670
Dr. Fr. Sedej'.  K Jordanu in  Mrtvemu morju.
posebno priljubljen, ker je — Četudi sam skladatelj — pogosto rabil v cerkvi Riharjeve skladbe. — Tudi mojo malenkost so svoje-časno naprosili, da sem pošiljal Riharjeve muzi-kalije na Hrvaško in Koroško, kjer so jih želeli imeti in prepevati.
Da  bi   Riharjeve   skladbe   tehnično   preso-jevali   in  ocenjevali,   ni namen   našega   spisa.
Ne pripisujem si tudi potrebne vednosti za to. Kdor ima veselje in zmožnost, zraven pa tudi pošteno voljo, lahko to sam stori, saj so skladbe zapisane, in prav je, da so ostale zapisane. Tega paČ Riharju ne more nihče odreči, da je zlasti tretji glas (tenor) umel tako umetno in prijetno staviti, da je ob mnogih pesmih Človek res kar iz sebe, ko jih sliši.                 (Konec.)
K Jordanu in Mrtvemu morju.
(Spisal dr. Fr. Sedej.) (Dalje.)
Za   kake pičle triČetrt ure dospem v Be-     zarium.  Da sta res nekdaj tu stala grob Lazarjev
t a n i j o , ki dandanes slove pri Muhamedancih el-Azarije t. j. pokvarjeno iz latinskega La-
in   blizu   njega vas Betanija, ni treba dvomiti. Oddaljenost   današnje  Betanije   od Jeruzalema
Betanija.
se vjema s 15 stadiji t. j. 45 minut, katere omenja sv. Ivan evangelist (XI, 18). Ugovor, da v današnji Betaniji ni mogel biti grob Lazarjev, ker Judje niso smeli v vasi ali v mestu pokopavati mrtvih, odbije se lahko, ako pomnimo, da je bila nekdanja Betanija malo dalje od Lazarje-vega groba in sicer bolj proti Oljski gori. Todi je namreč šla stara pot v Jeruzalem, ki se še danes rabi in po kateri je najbrže hodil tudi Kristus.
Današnja Betanija (el-Azarije) se vzdiguje stopinjasto ob južnem rebru Oljske gore v nekem kotu tik današnje ceste; iz kota se odpira pogled v spodnjo dolinico. Okoli vasi, posebno pa v dolinici, rastejo oljke, figova drevesa, mandelji in na polju nekaj žita. Kraj je prijazen, miren, idiličen. Sedaj sem razumel, zakaj je Kristus rad semkaj zahajal oddahnit se sredi   prijazne   mu   družine Lazarjeve   in iskal