveta, okoli katerega se vse vrti, temveč da smo le majhen košček skupnosti ki sam od sebe ne more živeti. SPREMEMBA DROBIZNE VREDNOSTI V AVSTRIJI Zvezno ministrstvo javlja, da so nemški bankovci ^Reichs in Renten - marke) po pet dve in eno Reichsmarko, ki jih je zakon o šilingu začasno pustil v prometu z 20. II. 1946 izgubili ,svojo vrednost kot zakonito plačilno sredstvo. Kak» daleč naj Mit pomaga beguncem t Evropi Zanimivosti preteklega tedna ZDRUŽENI NARODI Pretekli teden je bilo zaključeno prvo zasedanje glavne skupščine Združenih narodov v Londonu. Prihodnje zasedanje se bo pričelo 3. septembra tega leta. Kakor ob otvoritvi, tako je tudi od sklepu zasedanja Združenih narodov govoril britanski mini--sterski predsednik Attlee. V svojem govoru je povdaril delo In napredek Organizacije Združenih narodov. Najvažnejše delo skupščine je bila ustanovitev odbora za kontrolo atomske energije. Rešili so tudi begunsko vprašanje in obravnavali vprašanje svetovne prehrane. Attlee je izrazil upanje, da bo tudi jesensko zasedanje, prineslo nadalj-ne uspehe. Na zaključni seji je govoril tudi predsednik skupščine Spaak, ki se je v imenu delegacij zahvalil Veliki Britaniji za gostoljublje. Po govoru glavnega tajnika Lya je bila seja zaključena. Prihodnja Skupščina bo v jeseni v New Yorku. ZDRUŽENE DRŽAVE Glavno vodstvo UNRRA poroča, da bo ta teden prišla iz Združenih držav prva pošiljka oblačil, ki je namenjena osebam ame- . riškega zasedbenega področja v Nemčiji. Predsednik Truman je preklical vest, da ne bo kandidiral pri volitvah leta 1948., kot so to objavili nekateri listi. Ameriški mornariški minister je izdelal načrt po katerem naj bi bile sestavljene ameriške pomorske sile iz 500.000 mož in 58.000 mož rezerve. V načrtu predvidevajo, da bo vojna mornarica potrebovala 3700 letal v pripravljenosti in približno prav toliko v rezervi. \ VELIKA BRITANIJA Kot odgovor na interpelacijo je podtajnik za Indijo Arthur Henderson izjavil v spod- nji zbornici, da ni mogoče določiti roka za dokončanje nalog, ki j.ih imajo v Indoneziji čete jugovshodnega Azijskega poveljstva, niti jih je možno nadomestiti z drugimi četami indijskih sil, kd so tam. Britanska vlada — je dodal — pozna neprijetno stran nalog in namerava umakniti britanske, kakor tudi indijske čete čim bodo te naloge izvršile. Načrt za podržavljenje premogovnikov v Angliji je sprožil vprašanje, ali je ta ukrep res potreben. Mnogi zagovarjajo načrt, ker vidijo v njem povečanje proizvodnje, poja-čanje, izkoriščanje in izboljšanje delovnih pogojev za delavce. Poleg tega je treba izvesti mehanizacijo premogovnikov, zlasti prevoza \v rovih. Država bi to lažje izvedla, ker razpolaga z večjim kapitalom in ker bi gotove naprave lahko služile večim premogovnikom. Vladni načrt predvideva v prihodnjih petih letih izdatek 150 miljonov šterlingov za prenovitev naprav v premogovnikih. SOVJETSKA ZVEZA v , . _ - Moskovska radijska postaja je javila, da je pri volitvah v Vrhovni Sovjet glasovalo 99,50% volilcev. —- Od celotnega števila 99,550.225 prebivalcev jih je šlo volit 99 miljonov 076.353. FRANCIJA Ustavna komisija francoske ustavodajne skupščine je objavila „izjavo pravic", ki bo tvorila uvod v novo ustavo. Glavne točke so: Vsakemu Francozu je zajamčen fizični, moralni in intelektualni razvoj: pravice žensk do deia bodo spravljene v sklad z njenim materinskim in socijalnim poslanstvom; osebam, nesposobnim za delo bo država ustvarila potrebne življenske pogoje; lastninske pravice ni mogoče izvrševati v nasprotju z javno blaginjo; delavcem je zajamčena pra- > vica do zaposlitve, temu pa odgovarja dolžnost do dela,- pravica do stavke je priznana. Ako bi vlada nasprotovala pravicam obseženim v tem besedilu, postane upor v vseh svojih oblikah najsvetlejša in najnujnejša dolžnost. KITAJSKA Počasi, a vendar vstrajno raste sporazumno delo med kitajsko osrednjo vlado in kitajskimi komunisti. V Čunkingu je bil prvi sestanek odbora, ki ga tvorijo vse kitajske politične stranke in katerega naloga je pregledati načrt nove ustave. Nasprotstva so še vedno glede razdelitve sedežev v državnem svetu, ki je naj-višji organ v novi državni organizaciji. V vladnih krogih poročajo, da sta komunistična stranka in demokratska liga zahtevali skupno 14 sedežev od 40. To je najniže število, ki je potrebno za odobritev ali odklonitev kakega predloga. JUGOSLAVIJA V Beograd je prispel britanski poslanik Ralph Stevenson, ki je izročil svoje poverilnice predsedništvu Narodne skupščine. Slovesni izročitvi so prisostvovali predsednik Ribar in podpredsednik Pijade kot zastopnika skupščine in minister Petrovič kot zastopnik vlade. Poročevalska agencija Tanjug javlja, da je mandator predsedništva Narodne skupščine Bosne in Hercegovine Rodoljub Čola-kovič predložil listo nove vlade, ki so jo soglasno sprejeli. f Ob imenovanju maršala Tita za vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske, je general Dapčevič napisal članek v glasilu ju- goslovanske vojske „Naša Armija", v katerem pravi med drugim: „Maršal Tito je vzgojil našo vojsko v globokem ljudskem duhu. Ta duh bo ostal v vojski. Ta duh nasprotuje razliki med kastama.” ROMUNIJA Osrednji odbor romunske s očija Id smo-kratske stranke je preteklo nedeljo sklenil, da nastopi pri prihodnjih volitvah skupno s komunistično stranko Romunije. GRČIJA — Grški zunanji minister je izjavil časopisom, da grška upa, da bo pri volitvah 31. marca odnesla večino koalicija centra, ki jo sestavljajo zmerni elementi levice in desnice. Kakor se doznava je zahteval HAM, voditelji levičarskih liberalcev od grškega mi-nisterskega predsednika Soupholisa, da odloži volitve, ki so razpisane za 31. marc. NEMČIJA Kot poroča mednarodna poročevalska služba, so se sestali predstavniki protestantske, rimokatoliške in židovske vere, z namenom da začno gibanje s sodelovanjem med temi. Srečanja, ki je prvo tovrstno v Frankfurtu ali morda celo v Nemčiji, so se .udeležili štirje zastopniki od vsake veroizpovedi. Uradni poročevalec gibanja, v katerem je duhovnik Otto Fricke ena glavnih osebnosti, je izjavil, da je glavni cilj tega gibanja poplačati Žide. za trpljenje, ki so ga doživeli v Nemčiji. Por.očilo dodaja, da bo eno prvih konkretnih dejanj tega gibanja dati Židom, ki so se vrnili v Frankfurt, na razpolago prostore, v katerih se bodo lahko zbrali k volitvi. Stanovske zadeve Hitler in Jugoslavijo Aprilski napad del preračunanega načrta Se en holcar lih vsieka, se že ozdravi, ko an paver ohavž'je, pa žavbd nč ni. (Narodna od Borovelj) Narod ima lahko dva nosilca svojega narodnega etosa in svojega poslanstva: vrhnjo plast vladajoče inteligence, ki lahko z močjo svoje oblasti obrača narodovo usodo, ali pa spodnjo plast množice preprostega ljudstva, ki sporočilo svojih očetov in dedov s svetim spoštovanjem ohranja iz roda v rod, ne da bi moglo temu izročilu dodati bistvene nove elemente. Če se pri vprašanju koroških Slovencev ■ ustavimo najprej pri narodnem izobražen-stvu, potem moramo ugotoviti, da 700 let slovenske zgodovine na Koroškem doslej še ni prineslo prilike, da bi ta vrhnja slovenska plast mogla posebnosti naše narodne individualnosti z močjo javne oblasti uveljaviti in jim dajati sodoben izraz. Vendar pa je slovensko izobraženstvo in zlasti slovenska narodna duhovščina vse doslej tako tesno živela z narodom, da je vsaj v tistem krogu, kjer je vse do nastopa bitlerizma vladala volja ljudstva in ne vsemogočnost državnega nasilja, torej vsaj v krogu gospodarsko samostojnih slovenskih družin gojila in netila narodno ljubezen ter krepila vero v narodno vstajenje. Ne bomo se pri tem ozirali na tiste poedince, ki so zaradi možnosti, priti do koščka boljšega kruha, zatajili svoj rod in sebe samega. V vsakem narodu in v vsaki dobi se najdejo taki ljudje. To vprašanje spada končno v sestav vprašanj javne morale, kakršnih je mnogo in o katerih bi bilo kedaj tudi vredno pisati. Pravtako pa je treba ugotoviti, da morajo tudi za izobraženstvo, ki nima prilike sodelovati pri vodstvu javnih poslov, biti dane realne možnosti gospodarskega obstanka. Zlasti v novem, demokratičnem sistemu to kot samo ob sebi umeven pogoj že predpostavljamo. Ö nalogah narodnega izobraženstva je 'zgoraj skoraj vse povedano. Da te naloge z vse večjim razvojem in napredkom narodov rastejo, je jasno. Da mora biti svobodnemu narodu dana možnost prelivanja kulturnih vplivov po vsem narodnem telesu^ je pravtako naravno. Kar pa zafieva poli-’ Učne naloge, za katere je predvsem odgovorno narodno izobraženstvo, je jasno,' da ne sme bjti ovir pri izvrševanju tistih nalog, ki so bistvenega pomena za ohranitev narodne samobitnosti. V kolikor pa gre za nujne omejitve narodne suverenosti, do kakršnih bodo končno prisiljeni v interesu složnega sožitja evropskih kulturnih narodov tudi drugi, je stvar posebne politične modrosti narodnih voditeljev, da se v prilikah, ki jih ne morejo sami ustvarjati, doseže kar največ korisU za lastni narod. Bog daj koroškim Slovencem take voditelje in tako izobraženstvo, ki bo z vsakim utripom srca živelo le skupnim koristim. Narod pa, ki mu je tujčevo nasilje uničilo ali izkvarilo toliko dragocenih sil, naj ne odneha v skrbi in žrtvah za rast novega rodu prave narodne inteligence! Tisti del udov našega naroda, ki ga domača zemlja ni mogla neposredno preživljati, je moral od doma, s trebuhom za kruhom. Taka usoda je bila namenjena sicer tudi mnogim v ostalih slovenskih deželah, toda tam so tudi izven doma še vedno slovenski ljudje, kar je precej drugače. Tukaj pa, na Koroškem je skozi to rano odtekal večji del slovenske krvi. Človek v gospodarski odvisnostf pri tujcu in celo pri takem, ki je skrajno sovražno razpoložen, bi celo živo človekovo delovno silo nižje ceni kot silo Stroja, kaj to pomeni, si more predstavljati le tisti, ki je kaj takega že sam doživel in na lastni koži preizkusil. Če je večina teh ljudi, delavcev, železničarjev, nižjih uradnikov in malih obrtnikov in trgovcev bila za narod izgubljena, potem tega ne moremo šteti toliko v slabo njihovega nemočnega značaja, kolikor skrbi in strahu za njihov vsakdanji kruh in za goli obstanek njihovih družin. Da pa je sčasoma in sicer pogosto že po kratkem času ta del naših ljudi tudi notranje, duhovno odpadel od naroda, je treba pogosto pripisovati vplivom spremenjenega življenjskega okolja ter pomanjkanju vsake organizirane stanovske povezanosti z lastnim ljudstvom. Poskus zopetne pridobitve tistih, ki so medtem pod vplivom svoje razredne ali sicer poklicne zavesti tudi notranje odpadli od naroda, bi bil malo koristen. Pač pa je potrebno za bodoče misliti, kako zapreti to težko rano in'-kako ohraniti to dragoceno kri v našem lastnem narodnem organizmu. Vsekakor misel na lastno močnejšo udeležbo tudi v obrtnem in industrijskem gospodarstvu dežele ni neumestna. Pravtako pa je čimpreje potrebno, ustanoviti narodne ' stanovske organizacije, ki bodo skrbele za poseben stanovski interes slovenskega delavca in nameščenca. Slovenski vajenški ali rokodelski domovi v večjih obrtnih središčih naj postanejo prav posebno cilj vztrajnih prizadevanj vernega ljudstva. Celo-.tedaj, če bi ne bilo nobenih izgledov za uspeh ,ima tako prizadevanje za narodno skupnost brez dvoma mnogo večjo vrednost, kot pa bi jo mogla imeti kakršnakoli moralna'ali materijalna podpora od zunaj/ ' / - * Končno ostane še en stan, kateremu pa pripada v^čji del našega koroškega ljudstva, namreč kmečki stan. Slovenski kmet je na Koroškem postal že skoraj sinonim za Slovenca sploh in treba mu' bo št^ti v veliko čast, da je do dane« rešil in ohranil v dobrem delu dežele njen pristni slovenski značaj, tako pristen, kakršnega večkrat ne najdemo niti v ostalih slovenskih deželah, ki jih je obča civilizacija dokaj iznaličila njihovo ljudsko kulturo. Na to koreniko pravega slovenstva je nacizem predvsem nameril •svojo sekiro. Toda zlobni načrt je izpod-letel in nikdar več v bodoče ne bo nemštvu dano, da bi se še tako strahotno pregrešilo Na razpravi v Niirnbergu je iznesla sovjetska obtožba nekatere podrobnosti od-nošajev Nemčije do Jugoslavije. Hitler, ki ga je silno jezila delavnost partizanov, je septembra 1943 ukazal tedanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku Nediču, da mora ukaz o streljanju talcev spremeniti. Za vsakega nemškega vojaka morajo odslej postreliti po tisoč talcev, ne pa samo po sto. Med listinami, ki jih je na razpravi predložila sovjetska obtožba, je bil tudi zasliše-valni zapisnik, ki so ga sestavili z Nedičem, ki je po nedavnih poročilih 4. februarja tega leta izvršil samomor. Po zapisniku je Nedič izjavil, da je ob priliki, ko so razgovarjali o vprašanju talcev, Hitler planil proti njemu in vpil: „Ako Srbi ne bodo prenehali s svojimi uporniškimi metodami, sem pripravljen uničiti ves narod." Jlovice iz Slovenije „Glas zaveznikov" prinaša sledeče novice iz Slovenije: • Pred okrožnim sodiščem. v Ljubljani so razpisaH razrave proti: Kavčiču Alojzu in Umbertu iz Trsta, zaradi sodelovanja z okupatorjem in ovadništva; dr. Vidmarju Vladimirju iz Ljubljane, zaradi podpiranja tuje države; Pavlinu Vinku iz Ljubljane,- Lavrič Janji iz Ljubljane zaradi ovadništva in sodelovanja z okupatorjem; Kregarju Karli, Jeraju Francu, Okornu Stanetu, Gaspariju Miroslavu, Jagodicu Antonu, Kalanu Avgustu, Goriču Jožetu, Bahu Jožetu, Sitarju Alojziju in Zaviršku Antonu, vsi iz Ljubljana, zaradi članstva pri TOSu in DOSu- političnega sodelovanja z okupatorjem in ovadništva. Okrožno ljudsko sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom Viljema Muca obsodilo na smrt na vešalih in na trajno izgubo državljanskih pravic Ivana Čelika, mizarskega mojstra iz Šiške, ki so ga obtožili sodelovanja z Gestapom, ovajanja in izdajstva. Kazenski senat pa je pod predsedstvom sodnika Baričeviča obsodil zaradi zvez z Ge- nad zemljo in ljudstvom. Ko bo slovenski kmet zacelil najhujše rane, tedaj naj takoj misli na svojo bodočnost -in na prihodnost svojih otrok. Slovenski župani in napredni slovenski kmetje naj se tesno združijo in povežejo v svoji stanovski kmečki zvezi, v kateri bodo lahko reševali svoje zadeve tako, kakor jim bo prav. Že danes naj mislijo na ustanavljanje svobodnih kmečkih zadrug, ki jim bodo lajšale gospodarski boj tudi v času, ko bo prenehalo povojno pomanjkanje. Ta čas mora najti slovenskega koroškega kmeta že dobro organiziranega in gospodarsko močnega. Noben vihar ne sme nikdar več spraviti v nevarnost naših kmetij. Zato, da bo slovenski kmet še naprej tisti steber, ob katerem bo ves narod veselo rastel v lepšo bodočnost. Sovjetski podtožilec Jurij Pakrovski je * ozirom na neko jugoslovansko poročilo o delovanju pete kolone v Jugoslaviji izjavil, da je bil princ Pavle eden izmed „Hitlerjevih agentov”. Na ponedeljski popoldanski razpravi je kot priča nastopil bivši nemški poveljnik armade, ki so jo razbili pred Stalingradom, von Paulus. Dvorana je poslušala njegovo pričevanje v popolni tišini. Von Paulus je izjavil, da je dobil septembra 1940 ukaz, naj sodeluje prt pripravljanju načrta za napad na Sovjetsko zvezo-Von Paulus je kot povzročitelje napada na Sovjetsko zvezo obtožil Hitlerja, GSringa, Jodla in Keitla. Ko je človek, ki so ga imenovani nacistični voditelji poslali, da bi zavzel Stalingrad, javno obtožil gori imenovane, je bilo v dvorani nadvse napeto ozračje. stapovci Franca Milavca, bivšega upravitelja banke „Slavije", na 10 let odvzema svobode s prisilnim delom in na 10 letno izgubo državljanskih pravic. Njegovo starost » bolezen so upoštevali kot olajšilno okol-noM. Obsodili so tudi njegovo ženo Angelo in sicer na 6 let prisilnega dela in 6 letno izgubo državljanskih pravic. Na zasedanju Okrajne skupščine za Mari' bor-desni breg so sklenili, da tisti, ki skupnosti niso ničesar prispevali, tudi nimajo pravice od nje kaj zahtevati. Zato bodo špekulantom in črnoborzijancem odvzeli živilske nakaznice. Zaradi nerednosti pri izdajanju nakaznic bodo odslej nakaznice delil* na četrtnih in vaških sestankih. Referent z9 agrarno reformo je poročal, da ima agrarni sklad na razpolago 17.900 ha agrarne zč®' Ije. Vsak interesent bo dobil nekaj manj kot 2 ha zemlje. Pri oddaji prijav so opazili, da so se zlasti trgovci, advokati in podobn1 špekulanti skušali izmakniti agrarni reformi pod raznimi pretvezami. Ljudske odbor® bodo očistili vseh škodljivih vrinjencev t®r bodo dosledno odstranjevali iz vseh uradov kulturbundovce in tiste, ki so se pridružil’ zločinskemu delu okupatorja. Umrli «o: Slavko Jamšek, gradbeni t® hnik- dr. Ščitomir Dolenc, višji sodni svetnih v pok., Andrej Jug, železniški upokojene®' Apolonija Udovč, vdova, Janez Trtnik, Marija Lomšek-Račič, Ana Žužek, Jerica Blaznik in Marija-Košir, vdova, vsi iz Ljubljane,- Sidonija Rot-Pilloni v Kranju,- Zinka VeU' gar v Boroški Beli; Marijana Vehar-Japel)' vdova- v Notranjih goricah; Franc Gaberšček, trgovec in posestnik v Brezju pri Mariboru,- Amalija Škerjanc v Mariboru; Pesd’" ček Ivan v Mariboru,- Samuca Ivan, ^el. uradnik v Mariboru; Srečko Medvešek, borec v Trbovljah; Marija Dobovišek-Šešerko v Sv' Juriju ob Juž. žel.; Miloš Frank, miličnik * Mariboru; Janko Pirnat, posestnik na Verdu,- Marija Lah. babica v Mali vasi in Natalija Kraupp, uradnika pri KID, v Slov. Javorniku. IENKO mOD -. lili® UM CSI/INE! Neikoč so se zbrali na posvetovanje zlato sonce, rumena luna in srebrne zvezdice. Sestali so se na nebeški livadi, kjer je bilo Prostora za vse stanovalce nebeške modrine. Prvo je prišlo sonce, odeto v najlepši Plašč, iz zlatorumenega svilenega blaga, posajenega z žarkimi biseri, ki so se leske-Isll, da je jemalo vid. Vsedlo se je na rdeče raže, ki so žarele, ko najlepše luči. Vedno smehljajoči se obraz je dobrotno sonce radovedno obračalo tja, od koder je prihajala 8 Počasnimi koraki večno bleda luna. Sto-Pala je previdno, ker se je bala sončne bli-‘tine in njegove vročine. V njenem starem obrazu je sedelo dvoje oči brez slehernega loška, kot pri človeku po tolikih prebedelih aočeh. Vsa trudna se je naslonila na pisano mavrico in zrla v tla, kot bi se sramovala svoje starosti pred sijajnim soncem. 4 «Pozdravljena, mila luna!" jo je ogovorilo Ptošerno sonce in ji poslalo v pozdrav naj-Ispše žarke, ki so pobožali njeno zgubano čelo in jo vzdramilo iz tihega premišljevanja. Luna je počasi dvignila svojo sivo glavo-m se ozrla proti soncu. Z neko zavistjo je Pogledala soncu v široki obraz in mu odgor vorila: »Pozdravljeno, sonce!" Povesila je zopet Slavo in pogledala z radovednimi očmi, da-li že prihajajo njene drobne tovarišice, nočne spremljevalke, dobre in zVeste zve-*Vidiš, drago sonce, kar manjka enemu, mu mora posoditi drugi, le znajti se je treba, poiskati si je treba pač znati. Ko tl zahajaš, jaz vzhajam in ko eni končajo, morajo drugi začeti; Svetloba in tema sta si sestri. Brez svetlobe ni teme in brez teme ne bi ljudje vedeli za svetlobo." Luna si je zamišljeno pogladila potno čelo in pogledala proti soncu. „Da, ali kakor pravijo na zemlji: brez bogastva ni siromaštva in le tisti ve za bogastvo, ki je okusil revščino", je odgovorilo sonce. Sonce je že napol dremalo, nadležni zaspanec mu ni dal več miru, komaj se je premagovalo. Saj ni kar tako, vso zemljo In ves svet dan za dnem napajati s svetlobo in toploto! Tudi luna se je že počasi odpravljala na nočno pot. Obdana je bila od stoti-sočev sijajnih zvezdic in njenih bajnih lučic. „Kar takoj naj ostane, ljubo sonce", je rekla ob slovesu luna, pomaknila soncu v pozdrav in s počasnimi koraki odšla v širno' nebesno noč. Sonce jč bilo silno zaspano, trudno do smrti, kljub vsemu sijaju in toploti, kakor se marsikateri zemljan utrudi pod težo še tako zapeljivega bogastva. „Da, tako naj ostane", je sonce -komaj slišno odgovorilo in zdrknilo na drugi konec sveta. In od takrat je tudi na zemlji ostalo tako: bogastvo in revščina. Revščina in bogastvo. SLUČAJ IZBIRA POKLICE Nekega dne je prišel naš učitelj za matematiko Hahek skupaj z učiteljem za zemljepis Binderjem k pouku v razred. Hakeh je bil zelo razburjen, a Binder se je režal na vsa usta. „Poglejte si to, gospod kolega!" S temi besedami je potegnil Hahek sprednjo ploščo dvodelne table doli, tako da je zadnja plošča skočila gori. Od tam gori so obsevali obrisi rizbe, ki je — o greh — predstavljala nago deklico. „Kaj pravite Vi kot ražrednik k temu, dragi gospod kolega?" Gospod kolega najprej ničesar ni rekel. Nehal se je samo režati in je molče motril vrste učencev: 13 fantov tn ena deklica. To je bil namre® t. zv. „mešani razred", ali ta mešanica je v „četrtem" izpadla nekoliko skopo, tako da je bila Nežika edina bela ovč'ca tega letnika. v „Kdo —, je to bil?", je vprašal gospoil kolega čisto tiho in počasi. V razredu se nihče ni ganil. Dolg odmor, potem: „Vprašal sem Vas, gospoda, kateri pobalin je namazal na tablo ono nespodobno sliko. 'Krivec se naj takoj javi, drugače bo ves razred prišel pod disciplinarno pre-iškavol" Groza je spreletela razred. Dis-ci-pli-nar-na preiskava. .. ! Kljub temu je ostalo tiho. Končno je prof. Binder spregovoril zadnje besede. _ „Dobro, kakor hočete! Izgleda, da ne razumete prav dalekosežnosti vašega prestopka. Med Vami, gospoda, se nahaja človek, ki zastruplja duše; Meri na dušo deklice, ki naj postane enkrat žena in mati in ki naj nastopi ta poklic —- pravim poklic! — s čistimi rokami in s čistim srcem. Vas je 13, a Nežika — v ostalem, Nežika — spravite Vaše stvari in pojdite na mojo odgovornost domov. Kar imam reči tem mladim pobalinom, ni nič za Vas. Idite!” Vitka, plavolasa deklica, ki je sedela sama v prvi klopi, je spravila svoje stvari, medtem ko nam je Binder dalje pridigal. „Ne morem verjeti, d,a bi mogel biti v mojem razredu strahopetnež, ki se ne bi upal, ako je že kaj.storil, javiti. Vsak prestopek se omili, če mu sledi odkrito kesanje in odkrito priznanje. Vsled tega Vas vprašam še enkrat predno moram podvzeti daljnje korake: „Kdo je narisal ono nesramno nago deklico na šolsko tablo?" „Jaz-----!“ Pred razrednikom je stala Nežika s torbo na hrbtu in dvignjeno desnico. Gledala je učitelju odkrito v obraz ... Od takrat nihče več ni videl Nežike. V razredu so jo kmalu pozabili, saj ni več prišla v šolo. Po desetih letih sem jo slučajno zopet videl. Bila se je poročila in torej imela ime svojega moža. Postala je najokusnejša in najelegantnejša risalka gledališke oprave in krojev ter mi priznala, če ne bi bila takrat izključena- iz šole, bi nikdar ne prišla do svojega poklica. Starši so hoteli, da postane doktor kemije, da bi imeli v rodbini tudi akademika. Kaj li bo rekel prof. Binder k tej zgodbi, če jo bo čital? Iz šolskih let Svet^-alar^ev Mätija je bil navihan deček. 9 čr, il1 stVar* te9a sveta j® gledali z dru-drugi učenci. Zato so bile ainr°Ve doinaće in šolske naloge redke za-ko *0811, ki se iim 1® smslal ves razred, ■m le prebral učitelj ali pa Matija sam na MatH^eV uJka2- Evo vam nekaj primerov Jeve navihane iznajdljivosti! SONČNI VSHOD i® zamukala krava v hlevu. Vzbu-gavi 601 Se. skočil pokonci in nataknil no-skrij^f’ De®ne nisem našel, ker mi jo je ratec Dojze. Maščeval se je, ker sem bij.88 v^eraj ponoči krompirjevega dro-Pa - Negove čevlje. Pokrižal sem se, umil dim s ‘ zajtrkoval nisem, da ne zamu-(^čne9a vshoda. Skozi okno sem opaše je nekaj zlati- lo KjiJ6,1ni®9la. Nad njimi io sem papirnati: jo p0b - —*“ papdrnatio vrečico, ki sem d® je fa 2 mize In udaril po njej s pestjo, Žerek 'Eedai 1® posijal prvi sončni bra 0ä .°zi o^n0/ mene je pa zadela v re-^Pbnatitn3 r£ka' ker sem 9a prestrašil s sonce^Dr^n^a na vs*K)du megla in se je s® na mat aza^<> v svoji blesteči lepoti, sem erin poziv umil, molil in zajtrkoval. Večkrat °blaki n 116 sončnega vshoda. Ako 6 marajo zanj, se nam ne prikaže. SVINJA Svinja je včasih velika, včasih pa majhna žival. Meni je ljubša velika svinja. Večkrat ne mara v hlev. Treba jo je poditi s palico. Na pragu se vstavlja. Tedaj znotraj in zunaj ščetinasta. Iz hleve pa mora, kadar pride klavec. Ta jo pograbi za zadnjo nogo In rep, oče pa za ušesa. Nato jo deneta na voz. Svinja je dobra žival in dovoli klavcu, da jo zakolje z dolgim nožem. Vendar milo kriči, ker ji ne ugajajo klavčevi bodljaji. Meni zelo ugajajo koline. Še prste si oblizujem, ko jem klobase. Koline jesta tudi gospod župnik in gotspod učitelj. Zato jih jima moja mati prinese vsako leto. * Sošolec Jaka Ferenčak pa je v gimnaziji napisal takele naloge: ŽELEZO Po železu tolče kovač tako krepko, da lete iskre na vse strani. Žarečega železa nihče ne uporablja, ker ga ne more držati v roki/ Ako se spečemo z likalnikom, ali urežemo z nožem, ne mislimo, na dolgo pot, katero prehodi železo od rudnika do trgovihe. V tovarnah se izdeljujejo razni železni predmeti: tako žeblji, škarje, noži ,uzde, samokresi, topovi, magneti, dleta, vijaki. Nobena ura ne bi šla, če se ne bi vroče železo stopilo. Vseh mogočih predmetov, ki so važni za vsakdanje življenje, ne bi imeli če ne bi rudarji vozili iz rudnikov rudo na malih vozičkih, ki jim pravijo „psi" (Hund), pa niso psi. Vsakomur je jasno, da je železo najkoristnejša ruda. \ URA Uro so znašli že pred davnim časom. No.ve ure gredo in kažejo boljše kakor stare. Vendar stanejo mnoge stare ure več kakor nove, ker starih ljudje ne hranijo. Starim Egipčanom niso mogli žepni tatovi ukrasti ur, ker so imel: le posode iz peska. Pozneje je sončno stanje nadomeščalo uro. Šele zakoni o nihanju, ki se nahajajo v Fiziki, so rodili pravilne ure. Danes so tako važne, da bi brez njih ne mogli živeti. Brez njih ne bi vedeli, kdaj prično ure in kako so dolge. Alko ne bi imeli ur bi morali v sobah postavljati druge predmete in za birmo ne bi mogli botri dajati tako lepih darov. Vsi urarji bi se morali pečati s kako drugo obrtjo in zlatarji ne bi mogli delati verižic za ure. Marsikdo bi si tako prihranil denar, drugi pa ne, ker bi v zastavljalnici ničesar ne mogel zastaviti in dobiti. Japonsko pripovedka Chiu-Kiu najde na cesti zrcalce. Ker se je svetilo, ga pobere in pogleda in presenečeno vzklikne: „Kako pride sem slika mojega očeta?" Skrbno spravi zrcalce v žep in ga nese domov. Tu ga skrije v skrivni predal pisalne mize. O svojem zakladu ne črhne nobene besede niti svoji ženi ne. Tej se je čudno zdelo, zakaj njen mož tako pogosto zahaja v svojo sobo, ker prej%i imel te navade. Nekega dne jo premaga radovednost in prebrska vse predale moževe pisalne mize. Po naklučju odkrije skrivni predalček in najde zrcalce. V „A tako!" vzklikne vsa razkačena. „Ljubico ima in hodi ogledovat njeno sliko. Ti bom že pokazala, ti nesramni goljuf, ti!" Ko pride mož domov in'hoče v svojo sobo, mu žena jezno zastavi pot in mu pokaže zrcalce. „Kaj hočeš s sliko mojega pokojnega očeta?" jo mimo vpraša. „Kaj, še nedolžnega se hočeš delati? Mene pa varaš in zahajaš k drugi ženski. Saj to je vendar slika tvoje ljubice!" „Pri Budhi, motiš se. To je vendar slil^a mojega pokojnega očeta, kar poglej!" „Pa ja ne misliš, da sem slepa. Saj vendar znam ločiti moškega od ženske.“ . Mimo pride svečenik. Ko zasliši prepir, vstopi v hišo. „Mir vama bodi, otroka moja. Zakaj se prepirata?" „Moj mož me vara z drugo žensko, pa trdi, da ni res, a danes sem našla sliko njegove ljubice." „Daj mi sliko!" ukaže svečenik. Ko zagleda zrcalce, se spoštljivo prikloni in reče: „Motita se, ljuba otroka, to je slljca našega velikega Budhe. Vzel jo bom s seboj in spravil v njegovem templju." Za smeh V gostilni' „Pri debeli goski" so se stepli fantje. Vsa zadeva je prišla na ušesa krajevnemu orožniku, ki je zadevo prijavil sodišču. Pri razpravi je vprašal sodnik postavnega fanta, ki je bdi ob času pretepa v gostilni: „Torej ste videli, ko so tepli Slavčkovega Maksa"? Priča: „Ne, ampak le slišal." Sodnik; „To ne zadostuje. Pojdite." Priča se obme in glasno smejoč odide. Sodnik: „Zakaj se smejete?" Priča: „Ste me videli?" Sodnik: „Ne, pač pa slišal." Priča: „To ne zadostuje. Pozdravljeni!" monsignor i^alentin je stopil v osemdeseto leto Na god sv. Valentina (14 februarja) v preteklem tednu je prelat in monsignor Valentin Podgorc nastopil svetopisemsko starost — osemdeseto leto. Naš list si šteje v čast, da ima tega velikega Slovenca in neumornega delavca na verskem, prosvet. in gospodar, področju za svojega sotrudnika. Zato se čuti dolž- . nega, da mu ob njegovem jubileju čestita in ga predstavi svojim bralcem ter jim pokaže lik moža, ki se že več kot pol stoletja trudi in bori za verski, kulturni in gospodarski napredek Slovencev na Koroškem, lik moža, ki je vedno stal in še stoji v prvih vrstah v boju za pravice Slovencev in s svojim zgledom, nesebičnim in požrtvovalnim delom kot očak kaže, kako je treba svoj narod ljubiti, zanj delat in se boriti. * . v Gospod prelat se je rodil 14. februarja 1867 v kleni slovenski družini pri sv. Neži pri Velikovcu. Izredno nadarjenega, pridnega in idealnega mladeniča so starši poslali v gimnazijo v Celovec. Tiste čase je Celovec bil še središče in žarišče slovenskega kulturnega in narodnega delovanja. Živ je bil še spomin na ustanovitelja Mohorjevega društva, škofa Slomška. V mladih dijakih je še plamenel ogenj literarnega navdušenja, ki ga je zanetil profesor Janežič s svojim „Glasnikom"; dijaki so se kljub nemški gimnaziji lahko dobro seznanili z literarnim slovenskim jezikom ob številnih publikacijah Mohorjeve družbe. Tedaj so delovali v Celovcu možje kot Einšpiller, Matija Majar-Ziljski, Janežič (t 1896). To je bila doba velikih gibanj in narodnega prebujenja, doba taborov, besed, čitalnic. Na gimnazijah se je poučevala slovenščina fakultativno in slovenski dijaki so se tega pouka prav marljivo udeleževali. Ni torej čudnor če se je mladi dijak v tako razgibani dobi in ob takih vzornikih že zgodaj navdušil za slovenščino in za delo med narodom. Zato se je odločil, da bo temu delu posvetil vse svoje življenje. Kot najprimernejši poklic, kjer bo lahko vsega dal narodu in skrbel za njegovo časno in večno srečo, se je mlademu dijaku zdel duhovniški poklic. Zato je po dovršeni srednji šoli stopil v celovško bogoslovje jkjer se je med drugimi vedami posebno oprijel študija velikega Akvinca in se poglobil v nauke sv. Avguština. Ta dva cerkvena učenika in duhovna velikana sta ostala skozi vse življenje vodnika in spremljevalca našega odličnega jubilanta. Redko kdo med vrstniki je v Tomažu Akvinskemu tako verziran kot gospod prelat. V mašnika posvečen je bil 10. maja 1890 leta. Po posvečenju pa se je še poglabljal in spopolnjeval v študiju in je' nastopil dušnopastirsko službo kot kaplan v Pliberku šele 1821 leta. Kot kaplan je prišel v ožji stik s slovenskim ljudstvom. Tu je spoznal od blizu njegove duhovne in gmotne težave. Sprevidel je, da se slovensko vprašanje na Koroškem ne da rešiti samo s slovenskimi knjigami in političnimi gesli, ampak da je treba narodu priboriti vse pravice, ki mu kot narod pripadajo. Predvsem pa, da je treba Slovence gospodarsko dvigniti in osamosvojiti, da ne bodo odvisni od tujega, slovenstvu sovražnega kapitala. V tej dobi se je. torej zanimal za gospodarska vprašanja. Študiral je zadružništvo in se je v ta namen šel spopol-njevat celo v tujino. Tako je postal eden prvih slovenskih koroških gospodarskih strokovnjakov. Kot tak je organiziral in ustanavljal posojilnice in hranilnice, bil vodja sloven. posojilnice v Celovcu, zadružne centrale v Sinči vesi in dalj časa tudi od-' bomik in slovenski zastopnik pri nekdanjem Landeskulturratu v Celovcu. Dalj časa je bil gospod prelat tudi vikar v Marijanišču, kjer je vzgajal mlad slovenski duhovski naraščaj in ga vnemal za visoke ideale. Pozneje (1906) je postal profesor verouka na ženskem učiteljišču pri ur-šulinkah in obenem bil špiritual pri uršulin-kah ter dolgoletni slovenski pridigar pri Sv. Duhu. Leta 1906 je postal tajnik Mohorjeve‘družbe. To odgovorno in težavno službo je vršil tja do usodnega plebiscita, ko se je Mohorjeva družba cepila in se preselila za ostale Slovence na Prevalje. Gospod prelat pa je v tistih za koroške Slovence tako bridkih, ponižanj in preganjanj polnih časih stopil na branik slovenstva. Prevzel je vodstvo Mohorjeve družbe za Koroško, postal njen predsednik in upravitelj njenega imetja do danes. Pri tem na videz bolj materijalnem delu in zaposlitvi pa je gospod prelat našel še vedno dovolj časa tudi za duhovno službo. Dušnopastirsko se je mnogo udejstvoval in vodil je mnogo tečajev, duhovnih vaj in obnov za može in fante. Gorečega in navdušenega pridigarja so možje posebno radi poslušali, ker gospod prelat zna tako praktično in nazorno povedati. Ugajal je posebej še po svojih originalnih zamislih. Vidnejše kot na dušnopastirskem področju je prelatovo pisateljsko delovanje. Kot ve- i roučni profesor je iz svoje stroke v nemškem jeziku napisal katekizem po naukih sv. Tomaža Akvinskega. Za Mohorjevo družbo je napisal slovenskega Gofineja, ki duhovniki še danes radi sežejo po njem. Za preprosto ljudstvo je napisal več molitvenikov, izdajal in pisal je prejšnjo predvojno „Nedeljo". Pri Mohorjevi družbi je izdal po1 Kneippu prirejenega domačega zdravnika. Svoje pero je sukal tudi za pravice slovenskega ljudstva v „Glasu pravice", prikazal je stanje in krivico, ki se je godila koroškim Slovencem, v knjigi „Koroški Slovenci v preteklosti in sedanjosti”. Poleg tega najdemo še nešteto njegovih člankov in spisov po raznih koledarjih, revijah in časopisih. Vse to delo ne razodeva samo prelatove velike nadarjenosti in zmožnosti, marveč tudi njegovo veliko pridnost in ljubezen do naroda, za katerega se vse svoje življenje trudi in bori. Njegovo življenje ni bilo praznik, marveč trd in znoja poln delaven dan. Kar je gospodu prelatu najbolj v čast in kar mu je pridobilo mnogo prijateljev in častilcev, je njegova značajnost, možatost in umirjenost. V. svoji borbi za pravice ni nikoli pretiraval, ne delal komu krivice, am- pak se je držal samo resnice in zaupal v pravico, ki mora prej ali slej zmagati. Zal da je imel opraviti z nasprotniki, ki mu v tem pogledu niso segli niti do kolen. Toda ti gospodje se danes osramočeni skrivajo, med tem ko borec za pravico in resnico lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. Narod je spoznal v gospodu prelatu svojega dobrotnika in zaščitnika in mu na zunaj izkazal hvaležnost. Občine Škofiče, Škocjan in St. Jakob v Rožu so ga izvolile za častnega občana. V ^ Njegove zasluge na duhovnem področju je priznala tudi cerkvena oblast in ga imenovala 1904 leta za monsignora, leta 1929. pa za člana stolnega kapitlja. Ob njegovi sedemdesetletnici pa ga je sv. stolica imenovala za papeškega prelata. * Ce bi bila usoda prelatovemu delu in našemu ljudstvu v zadnjih desetletjih milejša, bi gospod prelat ob svoji osemdesetletnici lahko s ponosom zrl na uspehe svojega več kot polstoletnega dela, tako pa je vse vihar razdejal ,kar je on v trudu in znoju Zbiral in gradil vse svoje življenje. Koga drugega bi , taka kriva usoda za vedno potrla in mu vzela vso voljo do dela, toda o prelatu veljajo pesnikove besede: Ti streti me moreš, podreti nikdar, usode sovražne besneči vihar! Gospod prelat tudi pri svojih osemdesetih letih z zaupanjem zre v bodočnost in je prepričan, da bo pravica kmalu slavila popolno zmago In da se bodo ideali, za katere je živel in delal, kmalu med njegovim slovenskim narodom uresničili. Zato je ves čil, kakor večni mladenič, koh ga radi nazivljejo njegovi sobratje, spet na delu, da oživi ustanove, ki so nekoč tako bujno cvetele. Mi iz vsega srca čestitamo gospodu prelatu k visokemu jubileju, želimo mu da bi se njegove želje čimprej uresničile in da bi še sam dolgo mogel delati v prid Slovencem in doživeti še zares lepe dneve svojega naroda. — Še na mnoga leta! Ždeiai rudnik na Koroškem Železni rudnik Hüttenberg na Koroškem je zopet pričel obratovati. Na ta način so vsi obrati industrijskega odruženja „Avstrijska alpska družba" v britanski coni zopet v pogonu. Dnevno izkopljejo 160 ton, v doglednem času pa se bo ta količina povečala na S50 ton. s Biliois Tudi v Bilčovsu so zaživeli. V začetku meseca so igrali veseloigro „Davek na samce", ki je povzročila obilo smeha in dobre volje med gledalci. Fantje in dekleta pa se sedaj pridno učijo petja pod vodstvom neumornega gospoda Ogrisa, ki ima vkljub vsem domačim opravilom vedno čas za lepo pesem. Pevcem želimo pri njihovem naporu obilo uspeha. • Ten minute* SngUeU: The Past Tense — Pretekli čas 1. to be — biti: I was — sem bil you were — si bil (ste bili) he, she, ft was — on je bil, ona je bila, ono je bilo we were — smo bili you were — ste bili they were —- so bili 2. to have — imeti: I had — sem imel ' Opomba: „had" velja za vse oblike preteklega časa tega glagola. 3. Pri vseh pravilnih glagolih tvorimo pretekli čas tako, da nedoločniku pridenemo končnico — ed (za vse osebe enako.) — Če se glagol končuje na -e- tedaj pride-nemo seveda samo -d. ® I learned — sem učil she danced — ona je plesala he waited — on je čakal Pazi: Če stoji neposredno pred končnico „ed", „d" ali „t" tedaj jo izgovorimo „id“. N. pr. he waited izgovori: he ueitid. What we oftep hear — Kar pogosto slišimo I think it would be best — Mislim, da bi bilo najbolje It is impossible for me to believe it — Zame je nemogoče, da bi to verjel I am in love with you — Zaljubljen sem v Vas What I am to do now? — Kaj naj storim sedaj? What does that meanj — Kaj naj to pomeni? What news is there? — Kaj je novega? Two Proverbs — Dva pregovora A friend in need is a friend indeed — V sili spoznaš prijatelja He who laughs last, laughs longest — Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje. '* Prihranile si tehsl za nslmeni pouk angleščine, ki bo v nedeljo ob 20 uri 10 minul v celovškem radija, Posinšajle dobro da bo imel vaš ponk res nspeh. Najbolj nesrečna občina na Koroškem Koroški gorjanec ni takega kova, da mnogo govori. Tudi ni vajen, da se mnogo meni o življenju in smrti. „Bog da življenje, Bog ga tudi vzame", kakor pač mora biti, tako tudi pride. Malo vere v usodo, krščansko pokoravanje pred Vodnikom vsake usode, a kvečjemu se nerazumno čudi, če pride prehudo! Ali brez godrnjanja, brez tožbe, kvečjemu stisne pest v žepu obnošene delovne suknje proti onim, ki so mislili, ds lahko uresničijo svoje blodne zamisli v teh tihih gorskih dolinah, ki so prebivalcem cvete kot že stoletja stara dedna naselbina, hujše kot najokrutnejši tlačitelji kmeta v srednjem veku. A kov koroškega kmeta je eden od naj-okornejših v avstrijskih gorah. Posebno tam, kjer so vzhod«! obronki Karavank pod že južno modrim nebom do vrha posuti * posameznimi naselbinami, v katerih si prebivalci slovenskega materinega jezika težko in mukepolno pridelajo svoj kruh na kršnih tleh in si iščejo zaslužka kot drvarji in vozniki. Tu in tam je pero poklicanega ali nepoklicanega pisca tudi omenilo, da je ta narod ns južni meji Avstrije moral marsikaj pretrpeti, odkar je zločinska roka severnih vsiljencev zasadila tudi v njihovih tihih dolinah In grapah zastavo s kljukastim križem — resnično, nepopisno .najstrašnejše trpljenje tega gotovo najhujše izkušenega prebivalstva cele Avstrije še nihče ni prav opisal. Kakor že rečeno: Ni navada naših kmetov, da obesijo svoje trpljenje na „veliki zvon", da ga raztrobentajo po svetu in — gredo beračit za „popravilo storjene krivice*! Zato moramo najti zagovornika, ki bo govoril za te najsiromašnejše. Naj ta skromni poizkus uspe! Zastrašena, zmedena, s pravim kmečki® nagonom, ki je povezan z naravo, česte vsekakor tudi zaslepljena s kričečimi pr»' znimi besedami in obljubami, ali kljub vsemu na pravi kmečki način še vedno dovolj nezaupljiva, sta kmet in kočar Belske dolin® pustila, da odvihrajo dogodki marca 193** leta tudi preko njune doline. Tedaj sta naenkrat postala „nemški gorjanec" na najjužnejši meji „Velikonemžk® države". Rjavi vsiljenci so ju snubili s svoj® hinavsko politiko, slovenskemu prebivalstvu, ki se je težko borilo za svoj obstanek, so obljubljali gore zlata in vedno znova so obljubljali, da bodo spoštovali posebnost, jezik, globoko vernost kmetov Belske doline. Da, še več. Kar snubili so za njihovo do' padenje! Razdelili so v še nikoli izdane® številu v slovenščini tiskane molitvenike zs ✓ kmeta, spise vseh vrst in vsebine, ki si ji^ lahko samo moremo misliti in ki odgovarjajo kmetu. Na žalost ta način deloma ni zgr0; šil svojega učinka. Marsikateri slovensk-koroški kmet -in kočar je šel na te rjave limanice, čeprav niso mogli zatreti zdraveg9 nezaupanja proti temu zlonosnemu daril® Potem je prišel 6. april. Dan Hitlerjeveg9 napada na Jugoslavijo. In naenkrat je p° stalo vse drugače! Sedaj je bestija pokazal9 svoj pravi obraz. Spomladi leta 1942. se je~začelo! — Z gr° zo se še spominja vsak prebivalec Bele ^ Železne kaplje, okoli katere leži ta občin0, prvih izseljevanj koncem aprila 1942 leta Izgnali so jih z doma v roku od 20 minut 20 kg prtljage! Moške, žene, otroke, stark® starce, ljudi, ki ničesar niso zakrivili, k° samo, da niso imeli nemščine marveč sl venščino za materni jezik! Ali vsekako imeli so na vesti drug zločin! Bili so sVt>^,°a dni Gorjanci. Že stoletja so podedovali kr0I1_ ječmenova in krompirjeva polja od očeta sina, jih obdelovali in negovali. Cesto P ^ dajo neverjetno strmo od koče ali v dolino; vedno znova — iz leta v leto ) gnoje — z gnojem edine mršave krave; v® no z nova nosijo zemljo v koših na skljuC nem hrbtu po hribu navzgor, če jo neu odplavi;, vedno znova se bore za' zen»lJ° nemilostno gorsko naravo. Te že itak ta uboge, ali čiste in redne, bolj kot lastno ^ vljenje ljubljene kmetije naj bi sedaj PrePte stili drugim, tujim, toda tudi nasilno v ^ kraje preseljenim, baje nemškim prišel) cem. Naslednike so priselili iz koroške ^ nalsfce doline, ki je postala leta 1918 i 0 janskai a potom politike osi „za s0 čase" k temu prokleta. Pripovedovali ^ jim, bolje rečeno, nalagali so jih, da so -ši lastniki v Belski dolini baje prodali sV. a imetje in kmetije in nič hudega sluteč, ^ kor izseljenci sami, so prišli semkaj v veri, da si tukaj nanovo zgrade domov ^ in zasadijo polja. A izseljencem? Da, .jo s slinavo hinavščino .satansko in lažnjivostjo natvezli uradniki „Nems ^ naseljevalnega društva" — sami v straIJ‘s sc poklicu aktivni SS-ovci in SA-jevci, & videli v svoji krvniški delavnosti bo i brodošlo priliko in varnejšo zaposlitev,^ ^ kor pa da gredo za „vodjo in do®ovl^°j.0Č fronto —, „da pridejo od teh kršnih ta P ^ v krasen raj, v zemljo Kanaan"! To “a'sJJe bilo na Bavarskem! A tam so baje ,,3f kmetije, plemenita živina, zlata žitna P gjj sadni nasadi — na kratko: tam bodo srečo! (Dalje prihodnji Cerkvica na holmcu — značilnost naše dežele Železna Kapla Starodavni farni običaj k Svečnici Znani pač več sto let stari običaj k sveč-aici -se je letos posebno veličastno obnovil. Že dolgo so se otroci veselili večera pred svečnico. Pripravljali so nove cerkvice, pri tem so jim pomagali tudi odrasli, med njimi tudi par domačih umetnikov, tako da so bili izdelki okusni in umetno krasni. Na predvečer svečnice so se zbrali otroci p.ri cerkvi Dev. Marije v Trnju, nad 120 otrok je prineslo cerkvice, ki so znotraj raz-svetijene s svečo. O mraku se je začel pomikati sprevod od Marijine cerkve po glavni cesti čez trg. Otroci so vpili na ves glas: »Ante pante populore, Kocla vrata cviliijo-rs..." Kakor v koralu so ponavljali iste besede z isto koralno melodijo. Sliši se od da-!eč kakor da bi peli pete litanije. Ko pride sprevod do farne cerkve sv. Mihaela, se ustavi. Otroci z lučicami in mno-Soštevilni drugi otroci in odrasli gredo z Oj im v farno cerkev. Cerkev je bila napolnjena. Goreče cerkvice, v starodavni gotični | hiši božji v mraku .. čudovito doživetje. O-trooi skupno pojejo, skupno molijo, dajo zahvalo Najvišjemu, letos še posebno za mir in varstvo v zadnjih letih, v katerih je župnija tako veliko trpela. Z blagoslovom Najsvetejšega in zahvalno pesmijo je končana pobožnost v farni cerkvi. Sprevod se pomika dalje. Spet se slišijo isti glasovi: ante pante ... Pride do belskega mosta pri gradu. Tam se končno ustavi. Pri mostu je velik križ. Otroci z gorečimi cerkvicami se uvrstijo okoli križa. Skupno molijo Oče naš ... Zdrava Marija ... zapojejo nekatere pesmi, nazadnje: „Je angel Gospodov", po starodavnem ljudskem napevu, z duhovniškim blagoslovom je to končano. Zdaj pa hitijo z brzimi koraki k reki Beli, da ji izročijo goreče cerkvice. Vzamejo palice, na katerih so pritrjene cerkvice in položijo cerkvice v valove potoka, da plavajo po vodi. Vsak pazi na svojo cerkvico. Nekatere hitro ugasnejo in se potopijo, druge pogorijo v plamenu, spet druge pa plavajo zmagovito dolgo pot počasi goreče na poti nazaj v Kaplo . .. Svojčas so prav vse ceričvice izročiliv Bell, zdaj pa nekateri cerkvice pogasijo in nesejo nazaj domov, da počakajo na drugo leto. Toda to ni prav, pravi stari modrijan iz ljudstva, mora biti mala žrtev, vsako leto se morajo izdelati nove cerkvice. Kako j e'nastal ta običaj? Pred več sto leti, tako pripoveduje živo ljudsko izročilo je bila velika povodenj k Svečnici, Voda je tekla po trgu, stopila v hiše, tudi župna cerkev je bila napolnjena z vodo, le Marijina cerkev v Trnju je stala na suhem. Takrat so predniki zaobljubili vsakoletno procesijo od Marijine cerkve skozi trg do mosta pri gradu. Nosili bodo goreče cerkvice v rokah in jih potopili v Beli. Veličastna je bila vsako leto udeležba'pri 'tej procesiji. Se leta i854. so se procesije udeležili duhovniki v ornatu. Peli so med procesijo tudi slavospev Simeona v latinskem jeziku: „Nune dimittis . .. — Zdaj odpuščaš...". Besede: „ante faciem populorum" so se s časom pretvorile v: ante pante populore ... Polagoma je strogi verski značaj procesije stopil v ozadje, pojavili so se razni neredi med procesijo, zato duhovščina ni več spremljala v cerkvenih oblekah procesije.. V ljudskem izročilu pa je ostal ta običaj živ in je vsako teto posebno veselje in doživetje za mladino. Božja njiva v Železni Kapli Ne da bi se človek zavedal, delujejo neprestano v gozdni zemlji predrobna živa bitja, ki jo predelujejo in spreminjajo v čirn bolj uporabno. Nekoliko spoznamo buj-host tega življenja v gozdnih tleh, če zaletnem o prgišče zemlje in si jo natančneje gledamo. Že s prostim očesom zapazimo veliko množino črvov, in črvičev, kotačni-kov in pršile, pa tudi hroščev, muh, stonog 'h njihovih ličink. Nä 1 m2 jih moremo našteti na desettisoče. Posledica njihovega dela je gnojenje gozdnih tal (sl. 1). In v to sožitje pošiljajo gozdna drevesa svnje korenine in zajemajo iz zemlje po-*rebne hranilne snovi ter se v njej pritr-ittjejo. Toda ne segajo vseh dreves fcore* hine enako globoko, nekatera drevesa, n.pr. hrast in bukev se zakorenita globoko, dru-9a ipa plitvo; in niso vsa drevesa v gozdu Slede tal enako zahtevna; breza je n. pr. *elo skromna, druga kot hrast, lipa, in javor, pa veljajo kot izbirčna jpo-sebno zahtevna sta jasen in brest; ostala pa, kot bukev, so nekako v sredini. Sicer ji bolj godita aPnenec in lapor, vendar se zadovolji tudi s skromnejšo zemljo, če le ni presuha in Pteprazna. Prav zato, ker je gozdno drevje glede zahtevnosti tal zelo različno, vsaka vrsta Pa se mora v določeni meji razmeram pri-la3Qditi, morejo uspevati v istem sklopu hajrazličneijše vrste dreves. Posebno važna za rastline je množina kislin ;v zemlji; vsaka zemlja ima več ali ^amj kislin .-deloma prihajajo od rastlin, ki hh po koreninah izločajo ,da topijo hranilne shovi in jih raztopljene vsrkavajo; pretežno pa prihajajo soli od humoznih soli, ki na-staiajo pri počasnem razpadanju rastlin v 9°zdnih tleh. Če jih veže apnenec, dajo l|herno črnico, ki je radi zračnosti in vla-nad vse zaželjena. Znanilci take črnice: *a)°ja deteljica, dišeča perla, nedotik in mi-Salica (trava). Če pa črničnih ali humoznih hjslin ne veže apnenec, nastane surova čr-?*ca. ki ovira rast dreves. Pa ne le pomanj-anje apnenca povzroča tvorbo surove čr-^ice, ampak tudi enostransko gojenje eno-rsitnlh gozdov, zlasti iglavcev, pregosto hkovje; znak take zemlje je pomanjkanje Podrasti, zlasti zelišč. Huinozne kisline ovirajo razkrojevalno 6l° gliv cepljivk, pa tudi zemlji škodujejo; aPodnji del Skorje izlužijo, dno postane si-o, bledo pegasto; izprani dali se naberejo-f obije in zgoste ter zablatijo tla. So; rastli- o. ki nam pokažejo kot nekaki „kislinoka-Htnožino- humoznih kislin v gozdu. Po hb presodi gozdar, so li tla v gozdu zdra-a ali pa jih je treba zboljšati, iti a V 90Zdu Pa odvisijo tudi od podnebja rastlinstva; med gozdno zemljo, podneb" 01 in rastlinstvom je neko določeno raz-e'rje. Na eni strani vplivajo tla na rastlin-, v°; prezahtevne ne uspevajo, manj za-ev®e pa uspevajo. Prav tako oblikujejo DĐZDU rastline tla; da je stelja, listje, igle itd. važna za tvorbo črnice, je znano,- od tega, kakšna je stelja, zavisl množina kislin v zemlji; zato nekatere rastline koristijo, druge pa škodujejo vrednosti tal. Poisebno bukev, če ne raste preveč na gosto, je „mati" gozda, ker omogoča tvorbo dobre črnice; zato. jo dandanes sade med iglavci; čistih bukovih gozdovih, zlasti na neapnenih tleh pa je kvarna za gozdna tla, ker da preveč izhla- pevanje dihanje Ustje odpada ras Hin ska J \ \strtknn črnica mi kovina iivahke izloCnine glive in drobne živali, bakterije zelene gozdne rastline Ozračje ogljikov hrani,ne so// ,n dvokts voda rudnine v zemlji Rastlinstvo v gozdu kislin. Slično je pri hrastu, ki uničuje hu-\možne kisline, ker preveč prepušča (ima namreč redko krošnjo) preveč svetlobe do tal. Zato naj se druži z bukvijo, ki zbira hu-mozne kisline. Podnebje: padavine, mraz, vročina, veter, sodelujejo pri razpadanju kamenin in omogočajo naselitev najpreprostejših rastlin, ki nadaljujejo tvorbo zemlje. Pa tudi suša in mraz stavita gozdu meje. Tako nastane med temi tremi činitelji nekak trikotnik (sl. 2). Pa tudi rastline vplivajo na podnebje, ker izhlapevajo veliko množino vodnih hlapov, zadržujejo viharje in dajejo milejše ozračje. Če se spremeni en činitelj, se pokažejo posledice na obeh drugih. Tako vlada v naravi tesna povezanost. Seslansk koroških kino-lastnikov Kakor je sporočila izposojevalnica filmov za Koroško, so se pred kratkim sestali lastniki in oskrbniki kinov na Koroškem ter obravnavali vprašanje, ki se tičejo skupnih interesov kino-lastnikov. Splošno so sklenili, da poverijo gospodom Langauerju (Beljak), Schueßlerju (Volšperk) in Steindorfer-ju (Breže) varstvo skupnih interesov. Ti bodo delovali kot posredovalci med izposojevalnico ter ostalimi lastniki in oskrbniki kinov. Tc/popolnoma nepristransko soglasje ne pomeni nikake nove ustanovitve Koroškega gremija kino-lastnikov ali sličnega združenja, temveč le odgovarja splošni želji za poenostavitev poslovnega obrata. Poveritev zastopstva splošnih interesov tem trem kinopodjetnikom so pred kratkim krivo razlagati kot izvolitev predsedništva in pravtako so poročali, da je bil eden od teh treh gospodov poznan nacist. Naj bo politično prepričanje prizadetega kino-lastnika kakšno hoče, dejstvo je le, da ni mogel kot nekdanji prostozidar biti nikdar član NSDAP. : Globasnica V eni izmed zadnjih številk „K. K." smo poročali o nesreči pri Harihovih, ko je trans-misijski jermen osemnajstletni hčerki imenovanega posestnika potegnil lase s kožo vred z glave. Mička leži sedaj v celovški bolnici in ji je že bolje. Las sicer ne bo več imela, a si bo lahko pomagala z lasuljo. Vsekakor pa bo lahko vkljub temu postala poštena kmetica in dobra gospodinja. Bog, ki je to nesrečo pripustil, jo bo gotovo tudi v nekaj dobrega obrnil. Micki želimo, da bi se iskoro vrnila na svoj ljubi dom. Tehančtt pri Beljaka V petek 8. februarja je bil pri nas jako slovesen pogreb Tomažičevega očeta, ki je dosegel častitljivo starost 89 let. Bil je najstarejši v naši župniji. Kako je bil priljubljen in spoštovan, je potrdila zelo velika: udeležba župljanov pri njegovem pogrebu. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil v ganljivih besedah čast. g. župnik Ožgan, ki se je zahvalil tako številnim spremljevalcem na zadnji pokojnikovi poti za njihovo udeležbo, s katero so pokazali, kako zelo so ga ljubili in cenili; obenem je poudaril, naj bo pokojnik vsem svetel vzgled lepega življenja. Tudi tebanski cerkovnik je izrekel pokojniku poslovilne besede v imenu sosedov in se mu zahvalil za njegovo vsestransko pomoč in nasvete, s katerimi je bil vedno vsakemu pripravljen pomagati. Št. Hi oh Braii V nedeljo so nas obiskali igralci iz Bil-čovsa. Zaigrali so nam igro, ki je zelo primerna za predpustni čas: „Davek na samce". Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Upamo, da bodo sedaj tudi domačini dobili korajžo in se nam v kratkem predstavili z lastno igro. Fant in samovzgoja V eni od zadnjih' številk „Koroške Kronike" smo govorili o predmetu: Mladina in javno življenje. Naglasili smo, da se mladina mora zanimati za javno življenje. Toda, kdor hoče v javnem življenju uspešno delati in s tem koristiti-narodnemu občestvu, se mora zato pripraviti. Ko fant zapusti šolo, mora šolanje nadaljevati. Seveda s tem ni rečeno, da mora iti še v kake druge šole. Velika večina kmečkih fantov bo ostala doma. Nadalnje šolanje obstoji v tem, da se sam nadalje izobražuje. Sredstva za nadalnjo izobrazbo so predvsem: dobra knjiga in časopis, nadalje katoliške prosvetne organizacije, razni tečaji in prireditve, tesna povezanost s Cerkvijo. x Knjiga in časopis širita kmečkemu mladcu duševno obzorje. Mnogim koroškim slovenskim fantom in dekletom, ki so v zadnjih letih končali ljudsko šolo, bodo gotovo slovenske knjige in slovenski časopisi delali težave. Nemška raznarodovalna šola je storila mnogo zla. Toda ne obupati. Z ljubeznijo do materinega jezika vzemite fantje in dekleta slovensko knjigo In časopis v roke. Brihtna slovenska glava bo premagala vse težkoče. Knjiga vam bo postala ljub prijatelj, svetovalka v mnogih važnih vprašanjih, na katere drugače ne bi našli odgovora. Seveda ni vseeno kaj beremo. Niso vse knjige In vsi časopisi enako dobri. Mnogo je knjig, kjer se v lepo oblikovanih stavkih skriva strup, ki sicer ne naenkrat, ampak polagoma zastrupi in uniči one dobrine, ki nam morajo biti svete, namreč vera in nravnost. Moderno brezboštvo je zvito. Ne trdi naravnost, ni Boga, ampak hoče najprej omajati v človeku temelje, na katerih sloni vera v Boga. Eden takih temeljev je čistost. Ko je ta temelj zrahljan, ali celo zrušen, potem nujno sledi padec v nevero. Nravno propaden človek si namreč ne želi Boga, ker se boji sodbe, zato začne Boga tajiti. Torej pozor pred strupom v obliki raznih romanov in povesti, kjer se greh prikazuje v luči in se zagovarjajo zmotna načela. Ne berimo le povesti in romanov, marveč vzemimo v roko tudi druge poučne knjige. Zanimajmo se za zgodovino. Slovenci moramo poznati svojo preteklost. Nasprotniki slovenskega naroda trdijo, da nimamo zgodovine. Imamo jo. Lepa in slavna je. Na naših tleh stoji Starodaven spomenik naše preteklosti — knežji kamen pri Gospej Sveti. Iz poznanja naše preteklosti, iz bojev za staro pravdo, za vero v dobi turških vpadov (Miklova Zala), bomo črpali novih moči v boju za svoj obstanek. Nadalje vzemimo v roke življenjepise naših velikih mož, v katerih pravi pesnik: „Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov." Imamo mnogo zaslužnih mož, katerih imena se bleste kot svetle zvezde na pozornici našega narodnega dogajanja. Anton Martin Slomšek, škof in narodni preporoditelj, Andrej Einspiler, Matija Majar-Ziljski, Anton Janežič, France Prešeren, Ivan Cankar In še, in še, dolga vrsta jih je, ki so slovenskemu narodu kazali pota k lepši prihodnjosti. Ko bomo čitali življenjepis svetniškega Slom-šeka, ali ne bo sleherno pošteno, za vse dobro vneto srce slovenskega fanta in dekleta, hitreje bilo ob njegovih življenjskih naukih. Kako lepi so: „Vrli Slovenci, sveta vera bodi vam luč, materni jezik ključ do zveličanske in narodne omike." Alt: „Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela." — Ob takih vzgledih naj slovenska mladina oblikuje svojo osebnost ter se tako vrašča v narodno skupnost kot njen oživljajoči člen. V časopisju ne zasledujmo zgolj dnevnih senzacionalnih novic. Citati je treba tudi članke načelne in gospodarske vsebine. Koliko zanimivih načelnih člankov, in koliko upoštevanja vrednih gospodarskih člankov, prinaša vsaka številka „Kronike"! Citati je treba pazljivo in s premislekom, da se pre-čitana tvarina vtisne bolje v spomin. Ko či-tamo poučno knjigo, ali leposlovno knjigo, kak važen članek načelne ali gospodarske vsebine in naletimo na kako važno misel ali nauk, si to izpišemo v notes. Ob priliki bo vse prav prišlo. Na ta način si boste obogatili duševno obzorje in si nabrali zakladov za ži^jenje, ki jih noben tat ne more akrasti. ' Marsikje so še hranjene knjige Mohorjeve družbe. Fantje in dekleta, poiščite jih. Ob lepi slovenski besedi, ki lahko sedaj neovirano žubori, se navdušujte za slovenske ideale. Zimski večeri, ko so vsi člani družine zbrani ob družinskem ognjišču, naj bodo nekaka slovenska nadaljevalna šola. S čita-njem dobrih slovenskih knjig se izobražujte fantje, vi bodoči voditelji družin in nosilci javnega življenja, pa tudi dekleta, bodoče matere in vzgojiteljice novega slovenskega rodu. ^ mlade mamice. JeleSm FOZVOj, utrjevanje in igrače dojenčka Poleg že omenjenega polaganja otroka na trebušček, da uri svoje mišice, pride v poštev kot prva vaja dviganje nogic, kadar leži otrok na hrbtu. Dvigamo jih tako visoko, kot je, otroku prav. Nato mu položimo roko pod lopatice, primemo z drugo roko noge ter ga tako dvigamo in spuščamo. Po večkratni vaji se vratne mišice otroku tako utrdijo, da mu glavica sama visi v zraku. Ce leži otrok na trebuščku, ga dvignemo za nogice tako, da napravi samokolnico, pri čemer se s komolci opira in dviga glavico. Nato ga primemo z eno roko pod prsnim košem, z drugo pa za noge in ga dvignemo, nato pa zopet počasi spuščamo v prvotno lego. Poleg teh vaj uporabljamo za utrjevanje otroka predvsem svež zrak. Vendar ni priporočljivo iti z novorojenčkom na sprehod, posebno če je huda zima. Slabe posledice pri utrjevanju dojenčka z mrzlo vodo se si-/ cer ne pokažejo takoj, a ko pridejo,' nam povzročajo nemalo skrbi. Zato se vedno držimo pravila,- vse ob svojem času in ne silimo narave, da bi preskakovala naravne stopnje razvoja. Nadvse čudno je, da si starši pri otrocih žele vse drugo prej kot otroka. Skoro vsaka mati želi, da bi bil njen otrok duševno bolj razvit, kot drugi otroci, in da bi jih v vsem prekašal. Ne vedo pa tega, da je otrok, če gre njegov razvoj po naravni poti največji zaklad družine. Velika ovira pri rednem uvajanju v življenje je za otroka njegov oče. Ves dan je v službi in ko pride zvečer domov in otrok že spi, hiti k njegovi posteljci in ga hoče videti. Mati mu sicer brani, a on jo zavrne češ: „Nekaj pa moram tudi jaz imeti od svojega otroka." Pri tem se otrok zbudi in oče ga ves srečen vzame v naročje. S tem je oče v svoji slepi ljubezni uničil otroku za razvoj prepotrebno spanje. In če se to večkrat ponavlja? Čemu se potem čudimo, da je otrok bled in da zastaja v rasti?! Glejmo torej, da se otroku ne kratijo pravice, ki mu pripadajo, pa bomo tudi mi z njim zadovoljni. ' • V enajstem mesecu se že razodeva značaj otroka in pametni stariši morajo previdno in smotemo vzeti vajeti v roke ter otroka razumno voditi. Slaba nagnenjaje treba zavirati, dobre strani pa razvijati, da bo nekoč iz otroka dober in značajen človek. Mati in oče morata biti v prepovedih in dopustitvah dosledna. Otroku je treba ustreči, če dostojno prosi za kaj, kar je koristno ali pa vsaj, kar ni škodljivo. Nikakor pa nesmemo biti dovzetni za otrokovo kričanje ali brcanje. Na ta način naj se otroku nobena želja ne izpolni. Telesnih kazni pri otroku ne uporabljamo, predvsem pa ,še v zgodnjih letih. Zaleže naj odločna in jasna beseda. Vsa prej omenjena navodila naj se uporab^ Ijajo pri vzgoji otroka v prvem letu. Ob koncu je potrebno, da vas opozorim še pred prezgodnjim navajanjem otroka na nočno posodo. Otroka navajamo na nočno posodo še le takrat, ko je njegova hrbtenica tako razvita, da lahko brez škode prenese pokončno lego. In končno še nekaj o igračah. Igrače so prvi vir otrokovega spoznanja, zato moramo biti pri izbiri igrač previdni. Prve otrokove igračke so njegov prstki in ročice. Z njimi se igra tako, da jih odpira in zapira, približuje, pa zopet odmika. Drugih igrač v začetku ne potrebuje, ker'jih ne pozna. Ko mu postanejo roke dolgočasne si sam poišče drugih igračk. To so navadno gumbi na odejici ali razni trakovi'njegove oblekce ter podobno. Šele po'tem je čas, da damo otroku igračko v roke. Pri izbiri igrač moramo paziti predvsem na to ,da je igrača gladka, ne pretežka in prevelika, barva naj bo stal- na in ne otroku škodljiva, ker moramo računati s tem, da jo bo otrok nesel k ustom, pa če bomo še tako pazili nanj. Ne mislite, da že’i otrok kakih prav posebnih in umetnih igrač. Cim preprostejša je, tem bolj mu je pri srcu. V začetku ima otrok veliko veselje s trganjem papirja, toda pri tem moramo dobro paziti, da ga ne nese v usta, ker bi se utegnil z njim zadušiti. Za papirjem so primerne žogice, ropotuljice in različne škatije iz lepenke, ki pa pridejo v poštev šele v drugem letu otrokovega življenja. VNETJE SLEPIČA V zvoniku farne cerkve se je ogl-asll najmanjši zvon navček-znanilec smrti. Vaščani so obstali sred izdela, se pokrižali in zmolili Očanaš za večni mir umrlega zemljana. „Kdo je neki umrl?" so ugibali ljudje. Prerešetali so usodo vseh, ki so zadnje čase bolehali, in ugotovili, da so še vsi živi. „Hej Mica, ti mnogo hiš obredeš,, ti gotovo veš, kdo je zapustil ta svet, da mu v naši fari zvoni navček", je vprašal boter Tone branjevko Spelo, ki je po vasi od hiše do hiše prodajala sadje in razno drugo blago. „I seveda vem", je odvrnila Spela, ki se ji je dobro zdelo, da se je Tone na njo obrnil po novice. Že se je okrog obeh zbrala gruča radovednežev, ki je vedno bolj rasla. Spela je začela pripovedovati: „Ravnokar sem bila pri Torkarju v sosedni vasi, naši podružnici, pa sem zvedela žalostno vest. Vsi gotovo poznate Torkar-jevega Francelj a, ki je kot ljudskošolski učenček cela leta ministriral v farni cerkvi. Predlansko jesen je šel v mesto v latinsko šolo, da bi po želji matere postal enkrat duhovnik. Obiskoval je sedaj drugo gimnazijo in bil zelo priden. Stanoval je v mestu pri neki daljni sorodnici. Ko se je vrnil po božičnih počitnicah nazaj v mesto, je po noči s srede na četrtek kar naenkrat začel stokati ,da ga boli v trebuhu na desni strani. Treslo ga je, čeprav je bil dobro pokrit. Gospodinja mu je pogrela opeko in mu jo dala na trebuh. Proti jutru se mu je dvignilo in začel je bljuvati. Nato mu je malo odleglo, da je zaspal. „Gotovo ima gliste", je menila zjutraj gospodinja mu dala čebule in skuhala iz nekih rož in gorskega mahu čaj, ki ga je Francelj čez dan pil. Bolelo ga je sicer še vedno v trebuhu, posebno, če se je premaknil, vendar prehudo ni bilo, pa tudi gliste se niso pokazale. V petek je bilo spanje isto. Ko je poskušal iti na veliko potrebo, ni šlo. Gospodinja mu je iskuhala čistilni čaj, dodala še malo grenke soli in olja, češ to ga bo že izpraznilo. Francelj je zaužil čaj. Po črevesju se mu je začelo nekaj pretakati, zavijalo ga je, trebuh se je še bolj napel, včasih se mu je : zdelo, da se nekaj v njem trga, toda do iz praznitve ni prišlo. V soboto dopoldne ga je prišel obiskat njegov profesor. Takoj ob prihodu je opazil, da je Franceljna bolezen zelo vzela. Obraz je imel bledo-siv, ustnice suhe in plave, oči vdrte. Dihal je hitro in površno, tuitam pri tem zastokal. Od časa do časa se mu je začelo kolcati.-Profesor je videl na prvi pogled ,da je bolezen zelo resna. Oštel je gospodinjo, zakaj še ni poklicala zdravnika, in sam pohitel, da ga pokliče. Zdravnik je prišel, ugotovil vnetje trebušne mrene, ki je nastopilo po njegovem mnenju verjetno radi razpočenega slepiča, in poslal po rešilni voz, da odpelje Franceljna v bolnišnico. Čez eno uro je bil Francelj že v bolnišnici, takoj nato pregledan in operiran. V trebušni votlini je kirurg našel razpočen slepič, okrog njega pa v?e polno gnojne tekočine, ki je zelo neprijetno dišala. Gospodinji, ki je čakala v čakalnici na izid operacije, je izjavil, da je bolezen zamujena in da ni nobenega upanja na ozdravljenje. V nedeljo je Francelj umrl. Domači so izvedeli za bolezen in smrt šele v ponedeljek, ker so snežni zameti ovirali promet in potrgali brzojavne žice. Franceljevo truplo bodo pripeljali danes iz mesta, jutri pa bo po sv. maši pogreb." * Slepič (appendix) je privesek slepega črevesa in se nahaja ob prehodu tenkega črevesa v debelo črevo, in sicer na desni strani trebuha na sredi med popkom in desno kolčno kostjo. Vnetje slepiča (append citis) povzročijo navadno gijivice (mikrobi), ki pridejo v tkivo slepiča včasih s krvjo po prestanem vnetju nebnic ali angini, včasih pa naravnost iz črevesa. Zato vnetje slepiča zdravniki tuintam imenujemo trebušno angino. Med zdravniki je splošno znano, da imamo v letnih dobah, ko je več angin v ustih, kmalu nato tudi večje število' vnetij slepiča. Včasih sproži to vnetje slepiča radi pritiska na mehko okolno tkivo tudi kakšen tujek, ki pride slučajno v slepič, na pr. peška črešnje ali češplje, otrdeli koščki človeškega blata itd. Slepič se radi tega vname. in začne gnojiti, Ce ni prej zdravniške pomoči, gnoj po par dnevnem gnojenju (pri otrocih včasih že prvi ali drugi dan) prodre skozi ovojnico slepiča. Slepič poči in gnoj se razlije v trebušno votlino, kjer povzroči navadno vnetje trebušne mrene, bodisi samo v bližini slepega črevesa ali pa cele trebušne mrene. Ako je vnetje samo omejeno, se navadno da pozdraviti, ako pa je prešlo'na celo trebušno votlino, navadno nastopi smrt. Vnetje slepiča je šele nekako zadnjih 50 let dobro znano. Prej so navadno govorili, da so se bolniku čreva zmešala, kar je za večino bolnikov pomenilo smrt. Sedaj imamo za pravočasne primere vnetja slepiča' izvrstna zdravila: operacija in zdravljenja s sulfonamidi, tako da redko kdo umre radi vnetja slepiča. Kdaj pa je pravočasno pri vnetju slepiča? Dokler ne poči slepič in dokler ne nastopi vnetje trebušne mrene. Pa še v teh primerih je s pomočjo noža, sulfonamidov in serumov marsikdaj mogoče rešiti bolnika, če ni že preveč izčrpan. Kako naj spozna bolezen preprost človek, < da bo mogel pravočasno poklicati' zdravnika? Čeprav slika pri vnetju slepiča ni vedno enaka, včasih lahka, drugič zelo težka in nagla, imamo vendar pri veliki večini vnetij slepiča sledeče znake: 1. Bolečina na desni strani trebuha na sredi med popkom in desno kolčno kostjo. Večinoma bolniki sami točno pokažejo z roko mesto, kje jih najbolj boli. Te bolečine so bodisi stalne, ali pa samo, če se bolnik napenja ali ako pritisne z roko na dotično mesto. Hud pritisk se ne sme izvajati, ker pri tem lahko slepič poči. Pri preiskavi mora bolnik ležati na hrbtu, spodnje okončine mora imeti upognjene v kolkih in v kolenih, ter dihati z odprtimi ustmi, tako da je trebuh mehak. Trebuh mora biti seveda od' gmjen. 2. Povišena telesna toplota, pod pazuh» navadno 37,5—39° C, v danki pa 1—2° več- 3. Bljuvanje ali vsaj dviganje (eagnenje k bljuvanju). -4. Bolniki, ki imajo vnetje slepiča, so navadno zaprti. 5. Trebuh je večinoma malo napet. Čim kdorkoli v domači družini toži, da g* boli na desni strani v trebuhu, da mu gre na bljuvanje, da mu je vroče, so to opozorilni (alarmni) znaki za vnetje slepiča in je treba takoj poklicati zdravnika ali pa bolnika odpeljati v bolnišnico (ne hoditi peš!). Vsako čakanje pomeni povečanje nevarnosti in večjo verjetnost smrti. Dokler ne pride zdravnik, mora boln'k ležati v postelji (ne hoditi okrog!). Da se mu lahko nekaj žlic kamilčnega ali lipovega čaja, na desno stran trebuha hladne obkladke, drugače pa nikakšnih zdravil. V nobenem primeru se ne sme dati bok niku čistilno sredstvo na usta, ker to lahko povzroči razpočenje slepiča. Tudi vliva (klistira) se ne sme dati brez odredbe zdravnika, kakor tudi ne olajševalnih sredstev (na pr. opij), ker taka sredstva zakrijejo pravo sliko bolezni, tako da se je zdravniki* potem težko znajti. Ni življenjsko nevarno, če na pr. pri reV matizmu domači poskušajo razna zdravila, pri vnetju slepiča pa je vsako preizkušanj® raznih domačih zdravil lahko škodljivo, zato fe treba čimprej poklicati zdravnika. POD LIPO „V Koroški Kroniki ste brali, da je bil začetek letošnjega leta za avstrijsko državo, izrednega pomena. Velesile so namreč uradno priznale avstrijsko državo, njenega izvoljenega predsednika dr. Rennerja in na podlagi volilnih izidov ses avljeno vlado pod predsedstvom inž. Figla. Tako je avstrijska država zopet postala mednarodno priznana država in je verjetno, da bo prej ali slej tudi sprejeta v novo ustanovljeno Zvezo združenih narodov. Mimo tega dogodka tudi Slovenci na Koroškem ne moremo iti, ne da bi se nekoliko pri njem pomudili in se vprašali, kakšne posledice ima priznanje avstrijske države za nas. Slovenci na Koroškem nismo samo sinovi slovenskega naroda, ampak tudi podaniki avstrijske države. Kako se bo vprašanje meje uredilo v mednarodnih pogodbah, je stvar bodočnosti, mi pa živimo tudi že danes. Zato moramo ugotoviti, kakšno je stanje danes, kake pravice in kake dolžnosti nam nalaga sedanjost. Ker se po svoji narodnostni pripadnosti razlikujemo od ostalih avstrijskih državljanov, smo Slovenci na Koroškem kakor tudi ostali po Štajerski in po drugih zveznih deželah živeči Slovenci narodna manjšina. Ko je predsednik Združenih držav Wilson med prvo svetovno vojno razglasil 14 točk, med katerimi je bila tudi točka o samoodločitvi narodov, je v načeli! zmagalo narodnostno načelo pri ustanavljanju držav. Tako Je razpadla avstroogrska monarhija in so jo nasledile takozvane nasledstvene države. Ven- dar je bilo značilno, da tudi te države niso bile zgrajene na dosledno izvedenem narodnostnem načelu. Tako sta že naziva novih držav „Češkoslovaška" in pa „Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev" dokazovala, da žive v teh državnih oblikah več narodov. Razen tega so povzročili zgodovinski, vojaški, gospodarski in politični oziri, da nove državne meje niso potekale vzporedno z narodnostnimi mejami niti tam, kjer so bile narodnostne meje še bolj ali manj jasno začrtane. Tako se je izkazalo, da so imele skoro vse države po svetovni vojni v svojih mejah pripadnike tujih narodnosti. Da bi se zaščitila mnogokrat slovesno priznana pravica narodnih manjšin do lastnega kulturnega življenja, so sklenile države več mednarodnih pogodb o zaščiti narodnih manjšin, ki pa so ostajale redno samo prazna beseda. Glavna vsebina teh mednarodnih določb o zaščiti manjšin je bila: 1. priznanje popolne svobode zasebnega in javnega bogoslužja; 2. enakost pred zakonom, predvsem enak dostop do javnih služb in časti; 3. svoboda uporabljanja katerega koli je- zika v zasebnih, trgovskih in verskih zadevah, v1 tisku in zborovanjih, razen tega olajšave v rabi materinskega jezika pred sodišči; " ' 4. enaka svoboda za ustanavljanje in upravljanje zasebnih dobrodelnih, verskih in so-cijalnih ustanov in šol ter ostalih vzgojnih ustanov; 5/,ustanavljanje'javnopravnih ljudskih šol z manjšinskim poučevalnim jezikom v krajih in okrajih, kjer so manjšine sorazmerno številno zastopane,- 6. od denarja, ki ga izdajajo javnopravne družbe iz javnih sredstev (država, d^ela, občina) za verske, dobrodelne in vzgojne namene, naj dobi odgovarjajoči del tudi manjšina. Ce primerjate s tem pravice, ki smo jih mi uživali vsaj nekaj časa v nekdanji republiki in pravice, ki jih uživamo danes, moramo ugotoviti, da nam pripada še marsikaj. Ker je predmet preobšireft in za nas življenske-ga pomena, se bomo o teh vprašanjih še večkrat pomenili. Za danes naj vam samo še navedem, kaj je nemška manjšina v nekdanji Češkoslovaški zahtevala zase. Zahtevali so: 1. popolno enakopravnost in enakovrednost Nemcev s Cehi; 2. priznanje nemške skupine kot' javnopravne osebe; 3. priznanje nemške naselbine; 4. zaščito Nemcev izven nemške naselbine; 5. popravo vseh krivic, ki so jih Nemci utrpeli po letu 1918. kakor tudi poravnavo vse prizadete škode; 6. nemško samoupravo v nemški naselbini; 8. svobodo političnega prepričanja. Upamo, da bodo izkušnje bližnje preteklosti imele toliko vpliva na sedanjost, da bomo našli v naši deželi vsaj znosno pot za sožitje obeh narodnosti. Ce smo in če še bomo pokazali na kako svojo rano In težavo, imamo <£p tega pravico, ker smo morali dovolj dolgo molčati in trpeti pod nacističnim pritiskom, ki nas je hotel pregnati iz naše zemlje ali jpa ponemčiti. Toda tega ne delamo zaradi tega, da bi otežili sporazum in sodelovanje, ampak da bi doprinesli svoj delež za izdelavo pravičnega temelja, ki bo plodno sožitje šele omogočil. Popolnoma razumemo, da ni lahko preboleti izgube osred' njega in vodilnega stališča, ki so ga imsl* Nemci v nekdanji monarhiji, toda tudi nari ne sme nihče zameriti, če enkrat povem0, da so bile nekdaj in so še sedaj naš^e Pra’ vice skopo merjene. Lahko si predstJ^ljam-da zastopniki angleških oblasti začuden0 opazujejo naše pritožbe, češ saj itak uživamo vse pravice in svoboščine. Pri tem se se' veda ne zavedajo, da je njihov sistem vladanja povsem drugačen od nemškega. K°' der prevzamejo Angleži vrhovno oblast, s® ne vmešavajo v notranje narodnostne, kul' turne in verske zadeve. Zadovoljujejo se 5 vplivom v gospodarstvu in politiki. Pri na® pa je položaj drugačen. Vedno je Nemce vabil na jug. Zato nam ne sme nihče zameri' ti, če zahtevamo najprej dejanj, da bom0 mogli verjeti vsem lepim besedam, ki so na*® jih ob volitvah , govorile politične strank® in vsem izjavam, ki so jih dajali deželni pred' stavniki. Tako je, so pritrjevali vaščani, ko so s® razhajali. Kdaj bomo spet doživeli sloveni napise po naših vaseh in postajah, kdaj b°' do naše občine zopet uradovale v slove**' skem jeziku? In Se toliko tega jim je b**0 na srcu, kar jih j-e bolelo. Ce pa svoje-bol®^ čine povedo, jih razvpijejo, da kalijo mir deželi. Seveda, če bi vse potrpeli in se de^ zbrisati s te zemlje, potem bi bil že mir deželi, toda mir, kakršen vlada na pokopa liščih. In zgodovina bi jim zapisala na grob-Izdajalci, ki ste zatajili podedovano P032,5, in je niste očuvali za svojo mladino. To“ kljub težkemu stališču njihove glave ne kl° nejo. Treba je spet zavihati rokave in PrJ jeti z nova za delo, da bodo lahko sam* 1 njihovi otroci živeli kot to, kar so. SÜl TMegcmoćmtvo silf * —-- Kmetijska strokovna izobrazba III. V kmečki poklicni šoli, ki smo jo zadnjič obravnavali, dobita kmečki fant in dekle tiekaj temeljnih, osnovnih naukov za svoj bodoči kmečki poklic. Vendar je pa ta izobrazba za težke naloge kmetijskega gospodarjenja in gospodinjstva mnogo preozka in Preveč pomanjkljiva. To nam bo takoj ja-ono, če le nekoliko natančneje presodimo Vprašanje, pred katere je postavljen kmečki Sospodar ali kmeŽka gospodinja, kadar se leti gospodarjenja na kmetiji. Preudarimo najprvo značaj povprečne, srednje slovenske kmetij el Takih kmetij je tta Koroškem največ. Po velikosti in obse-res da niso razsežne, a po svojem no-tranjem sestavu so začuda zamotane in iz raznolikih panog sestavljene (komplicirane). Naš tip kmetije se v splošnem ne približuje Po svojem gospodarskem sestavu (strukturi) nikaki posebni ali specialni obliki kmetij-®bega obrata. Naša kmečka gospodarstva liso niti izrazito poljedelskega niti gozdar-^ga, niti živinorejškega,, še manj recimo sadjarskega ali vrtnarskega značaja. Sicer povprečni tip slovenske kmetije na splo-sno po vsej slovenski zemlji, — na Koroš-aom pa še posebno —, rahlo nagiba V živi-Oorejsko smer; vendar pa v specialnih kme-iijah za živinorejo, kjer bi vse ostale gospodarske panoge igrale izrazito podrejeno vlogo, ne moremo pri nas govoriti. Naš kmet res ocenjuje trdnost in obsežnost kakega grunta po tem, koliko glav živine se redi na tistl kmetiji. A v isti sapi, ko govori o šte-^lu gla» goveje živine, ima v mislih ustre-Zai°čo razsežnost njiv, gozda, sadovnjaka 111 drugih sestavnih delov kmetije. Tip naše kmetije je torej v splošnem tip 'Pešanega gospodarstva. To je tip kmetije, Pa kateri ljudje gojijo vse .glavne panoge ^Ptetijstva. Izvzete so le tiste kmetijske pa-aoge, katerim lega in podneblje v deželi Pfcividno ne prija in zato ne uspevajo. Za °roško velja to o vinogradništvu. Za poklic, v katerem mora človek obvla-ati toliko različnih strok, je prav gotovo Potrebna strokovna izobraženost v vseh _ rokah. Zato pa priprava za kmečki poklic zadostna, če mladina obiskuje-le kmečko Poklicno šolo, čeprav dobi „prakso" doma rri očetu in materi. Ta „praksa" namreč je vno največkrat velika ovira pri gospodar-v f®1 napredku naših domačij. Kmečki člo-■ * 1® že po svojem bistvu, pa tudi po svo-'J0, Poklicnem* zaposlenju konservativen Po slovensko bi dejali: starokopiten). Ta konservativnost ima svoje velike prednosti in svoj nesporni pomen, dokler in kjer je v pravih mejah. Samo pomislimo, kam bi že prišli Slovenci na Koroškem, ko so tisočletni sosedje močnejšega in po ponemčevanju. stremečega soseda, če bi ne bilo tu kmečkega ljudstva, ki se krčevito drži svojega v jeziku, navadah in običajih, ljudskem izročilu itd.! Tu je ^starokopitnost" blagodejna in pozitivna lastnost. Toda starokopitnost v gospodarskih in strokovnih rečeh je nekaj drugega! Tu pa ni na mestu. Svet okrog nas kar skokoma napreduje. Kam bi prišel kmečki stan, če bi se gospodarji danes držali Istega načina gospodarjenja, kakor njih predniki pred 100 leti! Nemogoča stvar! V gospodarstvu je treba s časom naprej — ali pa te kolesa napredka zmeljejo. Mladi kmečki rod bodočih gospodarjev in gospodinj, se mora pripraviti za prihodnjost, ne pa na preteklost. Zato mora še v posebne strokovne kmetijske šole, kjer se temeljito izobrazi za bodoče naloge svojega poklica. Strokovna kmetijska šola O tej za kmeta prevažni šoli bomo morali še temeljiteje spregovoriti kdaj pozneje. Danes bomo naglasili samo nekaj načelnih vprašanj. Prvo tako vprašanje je načelo, ki bi nam vsem moralo postati vodilno, dokler ga ne dosežemo. Glasi se: Vsak bodoči kmečki gospodar in gospodinja morata obiskovati in dovršiti kmetijsko in gospodinjsko strokovno šolo. Načelo zadostne poklicno-stro-kovne izobrazbe mora prodreti tudi za kmečki poklic — kakor velja za ostale poklice. Dokler tega ne dosežemo, bo kmečki stan capljal daleč za drugimi stanovi in bo stalno predmet izkoriščanja in zapostavljanja. Te zahteve pa kmečki stan tako dolgo ne bo dosegel, dokler je ne bo samo enoglasno terjal od merodajnih činiteljev, Drugo načelno vprašanje je ono o duhu in ustroju kmetijskih in kmetijsko-gospo-dinjisfcih šol. Te šole morajo biti tako urejene in tak duh mora vladati v njih, da bo kmečka mladina po njih dovršitvi kmečki Doklic, svoj dom in rodno zemljo bolj ljubila kot prej, čeprav sl bo na šoli pridobila večjo izobrazbo — oziroma ravno zavoljo tega. Večja izobrazba ne sme mladine voditi proč öd doma, ampak z’ vso močjo nazaj domov. Da se to doseže, morajo biti te šole natančno prikrojene za kmetijsko-go-spodarske razmere svojega okraja in na Sladkosncdnost ali olika? Ure arianca ie še v polsnu segla z .roko po Pr 't k* videla ali se lahko še nekoliko odT i Ule v keli posteljci. Ko pa je le napol Uro 0Či' i;i 111 bil° več treba gledaM na • kajti sonce je že sililo skozi polknice. ovito je bila poköncu im odprla okna; e s® je smehljalo na modrem obzorju. Blisk sone hud'1 iS iemal° vid. Moj Bog, koliko lepote Tod ?n° samo vedro, jutrp! je pomislila. Vajj3, ® za kip je smela postati in občudo-la , °zil svet, kajti v trenutku se je mora-cig.) ekl, pospraviti - sobo ter odhiteti na ' ^aiukala bi od veselja, si zapela pe-i® let’ -t0da ne' ni časa- hiteti mora. Zakaj ai«i V°iSnia zilna tako lepa? Toliko sonca v Sovi 11 rnesecih! Ali so se vremenski bo-lili trpečega človeštva in mu po-v kg. s°'®oa, da vsaj ono ogreva njih duše ki g,6. ie Idealizem zamrl vsled sovraštva. Song 6 y°:ina vsejala med narode. Ali pa da jjk 0 ljubi angleške „boys" in skrbi, leta n nv- Zeke v naši deželi, ker so zadnja Tak 60111 V Vr°Či Afriki in Italii1 • • • Utile je Marjanca modrovala. Ne, tako ^1 vil en' 6 Se ae spominja v vsem svojem Čas. Sa-1 T°ka nekaj je, kar jo vznemirja: le S6 ne more “Iti naspati, ko pa je spra^ ^62 dan dela, zvečer se nikoli v v posteljo, kako tudi, če je od tako ne zunaj pesmi?Ska rneseöna noč, a zjutraj bi hotela l0st mor° ^oz^raviti mlado jutro, a na ža-ZaustaviH Zo'Pet hiteti. Ko bi človek mogel ®a.pr&j . ^as. kadar je srečen, da bi ne hitel da bi ®i podaljšal sladke trenutke! Marjanca je odšla v službo brez zajtrka. Ne morem skuhati kave, ni časa, si je dejala. Saj to ni bilo prvikrat. Bi se že potrudila, če bi lahko napravila takšno kavo, kakor nekoč mamica. Toda danes — piti grenko čmo kavo — pač ni tako važno, če ostaneš brez zajtrka. ' s ‘ - Odpeketala je po pločniku in, premišljevala, da bo tudi poleti večkrat brez zajtrka, ker bo šla rajši na sprehod pred službo, kakor bi vedel, da je dekle še tešč. Hipoma se, je znašla pred gručo avtomobilov. Fantje so marljivejši, kajti že odda-leč so prišli po oskrbo, jaz pa sem tak za-spanček, se je pokregala. Toda morda so zvezdice krive! — „Boys" so stali na pločniku in pozdravljali po vrsti nekateri po nemško drugi po angleško. Dekle pa je strumno odzravila „Good morning". „Do you like a tea?" je vprašal zagorel velikan, s kanglico vroče pijače v roki, kakor bi vedel, da je dekle se tešč. Bi ali ne bi, je oklevala. Sram jo je bilo. Kaj če bi jo videli sosedje, da z vojaki pije čaj. Toda sladki čaj z mnogo sladkorja in mleka... in pa „boys", ki so tako vljudno čakali na odgovor in stavkali, kateri ji bo smel ponuditi lonček - kdo bi ae pa še upiral, že iz vljudnosti ne. Vzela je lonček in izpila sladko pijačo do dna v veliko veselje svojih gostiteljev, ki so še dolgo, zrli, za njo, bo je odbrzela po opravkih. njih mora vladati tak duh, kakor v stanovsko zavedni in verni kmečki hiši. Velike šolske kmetije z najvzomejšimi veleposestniškimi gospodarskimi napravami so poseben psihološki (dušeslovni) problem. Z gospodarske strani jim ni mogoče oporekati, a s psihološke'vsekakor! Imajmo vedno vred očmi, da so in morajo biti kmetijske šole pač šole, ne pa samo vzorna velepo- sestva. Šola pa zahteva tak kmetijski obrat, da bo podoben srednji kmetiji. Učence in učenke ne smeta dobiti vtisa, da je doma pač vse zanič in da se sploh doma na „tisti revščini" ne splača kmetovati. V vzgojnem oziru mora biti šolsko življenje odsev lepo urejenega, pristnega družinskega življenja v kmečki hiši. Kar velja za velike vrednote doma (versko življenje, molitev, poštenje itd.), to naj tudi šola skrbno goji. Tretja načelna zahteva našega kmeta pa je, da morajo strokovne kmetijska šole za slovensko mladino biti slovenske. Na njih mora vladati naš jezik, ki se mu po demokratskih načelih priznava enakopravnost v deželi. Pa ne samo jezik, tudi vsa vsebina šolskega dela in življenja mora biti prepojena z našim narodnim duhom in izročilom. Iz strokovnih kmečkih šol naj se vračajo na svoje domove narodno zavedni kmečki fantje in dekleta, ne pa narodni odpadniki in janičarji. Delaiec {e ireden svojega plačila Dan za dnem beremo v časopisih poročila, kako so v tej in oni državi izbruhnile velikanske delavske stavke ih kako delavci napovedujejo še nove. Ne smemo misliti, da gre pri teh stavkah samo za določene politične cilje nekaterih političnih strank, ali morda celo ene same politične stranke. Prav gotovo te velikanske stavke niso brez političnega ozadja, toda glavno gibalo teh obsežnih mezdnih gibanj pa je brezdvoma vprašanje primerne delavske plače; gre za vprašanje kruha milijonskih delavskih množic. Sodobno svetovno gospodarstvo je danes med seboj tesno povezano in ameriške stavke bodo imele tudi za evropsko gospodarstvo velike posledice. Tako vidimo, da je danes delavsko vprašanje bistven in glavni del socialnega vprašanja in je v ospredju ter predmet splošnega ljudskega zanimanja. Bodoča oblika človeške družbe je zelo, zalo odvisna od tega, kako' bo ugodeno upravičenim delavskim zahtevam in potrebam. Od kod drugod kakor iz svojega zaslužka črpa delavec sredstva za lastno preživljanje in za preživljanje svoje družine. Ce je zaslužek skromen ali pa nezadosten trpi delavska družina. Videli smo, kako so si delavci v tej stiski skušali pomagati. Kjer je' bil možev zaslužek premajhen, je priskočila na pomoč še žena.'Stopila je v službo in postala tovarniška delavka. Toda s tem se težka stiska v družini ni znatno omilila, v nravnem oziru pa je družina utrpela strašno škodo. Otroci so bili oropani materinske ljubezni in družinske vzgoje, postali so sami sebi prepuščeni, vzgajala jih je cesta. Strahotne posledice take vzgoje danes doživljamo. Nič • bolje ni bilo v uradniških družinah. Pri obravnavanju delavskega zaslužka, pri določanju višine delavske plače ni treba nobenega skrajnostnega navijanja in hujskanja, ampak treba je to zadevo vzeti v obzir Doboš torta Kadar praznujemo kakšen družinski praznik, kakor god rojstni dan, zaroko itd. se gospodinje kaj rade postavijo s tem, da pripravijo lično in okusno torto. Čeprav si danes pri kuhanju ne moremo privoščiti nika-kega razkošja, bi vendar bilo zelo dolgočasno, če bi popolnoma opustile to lepo navado. - , Vmešaj 4 rumenjake s 10 dkg sladkorja, da se speni. Iz beljakov pa stepi trd sneg in ga rahlo primešaj istočasno z 28 dkg presejane pšeničnč moke. Nato vzemi dno tortnega modela (če tega nimaš pa primerno kozico) in speci kolikor mogoče tenke kolobarje ter jih ohladi. Medtem pa pripravi nadev: Vmešaj 10 dkg masla s 12 dkg sladkorja in enim rumenjakom ter prideni 15 dkg razstopljene in ohlajene čokolade. Pečene kolobarje polagaj drug na drugega a vsakega pomaži s to kremo. Nekaj je moraš prihraniti za na vrh. V ta namen' vzemi vrečico za- brizganje in napravi na torto lepe okraske. Lahko pa torto tudi obliješ s karamelno glazuro. Za večerjo: Krompirjeva juha, sirovi cmoki, fižolova solata Zreži 3 žemlje ali 20 dkg-kruha na kocke. Nato razgrej košček .surovega masla ter zarumeni v njem nekaj čebule in zelenega pe-tršilja. Nadalje žvrkljaj v 3 osminkah mleka 1 rumenjak ali žlico jajčnega praška, 25 dkg skute (iz kislega mleka) in nekaj soli. S tem . polij žemlje in pusti, da se napoje. Potem primešaj rahlo toliko moke, da lahko oblikuješ lepe za drobno jabolko velike omoke ter jih zakuhaj v slani vreli vodi. Kuhane poberi na pladenj in zabeli z zarumenjenimi drobtinicami. Opomba: Če jih serviraš s* kompotom, potem opusti čebulico ter jih kuhane potresi is sladkorjem. kot krščansko dolžnost, ki jo imamo do svojega bližnjika. Papež Pij XI. je izdal znamenito okrožnico „Quadragesimo anno". Ta okrožnica se v glavnem peča z delavskim vprašanjem. Glede delavske plače je postavil načelno zahtevo, da mora biti delavska plača zajamčena, zadostna za primerno preživljanje delavca in njegove družine, biti mora tolikšna, da si more delavec iz plače še nekaj prihraniti, da si lahko, če je varčen in gospodaren, ustvari lasten domek in si zbere vsaj skromno premoženje. Razmislimo nekoliko ta odstavek. Najprej mora biti plača delavcu zajamčena. To se pravi, da ne sme biti gospodarjevi samo-vojil prepuščeno, da odmerja delavcu kakršnokoli plačo. Znana resnica je, da noben kapitalist in noben delodajalec ne bo sam od sebe svojemu delavcu dal niti groša. Za vsak groš se mora delavec boriti. V tej borbi pa je razmerje mčd silami zelo neenako, delavec in nameščenec sta na slabšem. Rekli pa smo že; da mora biti prva skrb prave ljudske države, skrb za blaginjo državljanov. Kjer država vidi, da je blaginja ogrožena, ima dolžnost in pravico, da poseže vmes in posreduje v prid tistemu, ki je ogrožen. Odveč je dokazovanje, da je delavska plača za blaginjo velike važnosti. Zato ima država pravico, da določi tisto najnižjo plačo, ki je zadostna za nujni življen-ski trošek delavske družine. S tem se zavaruje delavcu vsaj skromno preživljanje. Pod to najnižjo mero gospodarji plač ne smejo zniževati. Seveda ni s tem rečeno, da plače ne morejo biti višje, ali pa, da naj se delavcem plačuje samo zakonito dovoljena najnižja mezda. Zadeva svobodnih delavskih strokovnih organizacij pa je sedaj, da preprečuje zlorabe te uninimalne mezde in zavarujejo delavcu eksistenčni minimum (nujni življenski trošek) na primerni višini. Zato je ena naših prvih zahtev tudi ta, da se dalevcem vrnejo in varujejo svobodne strokovne organizacije ,ker te So najuspešnejše jamstvo za delavske plače. Še nekaj naj opozorimo, ko že govorimo o državi. Danes je država že eden izmed glavnih delodajalcev. Ne moremo trditi, da je država povsod vzoren delodajalec. Plača pa mora biti tudi zadostna za primerno življenje. Naglašamo: radostna za primerno življenje. Pojm primernega preživljanja je gotovo različen, kakor so različne kulturne in življenske prilike v raznih državah in deželah. • O sv. Janezu Krstniku beremo, da se je preživljal z medom divjih čebel in s kobilicami, oblačil pa se je v kamelino kožo. Človek živi tudi ob čebuli, kruhu in vodi, toda nihče ne bo trdil, da je tako preživljanje primerno in človeka vredno. Primerno preživeti sebe in družino se pravi, dajati družini zadostno in tečno hrano. Delavec mora vživati tako in toliko hrane, da si nadomesti potrošene delavske sile in množi telesno moč. Otroci morajo dobiti dovolj tečene hrane, da se normalno in lepo telesno in diiševno razvijajo. Lačen ne sme biti nihče. t Primerno, preživeti družino se pravi imeti tudi tako družinsko stanovanje, ki ustreza zahtevam preproste udobnosti, imeti družino primerno in dobro oblečeno. Papež povdarja, da morajo imeti delavci zadostne plače, da si morajo nabaviti tudi dobrine in pripomočke, ki jih nudita sodobna civilizacija in tehnika. Dudi delavec mora priti do kulturnega razvedrila, do časopisa, lepe knjige, do radija, do gledališča, ki ni samo luksus za petične ljudi, temy'ec Tlnajo do njega pravico tudi preprosti ljudje oz. delavci, da spoznajo in uživajo dela velikih umetnikov. Do teh kulturnih užitkov morajo priti, pa’ne tako, da se daje dvakrat na leto na spored manjvredna komedija kot „delavska predstava po globoko znižanih cenah". Kulturno zaostal delavec je najboljši plen anarhističnih prevratnežev. Omejili smo se na najnujnejše življenske potrebe, ki morajo biti zajamčene slehernemu delavcu, tudi cestnemu pometaču. 7ta)je novega vAvMji Ilovice z Dunaja ilapreM na področju preioza proseljonih oseb Iz radijskega'govora vodje oddelka za pre seljence pri britanski vojaški vladi za Koroško, majorja D. J. B. Tenanta dne 9. februarja 1946. Tri mesece je, odkar sem Vam zadnjič govoril na tem mestu o problemih, ki so v zve- > zi z preseljenci na Koroškem. Med zimo smo se borili z raznimi težavami kakor mraz, zaledenele in zasnežene ceste itd. Posebno skrb smo povečali, da preprečimo prehla-jenska obolenja, kajti če se ta pojavijo po taboriščih, tedaj je vse prebivalstvo ogroženo. Zima se nagiba h koncu. Z zadoščenjem lahko gledamo nazaj na storjeno delo vojaš- , kega in UNRRA-osobja po taboriščih. Zdravstveno stanje je zadovoljivo; graditev novih taborišč vzdolž južne meje Avstrije preprečuje, da bi novi prišleci prinesli s seboj pegasti legar in druge nalezljive bolezni na Koroško. Kurjavo za zimo so si prebivalci taborišč sami pripravili. Letošnja k sreči mila zima je omogočila, da so zaloge zadostovale in da so bila taborišča stalno zadostno ogreta. Število preseljencev po taboriščih se je znantno povečalo. V 16 taboriščih živi sedaj preko 25.000 ljudi. Mnogo Korošcev je že mislilo, da bodo ostali vedno tu. 2e zadnjič sem vam govoril o problemih in težavah, ki so v zvezi z organiziranim prevozom teh ljudi. Najprej je treba doseči sporazum z vladami v domovini teh oseb in dobiti njeno privolitev za prevoz nazaj. To ni vedno lahko in v večih slučajih pa sploh nemogoče. Mraz in pomanjkanja stanovanj delata preglavice tudi drugim državam. V mnogih državah so razmere še slabše kakor pri nas. Tudi prehranjevalno stanje je po državah, katerih zavezniki ne oskrbujejo, mnogo slabše. Na vsak način po bomo vložili vse sile, da zmanjšamo število preseljencev, ki žive na Koroškem. Med tem pa gre življenje po taboriščih dalje. Šole za mlade ljudi, delavnice in industrijske naprave za zaposlitev odraslih, funkcijonirajo dalje, čeprav je pomanjkanje materijala. Upam, da je mnogo od vas videlo obrtniške in umetniške izdelke preseljencev na razstavi v Celovcu pred Božičem. Zamisel in spretnost, ki so jo ta dela kazala, sta presenetila celo nas, ki poznamo življenje po taboriščih. Temu delu polagamo največjo važnost, kajti omogočuje preseljencem, da bodo povsod, kamor jih bo še peljala usoda, našli zaslužka z lastnim delom. Ob koncu bi se hotel še zahvaliti v imenu svojega oddelka deželni vladi, županom in okrajnim uradom za njihovo sodelovanje. Vsi smemo upati, da z 'našim skupnim naporom ne bo trajalo več dolgo, da bodo taborišča prazna. ________________________________\________ Narodni svet je včeraj odobril zakon o obveznem delu. Po tem zakonu so zagotovljene delovne moči za obnovo Avstrije. Po izrednem proučevanju so ta zakon s potrebno večino sprejeli. Vsi moški med 16 in 55 letom ter ženske med 16 in 40 letom bodo morali opravljati to službo, ki bo trajala 6 'mesecev in jo bo mogoče z odobritvijo vlade podvojiti. Kdor se bo skušal izogniti zakonu, bo kaznovan s 5000 šilingov ali tremi meseci zapora ali pa z obojim, ali pa mu bo odvzeta živilska nakaznica za dobo 4 mesecev. * Z 18. februarjem je bil vspostavljen telefonski promet med Avstrijo in Švico. Pri pogovorih z inozemstvom se sme posluževati samo nemškega; angleškega, francoskega, ruskega in češkega oz. slovaškega jezika. Takse za pogovore se ravnajo po oddaljenosti kraja. Vse tozadevne podrobnosti se lahko zve pri poštnih uradih. Madžarski ministrski predsednik gospod Terenz Nagy, je naslovil na zveznega kanclerja gospoda inž. Figla sledečo brzojavko.-Ob prilike moje izvolitve za Madžarskega ministrskega predsednika, imam čast pozdraviti vas kot zveznega kanclerja sosedne Avstrije. Prosim vas za podporo pri mojem prizadevanju glede vspostavitve prijateljskih odnošajev med obema donavskima državama. V i ■ -v;/ -<’■ ______________________ Vojaška i/lada^v itistrijj — odr. 300 Premeščene osebe — potrdilo g bivanju (Wohnsitzbescheinigung) Za ozemlje Štajerske in Koroške zasedeno po britanskih silah, je vojaška vla^a izdala glede gibanja preseljenih oseb sledečo odredbo: 1. Člen 8 (a) (ii) odloka št. 5 je s tem razveljavljen. 2. Vsaka preseljena oseba, ki je izpolnila 9. leto in je v taborišču ali na zbirališču za preseljene osebe, se mora tekom 14 dni po pravomočnosti tega odloka izpolniti določbe zgoraj omenjenega odloka. 3. Preseljene osebe v zasedenem ozemlju ne smejo spremeniti svojega (stalnega ali začasnega) bivališča, brez dovoljenja vojaške vlade. 4. Preseljenim osebam v zasedenem ozemlju je prepovedano oddaljiti se brez dovoljenja vojaške vlade od svojega bivališča več kot 10 km. 5. Preseljene osebe v smislu te odredbe so vse civilne osebe, ki niso avstrijski državljani, in ki niso zaposlene niti v javni službi svoje države niti v službi kake mednarodne organizacije, ki jo je odobrila vojaška vlada, in ki so v Avstriji vsled vojne ter se brez pomoči ne morejo vrniti v svojo domovino. 6. Vsak prestopek te odredbe bo kazno- Predsednik avstrijske narodne skupščine gospod Kuntschak je sprejel 14. t. l.-v prisotnosti predsednika zveznega sveta in zastopnikov strank, tajnika medparlamentarne zveze gospoda de Cleryja. Na osnovi sedaj upostavljene zveze s predstavniki parlamentarnega življenja v Avstriji so ustanovili deželno organizacijo medparlamentarne zveze. Gospod de Clery je predal Avstriji povabilo predsednika medparlamentarne zveze, državnega ministra gospoda Deviarta za konferenco v Kopenhage-nu dne 27. aprila tega leta. Predsednik Kuntschak je povabilo sprejel in izjavil, da bodo Avstrijo pri konferenci v Kopenhagenu zastopali ravnatelj parlamenta dr. Pulter in dva člana. V časnikarski konferenci je podal tajnik medparlamentarne zveze nekaj pojasnil o sestavu in ciljih te organizacije. Medparlamentarna zveza, ki je bila ustanovljena v Parizu leta 1889., ima cilj, dati vzbodbudo članom vseh parlamentov, da skrbe za utrditev in demokratično izvedbo svetovnega miru. Ta zveza ima sedež v Ženevi v Švici in je v njej včlanjenih že 30 držav. V medparlamentarnem svetu zastopata vsako državo dva odposlanca ne glede na njeno velikost. Po petletnem presledku je zveza ponovno pričela delovati dne 12. septembra 1945. - van, če bo sodišče ali vojaška vlada spoznala prekršitelja krivim. 7. Ta odredba stopi v veljavo z dnem prve objave. Štajerska Iz radijskega govora, britanskega pooblaščenca za Štajersko, posnemamo, sledeče razveseljive podrobnosti glede obnove štajerske industrije. Izkop premoga se je dvignil od lanskega 30% stanja že na 84% predvojnega stanja. Kovinska industrija je takorekoč iz nič dosegla 25% predvojne proizvodnje. Proizvodnja magnezita, ki je najpomembnejši izvozni produkt, se je pred kratkim zopet pričela. Izdelava obutve se je dvignila za 200 %. iiimiiiiiiiniMiiiHiiiiiiiiiiiiMMHiiiiiiiiiMiiimiiiiiiHiiiHiiiniiiiiiimim Rešitev uganke iz „Mladega Korotana" Izmed mnogih rešitev, ki smo jih prejeli je bila pravilna le od Marije Gostenčnik. Slavnost v Vatikanu Po dolgih šestih letih žalosti bo oddržal od 18. do 22. t. m. papež Pij XII. prvi konzi' stori po svojem imenovanju Prvič po devetih letih se bodo zbrali najvišji dostojanstveniki katoliške cerkve pri Sveti stolici okoli namestnika Božjega na zemlji. Novost v cerkveni zgodovini Papež Pij XII. je uvedel v zgodovino katoliške cerkve novost, ko je izbral 18. t. m-v tajnem konzistoriju 32 novih kardinalov. Prvič bodo italjanski kardinali v manjšini. Svečani konklave se je sestal ob 10 uri predpoldne v veliki konzistorijSki dvorani-Papež je poučil kardinale o svojem namenu, da določi nove člane za Sveti kolegij in pre-čital spisek 32 predlaganih kardinalov. Stari kardinali so glasovali tako ,da so stoje rekli tradicionalni „placet". Sprejem Prvi je bil od novih kardinalov sprejet kolinski knezoškof Josef Prings. Predal je papežu album s fotografijami o bombnih poškodbah slavne kolinske stolnice. Dalje je Prings poročal, da ima od dva in pol miljo-'ha ljudi v njegovi škofiji stanovanje samo 500.000. — Papež je izjavil Pringsu, da mu leži Nemčija zelo pri srcu in da je kot dokaz tega imenoval tri Nemce za kardinale- Izjava kardinala Spellmana Kardinal Spellman, New-Yorški knezoškof, se je papeškemu odposlancu zahvalil za imenovanje in poslal ameriškim narodom resno opozorilo pred „blodnostjo materializma in pohlepnosti". „Ako naj naša zemlja in svet dalje obstojata, se mora v mislih id dejanjih ljudi izvršiti temeljna sprememba.' Nova ustava za papežko volitev Kakor sporoča neki ameriški dopisnik, \e Papež Pij XII. naznanil novo ustavo za papeško volitev, ki bo izmed ostalega vsebovala važno novost, da se splošni zbor kardinalov lahko oddrži tudi v drugem mest« in ne samo v Rimu. Kupim psa volčjaka, starega do pol leta. P°' nudbe je poslati na naslov: Koch A., Svetna vas 61 (Weizelsdorf). Posestvo, srednjeveliko, iščem v najem-Prevzamem tudi stare ljudi v oskrbo. Cenjene ponudbe poslati na: Brugger Franc, Obervellach b. Hermagor i. Gailtal. Poizvedbe: Kdor od onih, ki so se vrnili iz vojne, bi kaj vedel o mojem možu, stražmojstru Golic® Alojzu, vojnopoštna številka (F.P.N.) 28250, kateri je poslal zadnje sporočilo iz Sam-land-a. Vzhodna Prusija, naj to sporoči-prosim, na: R. Gollob, Statf, p. Svetna vaS Weizelsdorf) v Rožni dolini. __ Komur je kaj znanega o Piber Andreju, ro jenemu v Celovcu 1905.1eta, (ob koncu za nje vojne je bil v Radovljici na'Gorenjskem), naj to sporoči na naslov: Pib®r Agnes, Borovlje (Ferlach). Roman: KRIZ K A GORI Ljubezenska zgodba „Kakor da bi ise odtrgal voz od hriba....' Zdaj je zavil za holm, prikaže se kmalu. Vidi se od tukaj, kakor da bi vozil počasi, pa vozi celo urno... Moja ušesa so boljša nego moje oči,- zdi se mi, da slišim drdranje . ..” Črn voz se je prikazal na cesti, vil se je zmerom globlje v dolino, skril se je za hrib. „To ni bil on, tam ni njegova poti" Zaklicala je in ves prestrašen je bil njen glas, oči so se omeglile. „Zakaj bi se ne vozil, če je bila prilika? Tudi jhz bi se vozil... Dolga pot je, šest ur hoda, pa je bil vesel, če se je kam obesil. Stavim, da zavije voz v globel... Poglejva na ono stran, stopiva tja! Ne bo dolgo, pa se prikaže tam iz teme, samo da bi ga razločil!" Stopila sta na drugo stran. Iz globeli se je dvigal hlad, mirna noč je bila že tamo doli in komaj sta razločevala cesto. „Čemu čakate? Jaz mislim, da boste pač čakali, kakor čakam jaz, kadar sem trezen ...na tisto življenje, ki ga-nikoli ne bo... Nikoli, Hanca, to ni prijetno!... Pa sem bil že tako lepo zadremal, čisto dostojen človek sem že bil, kakor da sem bil rojen v globeli... Pa se mi zdrami nenadoma; malo preveč sem Vas bil pogleda,!, Hanca, pa je bilo vse pri kraju... Zdaj sem kakor vešča, tja v en dan. .. ne vem, ne kam, ne kod... Lepo je, Hanca, da Vam pripovedujem te IVAN CANKAR stvari nocoj, ko me ne poslušate; sram bi me bilo, če bi razumeli, dn jutri bi se Vam ognil... Poglejte, Hanca, ali se ni tam zganilo?" Pogledala je napeto in je strepetala. „Ne, to ni on!" Globoko v kotu, čisto v temi, se je prikazal voz, izluščil se je iz noči in je vozil urno po beli poti, ki se je vila skozi globel. „Ali mislite še čakati?" „Se!" je odgovorila Hanca uporno in v glasu so bile solze. Stal je pred njo s povešeno glavo. „No, Bog z yami!" Stopil je na pot, ali kmalu se je okrenil in je postal. „Če je obljubil, da pride, naj bi bil prišel, lump!" Odhitel je v globel z velikimi koraki in se ni več ozrl. Hanci je bilo mrzlo in težko v prsih, tudi glava ji je bila težka. Ko se je poslovil učitelj, se je zavedla velike, neprijazne noči, neizkončne samote, ki je molčala vsena-okoli, do neba. Vsa luč je bila ugasnila in ni še bilo zvezd, komaj, da je trepetala nizko nad obzorjem plaha bela lučka. Globel je spala, samo časih je pomežiknilo rdeče okno, polz-aprto, zaspano oko. „Ne pride!" je izpregovorila Hanca na-v glas. Napravila se je na pot, sključena v pasu, glavo povešeno kakor starka, ki se je bila napotila k maši ob palici. „Obljubil je, da pride, in ni prišel!" Dolgega čakanja, veselega svidenja sladkost — vse izgubljeno za zmerom. „Kaj si napravil, Mate, ti moj dragi, neprijazni?" Resnično se je bil morda pripeljal, na lahkem vozu, v veseli družbi. Oziral se je spotoma na hrib in se je smejal; videl jo je morda celo, ko je stala na hribu, roko nad očmi; njena bela ruta na prsih je sijala iz teme in morda je zamahnil roko v pozdrav. Toda počasi je stopala in trudno, ni se ji več mudilo. „Zakaj nisi prišel... tako kakor je želelo moje srce.. . kakor sem te videla tolikokrat, ko nisem zaspala od žalosti... In da bi se pripeljal s četverimi konji, v zlati kočiji — tako bi mi bilo, kakor da nisi prišel! .. ." Dospela je v vas in ko je ifla mimo hiš, se ji je'zdelo, da gledajo nanjo skozi okna in se smejejo natihoma. Slišala je celo polglasno hihitanje in pospešila je korake, da bi ušla neprijaznim, zloželjnim pogledom. Odprla je duri na stšžaj, oče se je okrenil in ko ji je pogledal v obraz, so se mu razširila lica, oči so se mu napol zatisnile in telo se je stresalo od tihega smeha. Hanca je šla s sklonjeno glavo preko sobe in se je skrila v svojo izbo. Stisnila je glavo med dlani in se je naslonila na zglavje, solz pa ni bilo v oči... III. : Narahlo je potrkalo na okno. „Hanca! Kaj že spiš?" „„Ali si ti, Mate!"" „Saj te ne vidim, Hanca! Odmakni rože, a 1 pridi ven!" Upihnila je bila že svečo,- s hlastnimi 'c0^ kami je iskala v. temi jopo in ruto. Ko 1 odprla duri in šla s tihimi koraki Pr® sobe, se je okrenila mati na postelji, vzdig nila je glavo. „Kam, Hanca?" Hanca je stala na pragu in si ni uPa*a odgovoriti. Mati je zavzdihnila v polusp ^ nju, glavo je legla na zglavje. V tistem so preletele njene sanje dolgo vrsto le zdelo se ji je, da je potrkal na okence mla cerkovnik... _ Izza hiše, ob plotu, se je vzdignila Hanca se je bližala počasi, S plašnimi ki,- nič ni bilo več veselja v nemirnem sr- j t® „Tam je svetleje, Hanca, stopiva tja, da vidim!" , _ . Prijel jo je za roko in šla sta za hišam*' po samotni stezi. Belo zvezdnato nebo je jalo na polje. „Dolgo te hi bilo, Mate!" „„ „„In še zdaj mi nisi pogledala v 0^raZ^a Postal je pred njo, položil ji je r°ke rame in se je sklonil. „Nič se nisi izpremenila; tako sd majim in drobna!" , „Kaj je tudi njemu tako pri srcu? si J® slila Hanca. „Da govori, kakor bi ga i strah!..." „Tukaj ne moreva govoriti, Nanca, še P zdraviti te ne morem, kakor bi te rad. niva dol, na tisto pot!” Dalje prihodnjič. „Koroška Kronika' izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo In uprava Usta sta V Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.