DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ia oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma »e ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaka moaečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in soctjalne namen, delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske g* značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan. pc~ titna cnostolpna vrsta D. 1,50, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne Irankirajo.
Štev. 25.	Sobota, 28. marca 1931.	Leto VI.
Glasovanje o nemški oklopnici.
Izjava soc.-demokr. parlamentarne frakcije v nemškem državnem zboru
V nemškem državnem zboru se bije že več let borba za nadomestitev za uničene oklopnice, za katere so že prejšnje meščanske večine dovolile več zneskov in se grade.
Tudi v proračunu za leto 1931 je postavljen večji znesek, o katerem se je glasovalo v državnem zboru dne 20. t. im
Meščansko in drugo časopisje silno rado izigrava socialno demokracijo, zaraditega naj sledi vsebinska izjava, k: jo je v tej zadevi podal za soc. dem. klub v nemškem državnem zboru poslane^ s. Wels, ki naj pojasni stališče nemške socialne demokracije:
»V predloženem proračunu je naveden četrti obrok za oklopnico A (Prusija) in prvi obrok za oklopnico B (Lotringija).
Socialnodemokratična frakcija se je žc v prejšnjem državnem zboru izrekla proti gradbi nadomestila za A, ker oklopnic Nemčija v sedanjem stanju res ne rabi in je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tako-rekoč prepovedano izdajati milijone nemškega davčnega denarja za dvomljive eksperimente.
Kljub temu je večina meščanskih strank v starem parlamentu dVakrat sklenila nadomestno gradbo oklopnice A ter pozvala vlado, da predloži načrt, po katerem se naj ostale linijske ladje v zmislu določb ver-zajlskega miru nadomiestc z novimi graditvami. V novem držav, zboru je večina za te sklepe še večja kakor je bila v starem parlamentu: nasproti 357 meščanskim poslancem1 imamo v parlamentu samo 220 social nodem okratičnih in komunističnih poslancev. Vlada zahteva sedaj razen tretjega obroka za nadomestno oklopnico A tudi prvi obrok za nadomestno gradbo B, čeprav so razlogi proti gradbi zaradi še kata-strofalnejšega finančnega položaja močnejši ter vojaške sposobnosti te nove ladijske tipe nadomestka A še ni bilo mogoče preizkusiti.
V soglasju z milijoni nemških bratskih sodnigov, katerim ni neodvisnost in varnost Nemčije nič roani srčna zadeva kakor državni vladi in nestanovitnim dovoljevalcem le zahteve za marino, mora socialna demokracija vztrajati na svojem odklonilnem stališču.
Ker vse meščanske stranke soglašajo z zahtevami vlade, bi bilo v parlamentu proti 220 odklanjajočim glasovom socialistov jn komunistov .357 meščanskih glasov za nadomestne graditve. Z odstranitvijo 151 na-cionalnosocialističnih in nemškona-cionalnih poslancev iz držav, zbora, pa je bila ta meščanska večina umetno pretvorjena v manjšino, in špekulacija izstopivših fašističnih nasilnih politikov je, da bi. Če bi bila graditev ladij odklonjena, Briiningova vlada odstopila ter ji sledila faši-stovska. Zaraditega je postalo glasovanje o gradbi ladij velika politična zadeva. Izrabiti bi hotelo ta glasovanje kot šahovsko potezo in manever v prid fašistični reakciji v svojem boju proti demokraciji in republiki.
bi se ta manever posrečil, bi spravil narodinosovražne sile do oblasti, ki so odločene z vsemi, tudi zločinskimi pomočki delovne množice spraviti ob vse politične in socialne pravice, ki so si jih pridobile v
Proti nemško-avstrijskemu carinskemu dogovoru.
Tudi mala antanta se je oglasila.
Nemško - avstrijski gospodarski dogovor je razburil vso veliko antanto. Oglaša se tudi mala antanta pod vodstvom Čehoslovaške. Naše stališče glede opustitve carinskih mej med posameznimi državami je jasno. Carinske meje imajo le prepogosto namen, izkoriščati konsu-rnente ter zagotavljati kapitalistom oderuške dobičke. Varstvene carine so res potrebne včasih, kjer niso urejene gospodarske razmere, to je produkcija in konsum. S tega stališča popolnoma razumemo avstrijsko socialno demokracijo, ki pozdravlja opust carinske meje med Avstrijo in Nemčijo, zlasti, ker je Avstrija preslaba, da bi živela sama.
Velika in mala antanta vidita v tem dogovoru kršitev mednarodnih pogodb, verzajlske mirovne pogodbe in ženevskega protokola z dne 4. oktobra 1922, v katerem je določeno, da Avstrija ne sme ničesar storiti, niti se vezati finančno ali gospodarsko v nikakršnem primeru, če bi se s tem omejevala nje neodvisnost,
Nemčija ima nedvomno svoj go-spodarsko-politični problemi, ki se mu hoče približati s tem korakom. Vprašanje je le, v čigavem interesu je ta politika Nemčije in v čigavo škodo s stališča srednjeevropskega kapitalističnega gospodarstva. — Vzhodno- in južno-evropske države so vsekakor prav interesirane, če ustvarijo dobre gospodarske razmere z zahodnimi, zlasti severo-zahod-nirni državami, ker je tam trg za njihove pridelke. Neprijetna je ekspanzija Nemčije za Čehoslovaško, ker na ta trg računa sama kot industrijska država, dočim bi se za vse druge države jugovzhoda utegnil ob tej politiki odpreti nov trg, ki rabi produkte teh držav.
V	neprijetnem položaju ie Anglija. Angleška delavska vlada se trudi, da vpostavi v Evropi najboljše odnošaje. Dogodek pa, ki se je pripetil, grozi, da poostri medsebojne odnošaje. Iz tega razloga se postavlja angleška vlada in tudi merodajno časopisje, da je treba vprašanje predvsem razčistiti, potem pa mirno razpravljati o njem ter ga spraviti v sklad z mednarodnimi dogovori, če jih krši v katerikoli smeri.
*
Avstrijska socijahio demokratska stranka k nemško-avstrijski carinski zvezi.
Predsedstvo avstrijske socijalno demokratske stranke je k vprašanju nemško - avstrijske carinske zveze izdalo tale sklep:
Nemško-avstrijska socijalna demokracija je že od ustanovitve republike stala na stališču, da Nemška Avstrija, navezana sama na sebe, kot gospodarska enota, ni sposobna za življenje. Izkušnje zadnjih let so to potrdile. Brezposelnosti ne bo mogoče drugače premagati, kakor da se Avstrija vključi v večji gospodarski kompleks. Radi tega pozdravlja avstrijska socijalna demokracija poskus obeh vlad. da se ustvari carinska zveza, in jo bo brez pridržkov podpirala, zahteva pa, da avstrijska vlada vse nadaljnje tozadevne korake podvzame sama v sporazumu s parlamentom.
Avstrijska socijalna demokracija bo nemudoma stopila v stik z nemško socijalno demokratsko stranko in istočasno s socijalistično delavsko internacijonaio in z k njej priključenimi socijalističnimi strankami Francije, Velike Britanije in Čehoslovaške, da jih informira o svojem stališču k načrtu nemško-avstrijske carinske unije.
dveh generacijah z organiziranim razrednim bojem. Socialna demokracija. ki je na republiki in ustavi sodelovala ter hoče, da se Nemčija razvije v socialno ljudsko državo, ne sme državne oblasti prepustiti fašističnim in terorističnim sovražnikom demokracije.
Politično parlamentarno razmerje sil v Nemčiji je ustvarjeno po izidu državnozborskih volitev 14. septembra 1930. Tega razmerja sil odstranitev fašističnih strank ni bistveno nič izpremenila. Tudi če bi socialna demokracija glasovala proti nadomestnim vojnim ladjam, bi to na gradbi ničesar ne izpremenilo. Odklonitev teh kreditov po socialni demokraciji bi imela le to posledico, da bi se fašisti triumfi raj oč vrnili v parlament ter na ta načini navidez legalno prišli do oblasti in skušali uvesti fašistično diktaturo.
Vse politično delo socialne demokracije v parlamentih in po državi je usmerjeno v obrambi proti fašizmu. Nadejajo se sedaj nemški fašisti, da bo socialna demokracija s svojim glasovanjem onemogočila parlamentarno delo, izzvala s tem novo krizo v vladi ter tako fašistom pripravila pot do oblasti. Te faši-stovske nade bo socialna demokracija prekrižala s tem, da se bo vzdržala glasovanja.
Ne gre sedaj za posamezna vprašanja, marveč za to. da se obvaruje
nemški proletarijat pred strahovito usodo italijanskega delavskega razreda, pred fašistično diktaturo.
V	tem, ko socialnodemokratična državnozborska frakcija vse svoje sklepe podreja temu cilju, poživlja milijonsko naraščajočo množico svojih pristašev, da nadaljuje sijajno pričeto borbo do popolnega poraza nasprotnika.
Proč s fašizmom! Živela republika! Živela socialna demokracija!«
*
Nemška socialna demokracija v tem kritičnem trenutku ni mogla storiti drugače, ker bi sicer povečala politični kaos, v katerem bi se meščanske stranke zatekle k fašizmu ter izdale demokracijo in repub-likanstvo.
•
Glasovanje v nemškem državnem zboru o nadomestilu za oklopnice.
Na drugem mestu objavljamo izjavo nemških socialnih demokratov pred glasovanjem o kreditu za nadomestilo nemških oklopnic. Za kredit je glasovalo 181 poslancev, proti 71, 108 poslancev pa ni glasovalo. Precej socialnodemokratičnih poslancev pri glasovanju ni bilo navzočih (vseh je 143). Socialni demokrati bi bili prav lahko glasovali proti kreditu in bi bil padel proračun in padla bi bila tudi Briiningova vlada, ki so jo silno težko upostavili že zadnjič. Nem-
Liberalci bodo podpirali Macdonaldovo vlado.
Vendar samo od slučaja do slučaja.
Parlamentarna frakcija angleške liberalne stranke je imela v torek sejo. na kateri se je govorilo o definitivnem dogovoru za sodelovanje z delavsko vlado. Posvetovali so se pet ur. Predlog Lloyd Georgeja, da se dogovori z delavsko vlado delovni program, je sicer naletel pri večini na precejšen odpor, vendar je bil po izpremembi nekaterih določb z večino odobren. Sodelovanje je odobrilo 33 poslancev, 17 pa jih je bilo proti sodelovanju z delavsko vlado. Trajen dogovor so pa liberalci odklonili ter sklenili, da bodo podpirali delavsko vlado le od slučaja do slučaja.
Krvavi dijaSki nemiri v Madridu.
Dijaki so nepomirljivi v boju. proti monarhiji.
Oficijelni španski tisk poroča o redu, miru in zadovoljnosti na Španskem; dalje, da je bila stara ustava zopet uveljavljena. Kakor pa govore druge vesti, stvar ni tako v »redu«. Po vsej Španski se vrše manifestacije za pomilostitev političnih jetnikov. Tako je bilp v Madridu v četrtek velika demonstracija študentov. Streljali so študenti in policija. Več oseb je bilo ubitih.
Amerika nima pomislekov.
Proti nemško-avstrijskemu dogovoru ni pomislekov.
Washingtonski trgovinski urad je izjavil glede nemško-avstrijskega dogovora, da zaradi njega ni potrebno vznemirjanje. Carinska unija med obema državama ni v nasprotju ne z verzajlsko mirovno pogodbo ne z ženevskim dogovorom; tudi ni go-vofa o prednostnih pravicah.
Kakor opažamo, so proti dogovoru večinoma nacionalisti raznih držav, ne pa krogi, ki vedo, da so današnje carinske barikade vsakih pet kilometrov med najhujšimi nesrečami današnje dobe.
ških fašistov ni v parlamentu. Če bi bila vlada padla, bi bili takoj prišli v parlament in meščanske stranke bi mogle in najbrže tudi same hotele z njimi sestaviti vlado, vsled česar bi fašisti prišli na oblast ter spravili v nevarnost parlamentarizem in republiko. Nedvomno bi se tedaj takoj vladalo brez parlamenta ter uvajala brzim korakom fašistična diktatura, @ bi z nasilstvom zatrla ves delavski pokret in oropala nemški narod vseh političnih svoboščin in socialnih pravic. Socialna demokracija je morala v tem važnem položaju ščititi parlamentarizem ter ne onemogočiti njegovo poslovanje, čeprav je sklepal nekaj protinačelnega. Zaradi linijske ladje se svet ne bo podrl; ko dobi socialna demokracija večino, se ji na take malenkosti ne bo treba ozirati, ker bo lahko s svojo politično močjo čuvala demokracijo in republiko. Danes še tega ne more, zato tudi ni smela dati možnosti teroristom, da uničijo parlamentarizem in današnje državljanske svoboščine.
Agrarna konferenca v Rimu. Jugoslavija se udeleži agrarne konference v Rimu s posebno delegacijo, ki jo vodi dr. Anton Frangeš.
Henderson intervenira.
Dogovor med Nemčijo in Avstrijo je povzročil pravcato diplomatič-no bitko, v katero se vmešavajo vse politične smeri raznih držav.
Henderson je zaradi tega interveniral po svojih poslanikih na Dunaju in Berlinu z izrecno željo, da se zadeva obravnava v Društvu narodov, preden se definitivno izvede.
Kapitalizem, socijalizem in zadružništvo
Zadružništvo kot daritveno jagnje za spravo med kapitalizmom in soci-ializmom. Ideolog, ki hoče, pa si vendar ne upa.
Pred kratkim se je vršila na Dunaju plenarna seja društva »Gesell-schaft ostcrreichischer Volksvvirte«. Na tej seji je imel predavanje prof. dr. V. Totomianz iz Prage o temi: Kapitalizem, socijalizem ter zadružništvo. Predavatelj je izvajal:
Historična misija kapitalizma ob-
Dunajski podkancler in zunanji j stoja v pornnoževanju produkcije, minister dr. Schober je na interven- zbiranju kapitala ter tehničnem nacijo izjavil, da se dogovor med obe- j predovanju gospoda) stva.^ Ivapitali-ma vladama popolnoma sklada z zem ie pri tem napravil ljudi samo-
ženevskim protokolom iz leta 1922. Avstrijska vlada se strinja, da države, ki so podpisale ženevski protokol, dogovor preštudirajo. S politič-
stojnejše, individualiste, ki streme po dobičku in — varčne.
Na bazi svobodne konkurence se je razvila veleindustrija. V njenih
nega stališča se pa dogovor ne more i centrih sta se razvila proletarijat
presojati, ker je samo gospodarski.
Nemški kancler Briining pa je po vsebini izjavil:	Dogovor med
Nemčijo in Avstrijo je napravljen popolnoma v okviru ženevskega protokola ter zaraditega po mnenju obeh vlad ni povoda, da bi se bavilo z njim Društvo narodov. Če zahtevajo druge države ugotovitev pravne opravičenosti, se tega obema vladama ni treba bati. Presojanje dogovora s političnega vidika pa ne bi spadalo pred Društvo narodov, ker ima dogovor povsem gospodarski značaj.
*
Med Hertdersonom in Briandom se je sklenil dogovor, da zahtevata predložitev nemško-avstrijskega dogovora Društvu narodov. To je potrebno, da se značaj dogovora pojasni ter pomiri politično razburjenje, ki je zaradi dogovora nastalo.
Poizkus vojaške revolte v Limi.
Nemima Južna Amerika.
V "Limi v Ameriki se je uprl 5. infant. polk, hoteč izvesti revolucijo. Puč je ponesrečil. Mrtvih je bilo v boju 200.
brezposelnost. Kot reakcija proti temu se je pojavil socijalizem, kateremu glavna oblika je marksizem. Slednji stremi po odpravi svobodne konkurence, individualnega bogastva ter meščanskega reda. Po kapitalistični družbi izzvani razredni boj je marksizem postavil kot svoje načelo ter potom kapitalizma vstvarjeno neenakost glede razdelitve blaga se pobija, s podružabljen-em. Kakor je kapitalizem en razred, to se pravi meščanstvo, spravil do moči, tako stremi tudi marksizem po diktaturi proletarijata. Skrajna levica na Ruskem je privedla d'o diktature, razlastitve ter podržavljenja produkcijskih sredstev. Zadružništvo je sinteza kapitalizma ter socijalizma.
Ono ne uporablja sile, niti političnih sredstev. Ono hoče namesto pohlepnosti po dobičku ali zaslužku služiti sočloveku. Ono se poslužuje svobodne konkurence, toda ono jo požlahtnuje. Ono socijalizira gospodarstvo polagoma, mirno, ne da bi je birokratiziralo. Ono stremi po odpravi anarhije v produkciji s tem, da hoče delo ter produkcijska sredstva združiti v eni roki. Ono vzgaja ljudi v zadrugah, drugim pomagati in s tem pomagati sebi. Zadružništvo združuje v sebi kapitalizem in marksizem. Niti misija kapitalizma, niti socijalizma ni končana, toda ako bi borba med obema zavzela skrajne oblike, tedaj riskira civilizacija propast. Zato se zdi, da predstavlja zadružništvo minimum, tega, s čemur bi se zastopniki kapitalizma ter socijalizma mogli sprijazniti.
Vodilna misel omenjenega predavatelja je, da bi se dosegel kompromis med kapitalizmom in socija-lizmom. Toda to je le pobožna želja in nič več. Da bi se kapitalizem podal in žrtvoval sebe, na to ni misliti. Nasprotno je res, kapitalisti postajajo od dne do dne hujši nasprotniki zadružništva. S tem je pa tudi že povedano, da tvori zadružništvo le neko prehodno organizacijo porajajočega se novega družabnega reda.	B.
Glose
k nemško - avstrijskemu carinskemu sporazumu.
Nemško-avstrijski carinski sporazum, ki ima pripraviti carinsko unijo med nemško in avstrijsko republiko, razburja evropsko javnost.
Pravijo, da ta sporazum nima samo gospodarskega značaja, temveč, da ima tudi politične cilje, .namreč državno zedinjenje Avstrije z Nemčijo. To je verjetno. Saj je tudi sedanji nemški rajli postopno nastal iz nemškega Zollvereina. Proti zdru-
Hkrati za podnevi In ponoči je
Nivea- Creme
ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego kože, da se Nivea-Creme globoko vime v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemjeta veter In grdo vreme, kožo pa dela voljno ln gibčnb.
Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz.
Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi imel« v sebi Eucerit, ki kožno staničje hrani in oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče in blago delovanje Nivea-Creme.
in 22—. Tube iz čiste pločevine', po Din 9 — in 14'—
Izdeluje v Jugoslaviji: Jugosl. P. BolerSdorf & Co., do S. O. J. Maribor, drogorCIteva ulica itav. 24
žitvi Avstrije z Nemčijo ne more biti pomislekov. V obeh državah prebiva isti nemški narod. Kdtor je za zedinjenje Jugoslovanov, ne more biti proti zedinjenju Nemcev. Dvojna morala ni mogoča.
Proti temu sporazumu se je v Av-striii že pojavila opozicija im sicer od strani Seipla in desničarskih krogov. Naravno. Zedinjenje Nemčije z Avstrijo bi enkrat za vselej spravilo z dnevnega reda habsburško - monarhistično vprašanje.
*
Najodločneje protestira^ proti temu sporazumu Čehoslovaška. Interesi čehoslovaške industrije so namreč močno prizadeti. One panoge čehoslovaške industrije, ki so visoko razvite, zlasti steklarska in tekstilna, pa po svojih zastopnikih že proučujejo vprašanje, ali ne bi kazalo Čehoslovaški. pridružiti se temu sporazumu. »Pravo lidu«, glasilo češke socijalne demokracije, pa ob tej priliki upravičeno bere levite češki agrarni stranki, ki je iz malenkost-
1.	H. Rosny:
Strah pred zakonom
Jacques Varnoux je srečal tisto dražestno in vitko osebico v neki družini, ki jo je posečal šele malo časa. Imela je na sebi nekaj neizrekljivo nedolžnega, plave lase, velike oči in majhna, močno rdeča usta: usta kakor otrok. Bila je skratka nad vse zapeljiva ženska, kateri pa je bilo na videz nemogoče dvoriti.
Bila je malodane ona, ki je dvorila meni, ie pripovedoval Jacques Vernoux. »Že prvi dan je kazala skoraj neupravičeno zanimanje in nagnjenje do mene, kajti govorila sva besede brez okusa in arome. Vprašala pa me je z mnogo takta in diskretnosti o mojih znanjih ih končno mi je povedala dan. ko bi jo lahko posetil.
Ker nisem imel nobenega razloga. da bi sc ne odzval njenemu povabilu, sem stopil naslednji petek k njej in sem jo našel v družbi štiridesetletnih, petdesetletnih in šestdesetletnih gospa. Precej pozno se ie pojavil tudi star gospod z dolgimi namazanimi brki po modi iz dobe drugega cesarja in več mladih gospa z obrazi in vedenjem nun.
Vljudnost je zahtevala, da sc nisem ustavil predolgo. Odhod stare
gospe, ki jo je hišna gospodinja spremila do vrat, mli je omogočil, da sem se znašel sam s svojo gostiteljico, kakšne tri metre od najbližje skupine.
Dejala mi je skoraj v istem dihu: »Strašno ste se dolgočasili... Poselite mo jutri ob treh.«
»To je jasno govorjenje,« sem. si mislil in majhen vrtinec upanja mi je zavzel dušo.
*
Jasivo, da sem bil naslednjega dne zelo točen. Mična stvar me je sprejela zelo veselo, a zdelo se je, da je ta sestanek njeno nedolžnost tako popačil, da mi je bilo nemogoče zašepetati ji kakršnokoli besedo, ki bi spominjala, pa čeprav od daleč, na ljubezen.
Bil sem razočaran nad' vsemi razočaranji. ko sem zaslišal, da je bila ona prva. ki je pričela govoriti o ljubezni. O, popolnoma nedolžno, če hočem biti pravičen, toda govorila je na tisti nevarni način, ki vede romantične ženske do istega zaključka, do katerega prihajajo ženske brez vsakršnih seutimentalističuih
lastnosti.
Moja ljubka gostiteljica je govorila o ljubezni z najbolj nedolžnim glasom, z angelskimi nasmehljaji in prosečimi očmi.
Odgovarjal sem, kakor sem najbolje vedel, gradil sem brezkončne stavke o dušah, ki jih niso razumeli, in o tistih, ki se iščejo, o ubogih ženskah in o srečnih možeh, ki pričakujejo usodno uro.
Mislil sem na neumni obraz, ki sem ga moral kazati in od časa do časa sem se prekinil v strahu, da bom videl svojo dražestno sobesednico bušniti v glasen smeh.
Toda nič takšnega se ni zgodilo: poslušala me je z najbolj deviškim obrazom in je odgovarjala z istim glasom.
»Kako strašna majhna gos!« sem govoril sam pri sebi.
In v istem času se mi je zazde-vala še bolj zapeljiva. In končno, vedela je dobro, kam jo vodijo vse te besede kajti savna je izrazila željo, da bi videla kraj, kjer sem sanjaril svoje sanje.
Prišla je nekega torka v mesecu marcu, na dan, ki je bil poln vetra, dežja, solnca, oblakov in vonjav iz gozdov in daljnih travnikov.
To je bil dan, ki ga ne pozabim več.
Bil sem takrat dovolj mlad. Moje pustolovščine so se bile omejile do tfMbvi na brezpomembna ljubimkanja.
nih sebičnih razlogov ovirala sklenitev primerne trgovinske in carinske pogodbe z agrarno Jugoslavijo in Romunijo.
*
Francija se boji političnih posledic. Gospodarsko ni mnogo prizadeta. Briand sc razgovarja s Hen-dersonom.
Italija pravi, da bo stvar še premislila. Boji se pa v resnici Nemcev na Brenmerju. Boji se tudi za bodočnost Benetk in Trsta.
Naše zunanje ministrstvo še ni dalo oficijelnih izjav. Razumljivo je, da ima ozire na svoje politične zaveznike. Mogoče bo imel nemško-avstrijski sporazum to ugodno posledico, da bodo države spodnjega Podunavja in Balkana, zlasti Jugoslavija, Romunija. Bolgarska in tudi Madžarska, spoznale svoje prave interese, to je, čim tesnejše gospodarsko in carinsko zedinjenje. Škoda je, da ponekod politični vidiki potiskajo v ozadje gospodarske interese. To .ie mogoče samo zaradi tega, ker na Madžarskem ne odloča ljudstvo, ampak fevdalci, v Bolgariji rnace-donski cmigrantje in tudi v RumuT niji razmere niso zadovoljivo urejene.
Burna volilna kampanja v Španiji.
Takoj prvi dan volilne kampanje je madridsko dijaštvo, kateremu se je pridružilo delavstvo vseh strok, priredilo po ulicah hrupne protimo-narhistične demonstracije. Policija se je izkazala veliko preslaba in je na zahtevo demonstrantov morala vsepovsod odstraniti monarhistične volilne lepake. Dijaki medicinske fakultete so v torek opoldne prekinili predavanja in so z vzkliki: »Živela republika! Živela amnestija!« sneli kraljevo sliko in jo pred univerzo sežgali na grmadi, ki so jo napravili iz šolskih klopi.
Sodrug, ali si že tudi za letos plačal članarino za Cankarjevo družbo? Din 20.— ni tak znesek, da bi ga ne zmogel. Cankarjevi družbi pa s tem naravnost pripomoreš, da že lahko računa s stroški za nove knjige, ki morajo biti še lepše od lanskih.
Ne odlašaj! Tudi druge vzpodbujaj! Iz nas samih in iz naše lastne volje nastaja močna Cankarjeva družba, ki je v dveh letih razdala 40.000 knjig.
Dražestna stvar pa mi je obetala žarečo, svežo ljubezen, polno gra-cije, ljubezen, ki mi jo je pošiljalo nebo... Bil sem iskreno ganjen in pripravlje, da se vdam z dušo in telesom.
V prvih hipih me je objela čudna pozabljivost: nisem mogel najti niti ene primerne besede; ona pa je vodila nasprotno razgovor z občudovanja vredno hladnokrvnostjo, tako da sem se končno še sam zbral.
Bila je neka vrsta medsebojne izpovedi.. . Potem (o Venera, še sedaj izgubljam pokoj, če pomislim na to!)... ie prišel prvi poljub, drugi deseti in ona mi jih je strastno vračala. In bila sva si blizu in vedno bližja na tistem kosu hišne oprave, ki se ga današnji dramski avtorji ne pomišljajo več postavljati na oder pred blagohotno občinstvo. A potem nič dalje! Nič dalje! Popolna, čudna sramežljivost je spreminjala mlado žensko v led, sramežljivost, ki si jo uganil v velikih očeh in malih ustili .., Niti poljuba več na lice ... Poraz brez upanja, takt) popoln poraz, da se nisem drznil niti pritoževati se.
V tem trenutku so potrkali na vrata.
Doma in po svetu.
Industrija se seli na jug. V zadnjem času se vrše v Dravski banovini znatne redukcije delavstva. Opusti se tovarna v Rušah, v Litiji se ustavi svinčeni rudnik ter omejuje obrat v litijski predilnici. V obeh obratih utegne znašati redukcija delavstva nad 500 oseb, kar je za Litijo prav težkega socialnega pomena.
V	Dravski banovini pa nastopa kriza tudi v kovinski industriji, v rudarski pa je skoro permanentna. Razne industrije spravljajo svoje stroje na jug, kjer imajo tudi svoja podjetja, ali se združujejo z onimi podjetji na jugu. Ta selitev industrije pomeni tudi selitev delavstva.
Krščanstvo sloni na možeh, ne na ženah. To načelo je bilo povedano te dni v Ljubljani z merodajnega mesta. Izrečena je s temi besedami manjvrednost žene. Radovedni smo, kaj poreko žene. Nam se zdi to nazi-ranje srednjeveško. Mož in žena sta sicer dve različni stvari, vendar sta obe tako bistveni, da tvorita le celoto. Zgodovina nas uči, da je nekdaj imela primat v rodbini žena. Če imajo danes možje prva mesta, s tem še ni rečeno, da je žena po bistvu podrejenega pomena. Zgodi se lahko v razvoju, da postane zopet žena dominanten faktor, takrat pa to načelo ne bi več »držalo«. Podlaga krščanstva je današnja družina, in o tej družini pravijo, da žena v hiši tri ogle podpira.
Delavsko telovadno in športno mednarodno olimpijado na Dunaju,
ki se bo vršila meseca julija, obišče desettisoč čehoslovaških telovadcev. Prišli bodo Čehi in Nemci. Najeli so sedem posebnih vlakov. Vlada temu zletu na Dunaj ne dela prav nikakršnih ovir, ker se zaveda, da je mednarodno gostoljubje najboljše sredstvo za prijateljske odnošaje in ugled države.
Uniforme za jugoslovanske diplomate. Ministrstvo zunanjih poslov je odredilo za poslanike in uradnike v diplomatski službi posebno uniformo. Imeli bodo sinjemodri frak, z zlatom, vezen. Na slavi klobuk dvokrajnik, okrašen z nojevimi peresi. Ob strani meč s slonokoščenim ročajem. Za nas je to nekaj novega. Predvojna Srbija ni poznala uniformiranih diplomatov in so njeni Poslaniki tudi ob svečanih' prilikah nastopali v običajni civilni obleki. To ie ostalo v veljavi tudi v Jugoslaviji do naj novejše odločbe ministrstva zunanjih poslov.
Vatikanskega nuncija Pellegrinet-tfla v Beogradu so pozvali v Rimi. Najbrže ga bodo tam opominjali k »zmernejši politiki«, ker to zahtevajo italijanski fašisti. Vsekakor pa bo moral podati »pomirljivo« izjavo.
Smola nadškofa dr. Jegliča. Bivši ljubljanski škof dr. Jeglič je hotel Potovati v Gorico, da se udeleži jubileja goriškega škofu Sedeja. Ita-
lijanski konzulat mu je dal duvolje-rije, v Podbrdu pa so ga italijanske oblasti zavrnile in se je moral s prvim vlakom vrniti v Jugoslavijo. Italijani so res malenkostni ter dajejo priliko za kričanje.	t
Nepoboljšljiv lekarnar. V Metliki na Dolenjskem ima lekarno Milan Wache, ki je baje precej petičen mož. Tega moža je Okrožni urad /.a zavarovanje delavcev že drugič tiral pred sodišče, ker bolnikom ne daje zdravil v smislu zdravniške odredbe. Prvič je bil obsojen na Din 150.— kazni in stroške pravde, ker se mu je dokazala prevara v škodo Okrožnega urada. Pri nepoboljšljivem lekarnarju je pa Okrožni urad ponovno pregledal, kako posluje, in se je prepričal, da nadaljuje svoje nekorektno postopanje. Po zdravniškem predpisu bi bil moral na primer dati bolniku deset zdravilnih praškov, dal je pa samo dva. Pri prvem slučaju Okrožni urad še ni ovadil lekarnarja, toda v ponovnem pregledu se je dognala ista napaka. Pri obravnavi dne 23. t. m., ki se je vršila v Metliki, je bil obsojen Wache na 14 dni zapora in povračilo škode ter pravdnih stroškov. Mož se bo seveda pritožil, toda dokaz je tako trden, da pritožba ne more uspeti. Zaslužil bi še večjo kazen, ker take napake pač ne morejo biti več pomote. Tako je bilo doslej obsojenih že skoro ducat lekarnarjev.
Važno za lastnike zemljišč. Čl. 9 zakona o neposrednih davkih od 8.
II.	1928 in čl. 43. zakona o katastru zemljišča določa, da mora vsak posestnik prijaviti ustmeno ali pismeno pri pristojni katastrski upravi vsako spremembo, bodisi v osebi ali stvarno spremembo na svojem posestvu (odprodajo, spremembo v kulturi, zmanjšanje čistega donosa itd.) v roku od 60 dni od dne, ko je sprememba nastala, a v protivnem slučaju se kaznuje dotični posestnik z globo od 50 do 500 Din po čl. 139 zakona o neposrednih davkih. Prijave so takse proste. Prijave morajo vse* bovati točno ime in priimek posestnika (pri prodaji prodajalca in kupca), bivališče, ime katastrske (davčne) občine, v kateri se posestvo nahaja, številko parcele, na kateri je nastala sprememba in datum izvršene spremembe. Spremembe, ki so na podlagi kupne pogodbe, izročilne, darovalne pogodbe in drugih pravnih aktov, izvršene v zemljiški knjigi, ni treba prijaviti, ker bo o spremembi sodišče obvestilo katastrsko upravo. Vse druge prijave je treba podnesti do 15. aprila 1931.
Prometne olajšave za XI. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija 1931. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem XI. medlnarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani 50% popust v potniškem prometu za vse vrste m razrede vlakov, izvzemši SOE. Olajšava velja za potovanje na velesejem od 26. maja do 8. junija, za povratek ipa od! 30. maja do 12.
Kako ravnajo dandanes v sličnih slučajih ?
Pravijo, da se policijski komisarji ne vmešavajo več ali vsaj, da se je prej treba podvreči brezupnim formalnostim.
Tiste čase pa so se vmešavali in so prihajali z možem in mizarjem.
»V imenu zakona!...«
»Bolje, da odprete!« je dejala mlada ženska.
Zdelo se mi je, da se ie nasmeh-Ijala.
Ker se mi je zdelo nepotrebno, da bi mizar preizkusil svojo sposobnost, sem vrata odprl. Togoten šti-fidesetletnik je planil v sobo. rjoveč, Preklinjajoč in preteč.
»Ne uganjajmo škandalov,« je dejal komisar vljudno in pokojno. Mož ie prenehal rjoveti, komisar je vljudno opravil svoje formalnosti in končno sem ostal z žensko sam.
Hipoma je vstala, oblekla se je z naglico in mi je zašepetala z neskončno sladkimi glasom:
»Ne strdite se name.«
»Ne,« sem odvrnil, »toda pod po-£ojem, dia se še vrnete sem.«
»Ah ne. nikoli! Nasprotno...«
Sklonila je glavo in dodala vsa krdela:
»Nasprotno, še videti sc ne bova mogla, dokler ne preide mnogo časa ...«
»Ste divja kakor panterka.«
Nasmehnila se je z melanholičnim nasmehom in izginila.
*
Nisem je več videl, a leto pozneje sem zvedel, da se ie poročila vnovič.
»Poslužila se je mene, da se je poročila z onimi!« sem si mislil z grenkim gnevom.
In čas je prešel. Končno, neko jutro sem io srečal v bližini Cannesa: bila je v družbi starega, izživelega gospoda, slabotnega in po videzu otročjega. Ločila se je od njega, mi prišla naproti in stegnila roko:
»Ali ste mi odpustili?« je zašepetala.
»Moj Bog. zakaj ne? Toda čemu ste ravnali tako?«
»Iz strahu pred zakonom.«
»In vendar ste se poročili vnovič.«
»Ž njim!« je odgovorila in obrnila glavo za spoznanje proti staremu gospodu, ki je pokorno čakal nekoliko oddaljen.
Nedoločen nasmeh je bil v njenem deviškem pogledu:
»2 njim ni možnosti za ta strah!«
junija. Na podlagi sejemske legitimacije kupi potnik pri odhodu celo vozno karto do Ljubljane, ki mu potem velja za brezplačen povratek, ako dokaže, da je velesejem posetil. Za prevoz razstavnega blaga velja olajšava, predvidena v tarifi II. del, odsek
b-xiu.
Življenje zase živijo otroci, če se igrajo s punčkami. Ponosni so, če so oblekce punčk lepo čiste in prosijo mamico za kos Zlatorog mila, kadar je »velika žehta punčk«.
*
Industrijska kriza v Avstriji. V
okrožju St. Polten je zadnji čas 14 večjih industrijskih podjetij ali popolnoma ustavilo obratovanje, ali deloma reduciralo obrate.
Proti stavkokazom. V dunajski tovarni čevljev Preis je stopilo delavstvo v stavko radi odpustitve obratnih zaupnikov. Tovarna je hotela z nekaterimi stavkokazi vzdrževati delni obrat. Stavkujoči delavci, več sto po številu, so pa prošli teden vdrli v obrat, pregnali stavkokaze in niso hoteli zapustiti obratnih prostorov preje, dokler jih večji oddelek policije ni k temu prisilil. Stavkokazi so se zbali in drugi dan jih ni bilo več na delo. Stavka traja še dalje.
Statistika zdravstvenega urada mesta Prage kaže, da tuberkuloza zopet rapidno narašča. Medtem ko je prvih 7 let po prevratu stalno padala in je leta 1926 bilo smrtnih slučajev za tuberkulozo samo še 16 na 10.000 prebivalcev, se je število istih v letu 1930 dvignilo zopet na več kot 19. Razlika med meščanskimi in proletarskimi mestnimi okraji se izraža v razmerju 13 proti 27. Naraščanje tuberkuloze v poslednjih letih je posledica naraščajoče gospodarske krize, kar priča, da je tuberkuloza predvsem socijalna bolezen.
Čehoslovaška naj se priključi. Nemško časopisje neprestano vabi Čehoslovaško, da se priključi dogovoru med Avstrijo in Nemčijo.
Graja, ki ne boli. Praški nadškof dr. Kordoč ie izdal pastirsko pismo, v katerem žigosa kapitalizem', ki brezobzirno izkoriščal delavstvo. To pismo bi imelo skoraj nekak revolucionarni značaj, ako ne bi nadškof v drugih stavkih ob enem na-glašal, da je tudi socijalistična teza zgrešena, ki zahteva podružablje-nje vseh proizvajalnih sredstev. Glede vpostavitve gospodarskega reda, naglasa pastirsko pismo, je v prvi vrsti poklicana država, katere dolžnost je, skrbeti za blagor vseh državljanov in predvsem za vse gospodarsko šibke in uboge. Glede organske zveze produkcije z delavci povdarja pastirsko pismo, da je delavcem na prosto dano sklepati delovne pogodbe in vpleta religiozne dolžnosti vmes, češ, takih pogojev delavec ne bi smel sprejeti, ki mu nudijo nezadostno plačo ter ga ovirajo pri izvrševanju religioznih dolžnosti. Pismo končuje: Delavec ne sme proti lastni volji sklepati takih pogodb, ki bi škodovale njegovemu zdravju in življenju ali ki bi mu branile izvrševati religiozne dolžnosti ter ga oropale nedeljskega počitka. Taktika katoliške cerkve je dvolična, ker ne nastopa povsod enako, marveč se ravna po krajevnih razmerah. Kjer je delavstvo slabo, tam ne najde potrebe siliti kapitaliste, naj bi ravnali z delavci socijalno in pravično. Zato je njena politika drugačna v Pragi, drugačna na Dunaju in drugačna v Ljubljani. Delavstvo v Pragi na Čehoslovaškem1 je precej močno organizirano in je začelo obračati cerkvi hrbet, saj je tamkaj
126.000	brezkonfesijonalcev; to pa zato, ker je cerkev dosihdob še vedno pridigala delavcem skromnost in pokorščino, kapitalistom pa je le grozila z večnimi kaznimi, če se pred smrtjo ne spokore. Kapitalizem se ne ozira na pastirska pisma, ki niso drugo, kot glas vpijočega v puščavi. Saj se niti krščanski kapitalisti ne drže verskih naukov. Za-raditega je delavec, slej kot prej navezan na močno organizacijo, ki se bori za odpravo krivic in gospodarsko enakopravnost delavstva.
Maršal Pilsudski obišče tudi Jugoslavijo, ko se bo vračal domov. Madeiro, kjer se je zdravil, je zapustil že 24. t. m.
Angleški konservativci predlagajo nezaupnico vladi. Konservativci
so sklenili dne 24. t. m., da bodo predlagali tretjič v štirih mesecih nezaupnico delavski vladi. Nezaupnica se tiče vladne politike proti nezaposlenosti. Predlog je predrzna demagogija, ker zlasti kapitalistični konservativci največ ovirajo vsakršno odpomoč proti nezaposlenosti.
Propadanje Carigrada. Odkar je Carigrad izgubil svoje evropsko zaledje, zlasti pa še, odkar se je sedanja turška vlada preselila v novo glavno mesto Ankora, v osrčje nekdanje Male Azije, nekdanja presto-lica sultanov stalno propada. Pred vojno mu je manjkalo komaj še par tisoč do prvega milijona prebivalcev; leta 1927 je štel le še 669.869 prebivalcev, danes pa ima komaj 580 000 ptebivalcev, od teh 312.000 moških in
267.000	žensk.
Mile kazni za španske revoluci-jonarje. Proti dvanajstim španskim; republikancem, med katerimi se nahaja znani Zamora, ki so bili obtoženi veleizdaje in prevratnosti, je bila te dni pred velikim vojnimi sediščem izrečena sodba. Nihče izmed' njih ni bil obsojen na več kot 6 mesecev zapora, dasiravno so povzročili decembra v Jaci krvavo vstajo. Preiskovalni zapor se obsojencem všteje v kazen. Zamoro so na inter-encijo njegovih prijateljev takoj izpustili. — Te obsodbe zopet kažejo, kakšno razpoloženje vlada v španskem javnem mnenju.
•
100.000	smrtnih žrtev, povzročenih po avtomobilskih nesrečah, štejejo letno v Zedinjenih državah.
Umetnega konja kažejo na razstavi v Pragi. Njegove oči vsebujejo tako fin mehanizem, da reagira na vsak žarek luči; če se gre z lučjo pred njim, gre konj za njo kamorkoli. Če se mu posveti v levo oko, zavije v desno stran. Pri tem pa ni v zvezi z nikakršno električno napeljavo. Krmiti ga tudi ni treba.
Novinarski dom v Ljubljani.
Oklic časnikarjev javnosti.
Slovenski novinarji so osnovali stavbno in gospodarsko zadrugo »Novinarski dom«. Namen zadruge, ki je že registrirana in je že začela delovati, je v glavnem razviden že iz njenega imena: slovenski novinarji naj dobe v Ljubljani svoj dom, dostojen velike vloge novinarstva v slovenskem javnem življenju prošlosti in sedanjosti.
Hrvatski novinarji so si s pomočjo države, banovine, zagrebške občine in vse Javnosti postavili v Zagrebu ponosen in reprezentativen Novinarski dom, ki je takoj postal središče tamkajšnjega javnega življenja. V Beogradu so nedavno s podporo države in občine slovesno otvorili začasen Novinarski doin, v kratkem pa si začno beograjski tovariši graditi palačo, ki bo stala v centru mesta poleg novega parlamenta. Tudi v Sarajevu in v Novem Sadu so novinarji pridno na delu, da si zgrade lastna domova, in dunavska banovina je določila za Novinarski dom v Novem Sadu v letošnjem proračunu kot prvi prispevek znesek
50.000	Din.
Namen in naloga novinarskih domov nista samo reprezentativnega, temveč tudi socialnega značaja. Novinarski domovi, ljubljanski in oni po drugih centrih Jugoslavije, naj utrdijo ugled in dvignejo družabni položaj našega novinarja. Obenem pa tvorijo tudi važen del novinarske socialne akcije, ker so vsi v tesni zvezi z novinarskimi pen-zijskhni fondi in preidejo polagoma docela v njihovo last. To tudi pojasnuje in utemeljuje podporo javnih korporacij in vse javnosti, saj je starostna preskrba novinarjev splošna narodna zadeva. Vloga novinarstva v javnem življenju je danes tako velika in važna, da je v interesu vsega naroda, ako se temu odgovornemu poklicu posvečajo najboljše in najsposobnejše moči. Da pa se bo to zgodilo v čim večji meri, mora biti novinar dostojno preskrbljen tudi za starost in onemoglost.
Tudi Novinarski dom v Ljubljani bo služil tej svrhi. Vršil pa bo še važno kulturno in nacionalno nalogo, ker bo gotovo postal1 nevtralno zbirališče vseh kuiturnih in javnih dtelavcev in njihovih organizacij, zlasti tudi torišče stremljenj za čim tesnejšimi stiki s prijateljskimi narodi in vsem inozemstvom.
V	skladu z navede iti mi cilji so pravila zadruge »Novinarski dom«, ki je bila osnovana v Ljubljani v najtesnejšem sodelovanju z Jugoslovenskitn novinarskim udru-ženjem kot stanovsko novinarsko organizacijo. V prvem načelstvu zadruge so gg. Poslanik dr. Albert Kramer, bivši minister dr. Fran Kulovec, urednik »Slovenca« Drago Potočnik, urednika »Jutra« Josip Prunk in Fran Seunlg, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in glavni urednik »Jugoslovana« Aleksander Železnikar. V nadzorstvu zadruge so gg. glavni urecfoiik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, šef eksipioziture »Avale« dr. Josip Birsa, publicist Albin Prepeluh, predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar i in glavni urednik »Slovenskega naroda« Jo-
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. z o. z.
Nekaj statistike za i. 1929.
sip Zupančič. Člani zadruK-e so lahko poleg novinarjev tudi vsi drugi javni delavci ter zavodi in podjetja, ki jim je pri srcu razvoj in napredek novinarstva.
Slovenski tisk se je kljub našim majhnim razmeram povzpel po vojni na tako visoko stopnjo, da uspešno tekmuje z vsemi jugoslovanskimi iisti in nam dela čast pred vsem svetom. Zato se slovenski novinarji nadejajo, da bodo v svoji akciji našli pri naši javnosti vsaj enako razumevanje in podporo, kakor so jo našli njihovi tovariši v drugih pokrajinah Jugoslavije. Trdno so prepričani, da njihov apel ne bo ostal brez ugodnega odtneva.
V	Ljubljani, dne 19. marca 1931.
Načelstvo in nadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, z. z o. p.
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Ljubljana.
V	Ljubljani se gibljejo. Po veliki noči začno z regulacijskimi deli pri Ljubljanici. Predvsem bodo postavili trodelni frančiškanski most. Ob vsaki strani tega mostu zgrade še most za pešče. Prešernov spomenik pa bodo postavili na drugo stran ob vhodu v Wolfovo ulico. Vendar bo Ljubljanica kljub temu še precej časa tekla po »šinah«.
Resolucija akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani izjavlja kot reprezentančna organizacija vseh ljubljanskih akademikov v soglasju s podpisanimi akademskimi društvi z ozirom na kongres akcijskih odborov in na ustanovitev nove reprezentančne in stanovske akademske organizacije »Jugoslovanskega akadem-kega kluba kraljevine Jugoslavije« v Zagrebu, 12. marca, sledeče: Zveza slušateljev protestira, da je bila pri snovanju in ustanovitvi nove reprezentančne akademske organizacije povsem prezrta, dasi predstavlja ona edina na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani legitimno pravilno izvoljeno zastopstvo ljubljanske akademske mladine. ZSA1J odločno obsoja postopanje peščice ljubljanskih akademikov, ki so na lastno roko ustanovili v Ljubljani akcijski odbor in se predrznih na kongresu v Zagrebu brez vsakega legitimnega poverila ljubljanske akademske mladine sklepati in soodločati o ljubljanski akademski reprezentančni organizaciji. Zato ZSAU izjavlja, da te nove organizacije kot reprezentance, v kolikor se tiče ljubljanske akademske mladine, v soglasju z vsemi sopodpisanimi društvi ne priznava, ker si je ljubljanska akademska mladina z velikim trudom in v splošni soglasnosti študentstva že ustanovila svojo reprezentančno organizacijo. — Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani: Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov, Društvo slušateljev filozofske fakultete. Društvo slušateljev juridične fakultete, Društvo medicincev, Društvo slušateljev teološke fakultete, J. A. D. »Triglav«, J. K. A. D. »Danica«, J. K. A. D. »Zarja«, J. K. A. D. »Borba«.
Maribor.
V	Mariboru je vpeljan 8 urni delavnik. Odkar so se začeli mariborski delavci gibati in zahtevati, da jim podjetniki plačujejo nadurno delo s 50% poviškom, so podjetniki namali vpeljali 8 urni delavnik. Česar ni mogla odrediti Inšpekcija dela in zakon o zaščiti delavcev, čeprav je že v veljavi od leta 1922 naprej, to je v teku par dni doseglo mariborsko delavstvo s tem,, da sc je končno zavedlo in zahtevalo svoje zakonite pravice. Po vseh tovarnah se dela sedaj le 8 ur na dan. Posledica tega je, da bo dobilo več delavcev zaslužek in bo mnogo manj nesrečnih brezposelnih, ki so brezupno tavali po ulicah in prosili za delo in za kruh. V času velike delavske brezposelnosti je to velik uspeh našega delavstva. Delavci pa so tudi izpre-videli, da ne morejo biti več brez strokovne organizacije in so se začeli temeljito organizirati. Marsikateri revež se je tudi končno odpočil, medtem ko je prej noč in dan garal in s tem ubijal svoje zdravje, ne da bi dobil za prekomerno delo človeka dostojno plačilo. Nekateri tovarnarji pa so zahtevali od delavcev podpis, da bodo delali še naprej nadure brez procentov. Opozarjamo delavce, da je tak podpis neveljaven. To so dokazali najbolje drugi tovarnarji sami, ki so pometali na cesto delavce, kateri so jih tožili za nadure. Kakor lvitro delavec zahteva svoje pravice, ki ne gredo podjetniku v račune, riskira službo. Zato je ravno zakon odredil, da so takšni podpisi neveljavni in velja le zakonito določilo; da se mora vsako pre-kocasno delo, vsaka nadura, plačati s 50% poviškom. Z nobeno pogodbo se tega zakonitega določila ne more
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. z o. z. je imela koncem 1. 1929 skupno 46 članic, torej 7 več kot prejšnje leto. Pristopilo je osem novih zadrug (1 konzumna, 3 produktivne, 2 stavbni,
I denarna in 1 ljudska kuhinja), izstopila je pa vsled končane likvidacije ena (produktivna). Po panogah so bile te članice:
6 konzumnih zadrug z 18.599 člani, 14 produktivnih zadrug s 723 člani, 8 denarnih zadrug s 3070 člani,
II stavbnih zadrug in Delavskih domov s 1362 člani, 3 tiskovne zadruge z 249 člani. 4 razne zadruge z 68 člani; skupaj 46 zadrug s 24.071 člani.
Zadruge so delovale povprečno dobro. Vsem se sicer pozna gospodarska kriza, stalno padanje cen, menjavanje cen v žitni panogi, kar je vplivalo zlasti na delavske pekarne, nenaklonjenost od zgoraj, huda konkurenca privatne trgovine, obrti in industrije, ali ohranile si niso le svojih postojank, marveč so jih nesorazmerno poiačile. Stanovanjske zadruge pač niso mogle uspešno vršiti dela, ker so jim oblasti kljub vsem uspehom odrekle vsled novega javnega režima, vso pomoč. Videli pa bomo iz sledečih podatkov, da so vse naše panoge in postavke, ki jih imamo v statistiki, prav lepo porasle. Uspehi so sledeči:
Zadruge so imele 92 oddajališč (napram 82 v letu 1928) in skupno 447 uslužbencev (napram 362 v letu 1928). Članskega imetja je bilo skupaj: v konzumnih zadrugah: deležev
izigrati in delavca prikrajšati na njegovih pravicah. Delavec torej lahko zahteva 50% povišek za nadtirno delo tudi tedaj, če je podpisal nasprotno izjavo. Kadar boste izstopili iz službe, lahko podjetnika kljub takemu podpisu tožite.
Kapitalizem pozna le svoj profit.
V	mariborskih tekstilnih tovarnah pa tudi v ostalih tovarnah v državi je zaposleno izredno veliko inozemcev, ki opravljajo takozvana speciialna dela. Pretežna večina teh zaposlenih specijalistov je češke narodnosti. Medtem ko naši tovarnarji v tekstilni industriji zaposlujejo na tehničnih mestih inozemee, s povdarkom, da ni domačega usposobljenega osobja, pa pojmujejo češki tovarnarji zaposlitev inozemcev čisto drugače. Tako je neki mariborski absolvent tehnike, ki se je vežbal v tekstilni stroki že v Franciji, zaprosil neko češko tvrdko, da bi ga sprejela kot volonterja v svoj obrat, kar je pa dotična tovarna kratko odklonila s pripombo, da ima že dva Jugoslovana v vež-banju. Kadar gre za profit, poznajo kapitalisti pač samo lastne interese.
Na prostoru, kjer je stala Tegett-hofova rojstna hiša, bodo po veliki noči pričeli graditi novo palačo banovinske hranilnice v Mariboru. Poslopje bo zgrajeno iz železobetona.
Kola znamke »Neger« je minuli torek nekdo izmaknil na Koroški cesti iz neke veže A. Rečniku iz Rač. Neznani tatič je izrabil priliko, ko sc je lastnik kolesa par minut mudil v sobi. Prodajalki Ogrizek na Glavnem trgu pa je neznanec izmaknil denarnico z zneskom Din 160.	.
Mariborsko gledališče. V soboto,, 28. marca, ob 20. uri: »Učlovečenje«, ab. B. Premijera. V nedeljo, 29. marca, ob 20. uri: »Prodana nevesta.«: Gostovanje primadone Marije Zalij-dove in tenorista Knittla. Zadnjič v sezoni.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Vsakdo mora Citati Fr. igeCevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. ---
Din 1,980.853.36, hranilnih vlog Din 12,028.537.72; v produktivnih zadrugah: deležev Din 1,555.226.85, hran. vlog Din 1,049.455.92; v denarnih zadrugah: deležev Din 481.111.87, hran. vlog Din 7,815.437.59; v stavbnih zadrugah in Del. domovih: deležev Din 598.431.84, hranil, vlog Din ,387.464.80; v tiskov, zadrugah deležev Din 45.563.85; v raznih zadrugah deležev Din 164.641. - ; skupno deležev Din 4,825.828.77, hranilnih vlog Din 21.280.896.03.
V	letu 1928 so imele zadruge deležev Din 4,148.902.58, hranil, vlog Din 17,797.665.66.
Viden je torej velik napredek naših zadrug, ki je jasen dokaz članskega zaupanja do njih. Zadruge so plačale v 1. 1929 Din 718.876.37 (napram Din 663.439.57) davkov in taks ter so izkazale Din 188.374.98 (napram Din 198.495.75) prebitka, ki ie bil večinoma dodeljen raznim skladom ali pa razdeljen v občekoristne namene. Zadruge kažejo dobro odporno silo ter se krepe. Šibkejše napravljajo pot močnejšim. Letos (1930) sta končali likvidacijo še dve zadrugi (tiskovni). V likvidacijo ni stopila nobena nova. Pristopilo pa je tekom leta 12 novih zadrug (3 konzumne, 2 produktivni, 2 denarni, 3 stavbne, 1 tiskovna in 1 razna), tako da ima Zveza danes 56 članic.
O	delu teh posameznih zadrug kakor tudi o delu Zveze same pa poročata sproti Zvezino glasilo »Kon-zument« in vsakoletni Zadružni koledar.
Ptuj.
Proslava 10 letnice obstoja ptujske podružnice in pevskega odseka »Svoboda« se vrši 25. in 26. aprila t. 1. Na predvečer, t. j. 25. aprila, ob 8. uri pevski koncert v mestnem gledališču. Naslednji dan ob 8. uri dopoldne konferenca v hotelu »Slon«. Po konferenci ogled mesta in muzeja. Popoldhe ob 3. uri delavska predstava v gledališču »Hlapec Jernej in njegova pravica«, nato prosta zabava s plesom v hotelu »Slon«. K tej proslavi so vabljene vse podružnice »Svobode« in delavska pevska društva.
Trbovlje.
Krščanski »Pravici« in njenemu dopisniku v album. Poraza, katerega so doživeli takozvani krščanski »so-cijalisti« in od podjetnikov ljubljeni »federalisti« pri volitvah v II. skupino rudarske zadruge v Trbovljah, ne morejo preboleti ter še vedno iščejo vzroke, zakaj da niso hoteli rudarji voliti njihovih kandidatov. Ker pa nočejo priznati, da je ZRJ s svojim požrtvovalnim delom pridobila ugled in zaupanje med rudarji, zato napadajo funkcijonarje ZRJ, češ, oni so prelomili častno besedo itd. Tako jadikuje predzadnja »Pravica« in njen dopisnik iz Trbovelj, g. Križnik Filip, preddelavec v osr. del. TPD v Trbovljah. Delavsko časopisje je že ponovno ugotovilo, kako so tisti, ki so tvorili komisijo za sestavo skupne liste pri volitvah v drugo skupino, zahrbtno napadli ZRJ s tem, da so tri dni po sestavi skupne liste izdali samostojno listo po raznih obratih, na katerih so črtali vse tiste, kateri so bili predlagani od ZRJ. Za nosilce tistih zahrbtnih list so dali tiste, ki so pri sestavi skupne liste od kraja do konca sodelovali. Kot dokaz je še precejšnje število tistih izdajalskih list na 'razpolago. Dopisnik v »Pravici« si naj zapomni, kaj pravi osma božja zapoved, če hoče biti »krščanski« ter si naj po katekizmu, stran 175, vrsta 10, izpraša vest. To mu priporočamo zato, ker ni res, kar pravi on, da se je od strani ZRJ vršila gonja proti drugim kandidatom.
V	resnici pa ZRJ ni rabila niti enega nedostojnega izraza pri svoji propagandi, katere itak ni bilo treba, ker so dejstva sama dovolj jasno govori-
la v prid ZRJ. Vsak rudarski delavec je imel priliko, da je volil po svoji uvidevnosti; zakaj je potem dopisnik »Pravice« propadel kot za-upniški kandidat, naj vpraša delavce same in dobil bo primeren odgovor. Dopisnik nadalje na široko razlaga, kako je bila »častna beseda« prelomljena. Prepričali smo se baš pri teh volitvah, da nekateri ljudje »častne besede« izrabljajo v svoje namene. Zlorabo »častne besede« so pa rudarji dovolj glasno obsodili. Sicer pa piše »Delavska Pravica« vse to iz posebnega nagiba: rečem ti, da mi ne porečeš!
Hrastnik.
Predavanje. »Svoboda L« je imela dne 22. marca t. 1. predavanje »Delavska izobrazba . Predaval je s. Mile Klopčič iz Ljubljane. Predavatelj je v svojem predavanju prav lepo in jedrnato orisal, kako potrebna je samoizobrazba delavcu v boju za obstanek v današnjem vseobčem napredku tehnike. Poslušalci so z največjo pažnjo sledili predavanju do konca in s. Miletu Klopčiču dali priznanja s ploskanjem. S. Kosmos se je v imenu »Svobode« zahvalil tako predavatelju kakor tudi poslušalcem in je apeliral, da se za bodoča predavanja radi udeležbe poskrbi tako, da bo dvorana nabito polna. — Proletarci, možje, žene, fantje in dekleta, vsi na predavanja, katera se vrše vsako soboto ob 5. uri popoldne v Konzumnem društvu r uda r j e v.
Jesenice.
Zadružno-gospodarski načrti jeseniških kovinarjev. Naše zadruge, kakor so se s težavo uveljavile in. razvile, beležijo do sedaj prav lepe uspehe. V bližnji bodočnosti se bo začel izvajati nov zadružno-gospodarski programi, seveda s pomočjo vseli strokovno organiziranih članov. Center vsemu gibanju .ie »Delavski dom« na Savi pri Jesenicah. Trda je ta borba za osamosvojitev delavcev, vendar je pričakovati, da bodo kovi-
1	narji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi gotovo osvojili novi načrt za gradnjo stanovanj upokojencev in »Delavskega doma« na Javorniku in Dobravi. O tem vprašanju se bo razpravljalo na rednem letnem občnem zboru Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije »Sekcije težke železne industrije Jesenice«, ki se bo pa letos vršil nekoliko pozneje radi tega, ker še niso zaključene razprave za nove kolektivne pogodbe in čas resnično sedaj ne dopušča, da bi sc že sedaj vršil občni zbor. Tudi je letos preloženih več občnih zborov naših zadrug na poznejši čas. Torej sodrugi, ko pride dan odločitve, ne kolebajte, trenutki so, ki v zgodovini odločajo usodo; upamo, da bo vsak postal za-drugar!____________________________
Ruše.
Težavna služba nočnih čuvajev*
Malokdaj imamo priložnost, da slišimo kaj iz teh trpljenja polnih Ruš. Za danes je naš namen, da seznanimo javnost z zlatimi Časi, ki jili uživajo nočni čuvaji v naši tovarni. Službeni čas teh trpinov je od 6. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj, celih dvanajst ur na prostem, neoziraje se na mraz, ki ga letos noče biti konca. Gorje tistemu, ki bi se spozabil ter bi sc šel kam gret. Takoj sc ga obsodi, da je kje spal, kaznuje se ga z denarno kaznijo ali pa z deset do dvanajst dni brezplačnega dopusta. Jasno, da taka kazen ne deluje ugodno na želodec prizadete družine. Ob tej priliki bi nekomu', ki meni, da sedanji nočni čuvaji ne vrše svoje službe, zaupno povedali na uho, da je njegov oče, ki je tudi vršil službo nočnega čuvaja, polovico svoje službe prespal v toplem kotičku.
Studenci pri Mariboru
Podružnica »Svobode«, Studenci
vabi vse aktivne in podporne člane na občni zbor, kateri se vrši dne 29-marca 1931 v gostilni »Pri beli zastavi«, točno ob 14. uri. Dne 28. t. m-zvečer se vrši seja odbora, na katero imajo dostop vsi člani in članice.
Cene naših priznano najboljših izdelkov
za velikonočne praznike ponovno znižane!
Zanimajte se za naš cenovnik!
HERMAN WČGERER
Maribor, Slovenska ulica štev. 9
popravila ur
l
*
srebrnine, kakor ludi
najboljše, hitro in poceni
M. JLGERiEV SIN
URAR
Maribor, Gosposka 15
VKltk !
od
'PapUmKL
M****-
Otročje nogavice,
črne, rujave, sive in bele, par od Din 4’50 naprej.
Moški sokni
v vseh barvah, par Din 4*50.
Damske nogavice,
flor v temnil);, modnih barvni, par od Din 8*— naprej.
Damske nogavice,
svilene v vseh modnih barvah, par od Din 13*— naprej.
Moške srajce
v MjHiiti‘Izdelavah od Din 2#- naprej.
Kravate,
samoveznice, komad od Din 7‘— naprej.
Sandali
od Din 26"— naprej.
Čeveljčki
od Din 28'— naprej.
,iluna“
lastnik
Albin Pristernik,
Maribor, Aleksandrova 19.
Eksportna hISa
ll
V dvanajstem letu Zlatica igračke, medvedke, nunčke. psičke in pa mačke oblačila ie sama — in 'te zanle imela dnevno nrav veliko nranje.
Po zgledu mamice je 'Hčerka nrala nri delu se veselo ie smeltliala: **?/. Zlatorog se krasno uveliavi v Periia madeže nrav vse odpravi.
Zzt<° Zlatica — glas gre okrog: terPeniinsko milo Zlatorog!
Nadaljevali je sledi.)
1
Hranilno in posojilno druSIvo
delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo Frankopanova ul. 37, v lastni hiši
Poštni čekovni račun 13.143, podružnica Ljubljana Telefon štev. 2635
Vabilo k
59. letnemu občnemu zboru
ki se vrši v nedeljo, dne 29. marca 1931 ob 8. uri dopoSdne v Gambrinovi dvorani
Dnevni red:
1. Gitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev računskega zaključka za leto 1930.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka.
4. Volitve.
5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila
in sprejemajo hranilne vloge.
6. Predložitev poročila o reviziji Zveze gospodarskih zadrug. 7 Razno.
Peter Brauchardt, predsednik.
V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov.
Tiuor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
Din 240’— do 750*-
ZA DEČKE:................
GAMBETA OD tl DO 14 LET:
Din 200*— do 330-
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.......................
Din 130*— do 150’—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET........................
Din 110 — do 270-—;
RAGLAN:................................................
Din 650’—;
HLAČE:.................................................
Din 90*— do 180*—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb, Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupa i Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno. Pazite se ored ponaredbami!
Vrsta Tek. štev.
Pazite
na gornjo ceno
Ali že imaš krasno in zanimivo knjigo:
TAŠKENT — KRUHA bogato mesto.
Ruski roman A. Neverova je to, ki pripoveduje o veliki lakoti, ki .ie
razsajata na Ruskem v letili -1920 in 1921. Prevedel je. roman Iv. Vuk.
Knjiga,, ki ima tudi naslovno sliko iti je vezana v karton, stane samo 17 Din. Lepo vezana pa 28 Din.
Naslov:	Uprava	»Svobode«,
Ljubljana, Poštni predal 290.
H nalomite svoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Btože obrestujemo do 1
proti trimesečni odpovedi.
Zahvaljujemo
se našim odjemalcem za zaupanje, ki so nam ga doslej izkazali
Naše prostore smo povečali in povsem MODERNO OPREMILI z
NEGO NOG in POPRAVLJALNICO ČEVLJEV
z namenom, da s tem izpopolnimo postrežbo naših odjemalcev In jim nudimo največje udobnosti. Tudi v nadalje se hočemo potruditi, da kvaliteto naših izdelkov izboljšamo, cene pa držimo
vedno najnižje.
Dne 28. marca 1931
%
bomo otvorili našo PRODAJALNO in smo za naše odjemalce pripravili razen naših POMLADANSKIH MODELOV še MNOGA DRUGA PRESENEČENJA.
Vabimo naše odjemalce in one, ki še to doslej niso bili, da si našo prodajalno ogledajo, ne da bi bili primorani kaj kupiti.
Naš odjemalec - naš gospod I
Maribor, Aleksandrova cesta 7_______________________________________
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!] Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.