Beseda o Srb h Po-««» aaravnost: napram Scliona Tl»Vaift v šir9ih plastci m»i?ga ljudstva neraepoložonje, deloa« «•!• neke vvat* »ržnjs. Računati moramo s t»a «!•] •stTom, kftkfT k rOTvicii drugimi pojtri Q»fi«ga jaT«««a žirljeaja ttr mn n«qpr»j poffl»d*i Tzrek«. 1. INmvi im m«Skutaril. "M1 Prri T»rok so pftč n«M N'einoi in Bem^utarii . RazBM««« jiopolaoaa, da ti Iju4l0 iz oelega sroa scTražij« n&rtd, tai ]• pMftrw«l Łtjtk«Tt vladoželfne oa- mene in v tako veliki meri doprinesel k porazu nemBkega nadvladarstva. Nemškutarstvo ee je globoko zajedlo med naš narod po obmejnih krajih, njegov duh ni izginil naenkrat, če tudi jo izgubil politično moč. To nemškutarstvo bivših StajerčijanceT je sedai kot nezdravi sok in bacili kužne bolezni t oloveškem telesu. Clovek hira, prime ga sedaj tu, sedaj tam bolest ene ali druge vrste. Slednjič premaga zdrava na> rava kužni sirup, ali pa obratno, da se strupene snovi nakupiči toliko, da povzfoči nevarno bolftzen. Mi moramo rafiunati, da nosimo v organizmu naSega narodnega telesa še strup nemškutarije in se bo prikazal od časa do časa v tej ali oni smeri, dokler je no bo premagal zdravi organizem našega narodnega duha. Eden teh bolestnih pojavov je tudi soTraštvo do Srbor. 2. NepoKnanJ« srbskega naroda. Drngi vzrok bi bil nepoznanje. Srbi bt Slovenci smo sicer eden narod, istega pokolenja, istega jozika. Med slovenskim in srbohrvaškim jezikom je razlika mnogo manjša, kakor pa n. pr. med Dunajčanom in BerolinCanom. Toda živeli smo vedno loCeno, kot dva brata, katera je že v otročji dobi locila usoda ia se nista pozneje srečala nikdar ve6. Ce se snideta v moški dobi, si bosta stala nasproti hladna ia tuja — morda se bosta ljubila z razumom, toda ne s srcem, dokler se ne uživita in ne privadita drug na druge ga. Iz tega nepoznanja nastanejo lahko tudi različni predsodki, zlasti na naši strani, ko imamo med sabo toliko nemškutarskih podpihovalcev, ki so že od nekdaj cepili sovraštvo do Srbov med naše ljudstro. 3. Slaboureiene razmere. naše držar«. Brez dvoma prispevajo tudi slabourejene raz mere naše države mnogo k temu, da ljudstvo po strani gleda Srbe. Srbija je bila pred vojno mala drža vica z jako preprosto ureditvijo. Minister je takore koč osebno poznal vsakega uglednejšega moža države. Vsled tega je bilo tudi uradovanje veliko bolj preprosfo in domafie. Clovek je šel lahko vsak 6as k rainistru ter ž njim uredil svojo zadevo. Sedaj je pa takorekoč Cez no6 nastala velika država, skoraj tako obširna, kakor Italija, poleg tega je vojna t Srbiji uničila vse — uradna poslopja, spise, uradnike raztepla po celem svetu Razumljivo je, da pri teh razmerah ni mogoče kmalu uvesti onega tocnega in rednega uradovanja, kakor smo an bili navajeni pod Avstrijo. Kdor je pa bil navajen na avstrijski Hpra\iii red, občuti te pomanjkljivosti sedanje uprare toliko silneje. 4. Demokratl tn soclallstl. Mnogo je k nezadovoljnosti pripomoglo tudi dej>stvO, da ]e po Blu6ajnem razmerju strank ea enkrat državna oblast prešla v roke ravno onim strankam, ki imajo najmanj opore med ljudstvom, naar©6 jugoslovanskl demokratski in socijaIno-d3rKG!cTatfli:i štrsaki. Nezadovoljnost rafli postopanja teh vtreukt: pafie lahko tufli n« anige Cinitelje, na državo ali Srbe fcst prve pijonirje jugoslovanske državnosti. 5. KaJ bl blll Slovenci brez Srb«T. Tako prispevajo različni taki in podobai vzro ki, da marsikdo nekako hladno ali celo z mržnjo gleda na Srbe. Slednjic pa tudi ne gre za strar lijubezni, ampak za stvar razuma. Vprašajmo se, kaj bi mi bili brez Srbov? Ustanovili bi — recimo — samostojno Slovenijo! Toda to bi bilo nemogoSe. Ako bi se ne bili združili s Srbi, bi sedaj Italijan sedel v Ljubljan' in v Trbovljab, ostala Stajerska bi pa pripadala Nemški Avstriji. Komur bi bil tak razvoj sh ari všefi, bo seveda povsem razumljivo zabavljal čez Srbe. Saraoslojne Slovenije bi ententa no dovolila, eko bi jo pa rlovolila, bi taka državica ne mogla živeti in bi v najLrajšem času prišla pod italijaoski vpliv. Organiza oija države bi bila veliko predraga, imeti bi morali ^voje silno drago zastopstvo v tujini, svoje oentralne urade itd., nemogoče bi bilo razviti tiobro in širokopotezno trgovinsko, prometno, linančno in gospodarska politiko. Sploli je pa zaman ugibati, kako bi izgledala taka politika, ker je gotovo, da je Slovcnija sama na sebi nemogoČa. Zavedati se namreč morarao, da smo mi sami na sebi bili sovražniki entente in ako bi se ne bili naslonili na Srbe, bi bila z nami ravuala kakor z Avstrijo ali z Madžari, ali pa Se hu]e. RešiU smo se mogli sarao z naslonitvijo na Srbe. Res je pa tmdi in pravici na Ijubo moramo priznati, da to zedinjenje Srbora ni bilo toiiko potrebno» kakor pa nam. Mi bi brez zedinjenja h Srbi ne bi>i nič, kakor j odjarmljena masa Italijanov ;n Keracev T ki bi morali nositi vsa bremena vojne, tr;>e{l lakoto, kot jo trpp, sedaj na Dunaju, pri naših kmetih bi stro«ro rekviriruli za stradajoče Dunajčane, iineli bi avslrijske krone, ki so še za polovico slabejše od našili, broz upanja, da dobimo keda.j boljšega. Srbi bi brez nas imeli sicer nekoliko manjšo, a še vendar preoei veliko državo. Imeli bi pa brez primere lužje Kunanjepolitično stališče. Z Nemci in Italijani bi lahko taf koj stopili v najboljše odnošoj«. Tako bi jim ne bilo ireba vzdrževati toliko vojaštva. Laliko bi tudi dobili veliko večjO vojno odškodnino in morda bi tudi še od Slovencev zahtevali, da plafiajo kakšno railijasBo, lcer so tudi Daši ljudje razbijali po Srbiji. Z nami so pridobili sicer lepe pokrajine, a (udi mnogo dolga. Dotili so slfibe papirne krone v velikanskih svotah, ioe* jn z Nemci in Italijani povzroča velikanak« gtroške f KiroTua konf»r«u«a j» radi nas postala silao iraga ii. t«žay»a. -' .Afco hočemo biti praviftui, moramo priznati tiidi vse to in uvideti tudi koristi, katere imamo od zedin- jenja s Srbi. Seveda, kdor je načelen nasprotnik na- všo držar«, on tega ne bo hotel priznati in bo vedno gle zabavljal vsevprek. Res, da je srbsko ljudstvo t "kulturi nekaj zadi za našim, toda narod, ki ima tako krasne narodne pesmi, kot jih nima nobeden drug na- rod sv«ta, mora imeti tudi plemenito jedro. Narod, ki j© bii t tej vojni zmožen takega junaštva, ljubezni in požrtvovalnosti za domovino, mora nositi v sebi kal velike i« lepe prihodnosti in združenje s takim naro- •liom more biti za nas samo častno in koristno.