Poštnina plačana * gotovini
Cena g,— din
GLASILO OSVOBODILNE F RO N TE OKRAJA T R B O V L J E
Leto lil.	TRBOVLJE, 18. avgusta 1950	Štev. 33.
IX. plenum cenfp. uprave rudarjev Jugoslavije v Trbovljah
Plenum je sprejel sklep, da zveza rudarskih sindikatov Jugoslavije izstopi iz strokovnega odbora Svetovne sindikalne federacije
V	centru zasavskih rudnikov, v Trbovljah, je v četrtek 9. avgusta t. 1. zasedal v slovesno okrašeni dvorani rudniške restavracije IX. plenum Zveze rudarjev Jugoslavije. Zborovanja so se udeležili delegati vseh rudnikov naše države ter gostje tov. Popovič, član GO ZSJ, tov. Popit Franc, član CK KPS, tov. Povše Dušan, sekretar OK KPS Trbovije, tov. Kreže Jože, predsednik OSS Trbovlje in drugi. Po prečit.-mju dnevnega reda je pozdravil plenum član CK KPS, tovariš Popit Franc, ki je podčrtal važnost zasedanja plenuma, in mu želel uspešno delo.
Sekretar centralne uprave Zveze rudarjev Jugoslavije tov. Crnčevlč Nikola je naglasil v svojem poročilu, da so se v času od zasedanja VIII. plenuma do danes izvršile velike spremembe. Izvršila se je reorganizacija in decentralizacija državne uprave, ki pomenja velik korak naprej v izgradnji socializma, ter se v zvezi s temi spremembami postavljajo pred sindikate nove naloge. Naloga plenuma je, da razjasni vsa organizacijska vprašanja v zvezi z revolucionarnimi ukrepi našega državnega in partijskega vodstva.
V	dosedanji izgradnji socializma v naši državi so dali rudarji Jugoslavije velik doprinos. Tako je proizvodnja premoga od leta 1939. do leta 1947. porasla za 130«/., v letu 1948. na 148“/». pri pisanih kovinah za 178"». V letu 1948. se je produktivnost prod letu 1939. še bolj povečala in sicer za 38«/, ter za 16»/» v primeri z letom 1947. V letu 1949. pa so bili doseženi še večji uspehi; pridobili smo za 14.9 odstotkov več premoga kot leta 1948 . 24"/, več pisanih kovin in 14.4"/, več naftnih proizvodov.
Da se je proizvodnja dvignila v taki meri, imajo mnogo zaslug udarniki, ki jih je bilo proglašenih v prvem polletju letošnjega leta 5122: nagrajenih je bilo 5000 rudarjev, odlikovanih z redom dela in kolajno dela 226 rudarjev. Čeravno je bil plan za letošnje leto višji kot lani, so dali rudrji 6.8 odstotkov več premoga kot minulo leto. 20«/, več pisanih kovin ter 25.3 odstotkov več naftnih proizvodov.
Vsi ti uspehi so plod velikega delovnega poleta rudarjev, vendar se politično ideološka raven ni dvignila v ustrezni meri, čeravno so bili doseženi tudi tukaj lepi uspehi. Zlasti st' zaznamuje uspeh v pogledu nepismenosti. Skoraj polovica rudarjev je bila ob osvobodtvi nepismena, danes jih je po k<*naj še 3000. Največji uspeh so dosegli v rudniku Trepči, kjer je bilo leta 1945. še 85"/o rudarjev nepismenih, danes pa jih je samo še 10»/», ki tudi hodijo v tečaj, tako da bo do konca tega leta nepismenost na tem rudniku popolnoma <*dprav-ljena.
Veliko vlogo bodo odigrali v prihodnje delavski sveti in to v upravljanju državnih podjetij kakor tudi v pogledu posplošenja brigadnega sistema dela. kjer se bodo lahko uporabljale vedno nove metode dela.
V	zvezi z naglim razvojem rudarstva se bo izvršila reorganizacija sindikatov rudarjev in to zaradi tega. ker se pridobivanje premoga, škriljev-ca in naftnih proizvodov znatno razlikuje od proizvodnje drugih širok, ki so še sedaj vključene v sindikat ru-
darjev. Centralna uprava rudarjev je v dogovoru s centralno upravo metalurgije predlagala, da se podružnice, ki so pod vodstvom generalne direlC cije metalurgije, kakor tudi delavcev pri raziskovalnih' delih in pisanih kovinah združijo v poseben sindikat. Dvanajsti plenum GO ZSJ je ta predlog sprejel in ustanovljen bo Sindikat delavcev metalurgije. Po novi organizacijski ureditvi bodo v sindikat rudarjev vključeni vsi delavci premogovnikov, proizvodnje nafte in oljnih škriljevcev. Postavljeni bodo republiški odbori v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Ustanovljena bosta sindikalna odbora podjetij v rudniku Kreki in Kaši ter dva bazenska odbora za senjski in konj-ščinski bazen.
V	sindikatu rudarjev je sedaj 76 plačanih profesionalcev in 62 uslužbencev, prej -pa 120 sindika) nih funkcionarjev in 39 uslužbencev, torej 21 manj. — Praksa je pokazala, da v nekaterih sindikalnih podružnicah delo ni napredovalo dobro, kjer so bili plačani funkcionarji, nasprotno pa je bilo boljše tam, kjer so delali prostovoljno. Število organizi-ziranih se je v letu 1949. dvignilo za 16.29"/», letos pa že za 13,59"/» več. Pri učvrstitvi in posplošenju organizacije je dosegel največje uspehe republiški odbor rudarjev Slovenije, v katerem je organiziranih 77.94"/» vseh delavcev. PovpreČek članarine znaša v Sloveniji 47.21 din, v vsej državi pa 39.06 din. V Srbiji je organiziranih 66.3“ », v Bosni 64.7»/», v Hrvatski pa 74.66"/» delavcev.
Ob zaključku svojega referata je tovariš sekretar poudaril važnost zaščite dela. Naglasil je nadalje, da je treba sklepe XII. plenuma ZSJ izvrševati še bolj odločno. S tem bomo dali najboljši odgovor vsem onim, ki nas natolcujejo.
Po tem poročilu je pozdravila plenum delegacija rudarjev iz Zagorja. V njej so bili 18kratni udarnik Čretnik Jože ter večkratna udarnika Ponikvar in Sum. T<|variš Sum je naglasil, da so zagorski rudarji vzlic težkočam, s katerimi se borijo, v počastitev današnjega plenuma tekmovali v proizvodnji premoga in dosegli lepe uspehe. Brigada Ocepka Viktorja je prekoračila normo za 37«'*, brigada Burkeljca Ferda za 19«/», brigada Čretnika Jožeta za 22»/». brigada tovariša Rogliča za 18«'», mladinska brigada v Podstrani za 21*,'»,: brigada tov. Urbanije za 12«/», brigara tov. Lužarja za 21«/» ter brigada tov. Klančišarja za 15"/». V to tekmovanje so se vključile tudi apnenice in presegle normo za 42"/».
V	diskusiji so govorili nalo predstavniki republiškega odbora Hrvat-ske, Bosne in Hercegovine in Srbije. Za njimi je povzel besedo direktor rudnika Trbovlj tov. Hegler Jože, ki je v imenu trboveljskih rudarjev pozdravil vse goste in delegate, ter dejal, da si delovni kolektiv rudnika Trbovlje šteje v Izredno čast, da plenum zaseda v rudarskem centru Trbovlje. Za njim je govoril predsednik republiškega odbora rudarjev Slovenije tov. Piki Jože o delavskih svelih ter naglasil, da bomo morali razen v Mežioi, Zagorju in Zabukovci voliti nove delavske svete. Grajal je generalno direkcijo rudarstva Slove-
nije, da ni posvetila zadostno pažnjo zaščiti delavcev in da skrbi premalo za širjenje novatorstva in racionali-zatorstva. Novatorji in racionalizator-ji morajo dolgo čakati na priznanja in nagrade. Opozarjal je tudi na važnost agitacijsko propagandega dela V zvezi z voltvami v delavske svete., V revirjih so se vršili predavanja o delavskih svetih, ki so bila ponekod dobro obiskana, v Trbovljah in Velenju pa je prišlo na predavanje pičlo število ljudi in se niso mogla vršiti, kar kaže, da tamošnja vodstva temu vprašanju ne posvečajo zadostno pažnjo.
Govorila sta še rudar Bibič Anton iz Raše ter Zagorišek Anton Iz Trbovelj o brigadnem načinu dela.
V popoldanskem zasedanju plenuma so pozdravili delegate in goste rudarji iz Hrastnika, ki so poklonili centralni upravi veliko sliko Djura Salaja. V imenu trboveljskih rudarjev je spregovoril udarnik Holešek Vladimir. ki je naglasil, da si delavstvo rudnika Trbovlje šteje v čaat, da plenum zboruje v Trbovljah. Trboveljski rudarji so pričakali plenum z novo zmago: polletni plan so preesgli za 2.7«/», v juliju za 6.5"/», v avgustu pa presegajo planske naloge za 7«/». V počastitev plenuma bodo svojo dnevno proizvodno nalogo prekoračili za 20»/». In res je delovni kolektiv rudnika Trbovlje presegel na dan zaseda rila plenuma svoj operativni plan za 22.4*/», osnovni plan pa za 28.2»,'». To je druga najvišja dnevna produkcija rudnika Trbovlje v teni letu. Naj vpijejo kričači lnformbiro-ia, kolikor hočejo, mi vemo, kaj moramo delati. Strinjamo se z izstopom Zveze rudarskih sindikatov Jugoslavije iz strokovnega odbora Svetovne sindikalne federacije in šli bomo krepko naprej po poti, ki nas vodi po njej naša Partija in tovariš Tito (viharno pritrjevanje).
Po sprejetju sklepor o zboljšanju organizacije in kulturnoprosvetnega izobraževanja delovnih ljudi je plenum sklenil izstopiti iz strokovnega odbora Svetovne sindikalne federacije. Resolucija pravi:
»Vodstvo mednarodnega strokovnega odbora sindikatov rudarskih delavcev se je pridružilo sovražnemu stališču in diskriminacijskemu ravnanju Svetovne sindikalne federacije do naših sindikatov in naše države, ko je že 9. decembra 1949 pretrgalo vse stike z Zvezo sindikatov rudarjev Jugoslavije, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in so bili jugoslovanski rudarji med prvimi člani in ustanovitelji mednarodne zveze rudarjev. S tem korakom so stopili vodilni organi mednarodne zveze rudarjev na pot razbijanja proletarskega internacionaliz-ma in mednarodne solidarnosti delavstva. Samovoljno in brez razloga so pretrgali zveze s sindikati naših rudarjev; ta korak pomenja hudo kršitev statuta Mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev in vnašanje sovražnih in protidemokralskih metod v mednarodno delavsko gibanje. S takim ravnanjem se je postavila mednarodna zveza rudarskih delavcev v službo protirevolucionarne politike vodstva VKP/b, ki izkorišča Svetovno sindikalno federacijo in mednarodni strokovni odbor rudarjev za svoje hegemonistične cilje proli naši državi in našim narodom.
Sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije, zvest mednarodni solidarnosti in edinstvu delavslva, je zahteval
energično od izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije, da spremeni svoje stališče proti sindikatom Jugoslavije in obsodi sovražilo ravnanje Svetovne sndikalne federacije; sklicuje se na nevarnost za mednarodno edinstvo in solidarnost delavcev. Vendar je naš protest ostai brez uspeha in brez odgovora.
Spričo takega stališča Mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev in Svetovne sindikalne fedracije proti sindikatom rudarjev Jugoslavije, in položaja, ki je vanj prišla mednarodna zveza sindikatov rudarskih delavcev, deveti plenum centralne uprave sindikatov rudarjev Jugoslavije najostreje obsoja vodstvo mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev ter razbijaško poltiko, ki jo vodi v nasprotju s programom in statutom Mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev in je škodljiva koristim mednarodne zveze rudarjev in edin-stvu mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi tega odloča IX. plenum centralne uprave sindikatov rudarjev Jugoslavije:
L da sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije izstopa iz Mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev vse dotlej, dokler vodstvo Mednarodne zveze sindikatov rudarjev ne spremeni svojega stališča in svoje politike proti sindikatu rudarjev Jugoslavije;
2. s to odločbo je seznaniti vse organizacije rudarskih delavcev, včlanjenih v Mednarodni zvezi sindikatov rudarskih delavcev.
IX. plenum centralne uprave sindikatov rudarjev Jugoslavije poziva vse v mednarodni zvezi rudarjev včlanjene organizacije, da obsodijo škodljivo politiko vodstva Mednarodne zveze sindikatov rudarskih delavcev in izjavlja, da bo sindikat rudarjev Jugoslavije skupno Z ostalimi delavci Jugoslavije kakor doslej tudi v ptlhod-nje v prvih vrstah bitke za učvrstitev mednarodne solidarnosti delavcev in se bo bojeval za popolno in stvarno enakopravnost vseh sindikatov in demokratskega gibanja v svetu v globoki veri, da bo s tem najbolje služil izgradnji socializma v svoji državi in miru ter enakopravnosti vseh narodov in boljšega življenja v svetu«
Prebrana resolucija je bila sprejela z odobravanjem. — Ob zaključku zasedanja se je snopolnil plenum centralne uprave Zveze rudarjev Jugiv-slavije, nato pa so bile jaislane pozdravne resolucije CK KPJ, tovarišu Titu ter GO ZSJ.
Zvečer se je vršil na čast vsem gostom in delegatom koncert rudarske godbe v Trbovljah ter koncert pevskega društva »Zarje«.
Trboveljski rudarji
prebeli nagrado
Zvezna vlada, centralni odbor Zven* sindikatov Jugoslavije m resorna ministrstva so podelila prehodne zastave in denarne nagrade najzaslužnejšim kolektivom za izpolnitev plana v prvem polletju letošnjega leta. Med tenu kolektivi je tudi rudnik Trbovlje, Joi Je prejel od GO ZSJ in resornega ministrstva prehodno zastavo in nagrado v znesku 715.000 din.
Trboveljskim rudarjem, najboljšem« delovnemu kolektivu v proizvodnji premoga, k teinu visokemu priznanju uajkskremeje čestitamo!
Močna razgibanost med našimi
kmeti za vpis ljudskega posolila
V Zagorju so lepo napredorrali pri vpisu posojila
'Akoravno je vpis drugega ljudskega posojila v trboveljskem okraju v zadnjem tednu napredoval in se dvignil otl 6,454.500 na 8,454.500 dinarjev. j»e vendar z do sedaj doseženim zneskom ne moremo zadovoljiti. Tudi obveza, zadana na zadnjem sestanku aktivistov dne 11. avgusta, da bo do 15. t. m. zaključen vpis po tovarnah, rudnikih in v drugih podjetjih, še ni izvršena. — To velja zlasti za rudnike. Tako so sicer postavljene posebne komisije v rudniku Hrastniku in Zagorje, ki pa so se pokazale negativne, medtem ko v rudniku Trbovlje takšne komisije sploh ni. Zaradi tega se ni čuditi, da je vpis posojila ravno v največjih obratih, kot sta na primer na rudniku Trbovlje zahodni in vzhodni jamski obrat, vpis najslabši. Prav tako stanje imamo v Zagorju v obratu ICotredež in Kisovec. V tekmovanju med centri je sicer od zadnjega sestanka dalje najboljše Zagorje, kjer so vsoto vpisa najbolj povečali.
V Zagorju so do sedaj vpisali 1,G77.000 dinarjev; od tega so vpisali rudarji 1,048.000 dinarjev; najboljša obrata sta zunanji obrat z 244.000 dinarji in strojni - obrat z 240.000 dinarji. Med jamskimi obrati je najboljši obrat Podstrana s 160.000 dinarji, najslabši pa obrat Kisovec s
169.000	in obrat Kotredež z 200.000 dinarji. — V Zagorju izgleda vpis posojila takole: rudarji 1,048.000 dinarjev, ostali delavci 277.000 dinarjev, kmetje 50.000 in obrtniki 85.000 dinarjev; med temi je dal kovač Turk Jože 12.000 dinarjev, mladina je do se-
daj vpisala 166.000 dinarjev, razni pa 50.750 dinarjev.
V	Trbovljah so dosegli vsoto 3 milijone 700.000 dinarjev. V rudniku so vpisal komaj nekaj nad SO"/«; obvezana vsota znaša 1,648.000 dinarjev. Najslabša sta obrata, ki sta največja: na vzhodnem obratu so vpisali komaj
178.000	dinarjev, na zahodnem pa
200.000	dinarjev'. Veliko boljši je dnevni kop Dobrna-Neža, ki je vpisal 183.000 dinarjev in strojni obrat s 178.000 dinarji. — Kolektiv cementarne bo kmalu dosegel obvezano vsoto 500.000 dinarjev in mu manjka samo šo 20.000 dinarjev. — Slabo so st lotih vpisa v CRD Trbovlje, kjer so vpisali komaj 250.000 dinarjev. Za zgled si lahko vzamejo uslužbence na OLO Trbovlje, ki so vpisali 287.000 dinarjev in prekoračili obvezo za 87%.
V	Hrastniku so doslej vpisali 1 milijon 578.000 dinarjev. V Radečah so se dela lotili pravilno ter povišali vsoto že na 340.000 dinarjev, vendar ne pri kmetih. Med KLO je do sedaj najboljši. Zidani most in Podkum, najslabši pa Cemšenik, ki je vpisal komaj 2000 dinarjev.
Dosedanji rezultati so pokazali, da je na terenu slaba agitacija in da aktivisti še sami niso poučeni, kako se bo posojilo amortiziralo, niti si niso na jasnem, kakšnega pomena je posojilo za državno gospodarstvo. Velko vlogo Igra politična razgledanost in zavednost, kar se vidi med delavci in uslužbenci, ki so pri vpisu posojila med prvimi.
Pravilen pristop k delu —
in uspelo ne bo izostal
pod roko stroj *v vrednosti 30.000 din, čeravno jfc bil zanj interesent tudi KLO. Tov. Aleš se tedaj ni spomnil, da bi si kupil posteljo, pač pa si je rajši kupil stroj, pri katerem bi danes rad imel 120 °/g dobička.
Tovariš AleS ne pomisliš, da mu je nova Jugoslavija zagotovila dostojno življenje že glede na to, da mu je kot civilnemu invalidu zasigurano življenje na starost, Ako bi tov. Aleš o tem razmišljal bi sc skušat državi
,dfc|lno oddolžiti za vse, kajr mu danes nudli, — Da ne govorimo nadalje še o tov. Jelševarju Stekom, ki je skrivaj pobegnil, da bi se izognil ljudskemu posojilu. — V delavnici je usluž-benih 9 oseb, ve,ndar sta od teh le dva. ki sla se zavedala valžn« »sl i po-
iojiia.
Seveda ne smemo zviračuiti vso krivdo na samo delavnico, pač pa nam mora biti jasno: kjer O® ni aktivna, tam tudi frontovei niso poučeni o dnevnih vprašanjih. Tovariš pmte«*-nik še do danes ni napravil nobenega koraka za vpis posojila int iti nič čudnega, da je v KLO takJšmo stanje.
Zadnji čas je, da sie poklicani vzdramijo in resno lotijo dela za vpis ljudskega. posojila.	5S. K
Kaj je vzrok slabega odziva kmetov pri vpisovanju obvez za ljudsko posojilo v zagorskem sektorju trboveljskega okraja?
fi KLO liotredeS ovirajo akcijo bogatejši posestniki
Kakor v mnogih drugih KLO zagorskega sektorja, tako so tudi v KLO Kotredež morali akcijo za vpis ljudskega posojila vzeti v svoje roke člani
1.0	KLO. Frontna organizacija je v tem pogledu pasivna. Pomagata samo predsednik in sekretar Fronte, medtem ko ostali funkcionarji sabotirajo delo pri sprejemanju obvez. Večina teh doslej ni vpisala. nobenih obvez za posojilo. Zato je tudi dosedanji uspeh sprejetih obvez zelo slab. Od predvidenega plana vpisa posojila je doslej vpisanih samo 11 */<>, od katerih odpade na kmete 8 %, na »razne«, t. j. na nekmete pa 40 "/<•. Najboljše so vasi Čebine s 17 ”/« in Kotredež-vas s 13 ’/«, najslabša pa je Potoška vas z 2 in pol odstotka vpisanih obvez.
Zakaj je odziv tako slab, nam bo takoj jasno, če upoštevamo, da bogati kmetje ne kažejo nobenega razumevanja do posojila. Tako je najbogatejši kmet v tem kraju, For.te, po domače »Dolinšek«, izjavil aktivistu: »Ljudsko posojilo mo nič ne briga!« In seveda
ni sprejel nobene obveze. Ostali kmetje pa pravijo: »Ce bo Dolinšek vpisal, bomo tudi mi!« — Iz tega sledi, da se naš mali in srednji kmet še nista osvobodila vpliva, ki ga imajo še vedno na vasi bogati kmetje.
V	Čebinah se najlbogatejšj kmet Srubar tudi še ni odzval obvezi, čeprav bi z lahkoto vpisal najmanj 20.000 dinarjev in s tem dal zgled ostalim kmetom v tem kraju.
V	vasi Kotredež' prednjači tovarišica Bukovšek, ki odklanja vpis ljudskega posojila ter se proti Vpisovalo! akciji zadrži sovražno, čeprav bi lahko vpisala večji znesek, Ker ima pol sestvo in mlin. Njen mlinar Sluga Ivan vodi celo propagando proti vpisu posojila. Ljudje govorijo, da je tovarišica Bukovškova prešla v »Jehpvo vero«, in torej ni nič čudnega, če je njeno zadržanje proti ljudski skupnosti sovražno in nevzdržno, Vi Tnilcili pni-merov, ki mejijo na sovražnost proti naši državi, je še več in jih borbo po potrebi še objavili.
Kjer so množične organizacije in odbori OF razumeli važnost akcije za vpis ljudskega posojila, uspeh ni izostal. V krajevnih odborih na vasi se V trboveljskem okraju izraža pravilno delo v KLO Podkum, kjer so vpisali že 104.000 dinarjev posojila. So pa tukaj tudi znali pravilno delali; takoj po razpisu dreugega ljudskega posojila so sklicali množični sestanek, kjer so poleg gospodarskih vprašanj obravnavali tudi posojilo in obrazložili njegov pomen. Zasedanja KLO, ki se je vršilo 6. avgusta, so se udeležili odborniki vseh množičnih organizacij OF, AF2, mladina, lovci in ostali. Obravnavah so vse gospodarske probleme ter postavili širšo politično komisijo za vpis posojila. Komisija je sestavljena iz predstavnikov vseh množičnih organizacij in dyeh kmetov, ki sta se obvezala da vjinšeta po 4000 dinarjev.
Krajevna komisija se je takoj sešla ter postavila vaške komisije, ki sesto-ji-jo iz dveh članov odbora OF in voljenega zastopnika volivne enote v KLO. — Prvotno je bil odziv za vpis posojila šibek. Izgovarjali so se, da ni denarja, da je treba plačati davke In da nimajo kaj prodati. S pravilnim delom in agitacijo ter s širšimi množičnimi sestanki, kjer so obrazložiti pomen posojila, se je pokazal Uspeli. Kot primer navajamo predvsem posestnika Zupana Mirka iz Bo-
rovaka. kjer je vsa družina vpisala
26.000	dinarjev; sam ■ Zupan Mirko, posestnik v Borovaku, ki vrši posle lesnega manipulanta v KZ v Podkumu, je vpisal 15.000 dinarjev in se obvezal, da bo pri svojih delavcih kot delovodja gozdne skupine uspel, da vpišejo 35.000 dinarjev. To obvezo je dne 13. avgusta izvršil. — Celotna družina Zupana v Borovaku je vključena v odbor OF, kar dobro vpliva na vse ostale. Gospodarska pomočnica, ki je zaposlena pri župniku v Podkumu, se je obvezala da bo vpisala svojo mesečne, plačo. — Nasproten primer imamo pri poseslnku Čopu Alojzu iz Podkuma, ki ima 21 ha obdelovalne zemlje ter 21 glav živine; ta je zavzel proti ljudskemu posojilu odklonilno stališče. Ta se je tudi pri oddaji pridelkov in pri plačili) davkov pokazal kot nediscipliniran človek ter je svoje obveze izvršil šele po intervenciji. Čeravno je v Podkumu gospodarsko najmočnejši, je odklonil sleherni vpis in pravi, da, ako bo mogel kaj prodali, bo dal v jeseni.' — Manjši kmetje so pokazali vse razumevanje, medtem ko so večji kmetje v Podkumu proti vpisu posojila, ajco-ravno je znano, da imajo denar, ki ga pa zadržujejo in tako zavirajo gospodarski razvoj. Vendar so ostali v Podkumu odločeni, da dosežejo vpis in pokažejo vsem svojo ljubezen do države in Izgradnje socializma.
V trboveljskem okraju je akcija aa drugo ljudsko posojilo ponekod prav aktivna, tako da so nekateri prekoračili plan že za 80 %. Le v KLO Loko-Kisovec se razvija, to delo na poseben način. — Ko je pred nekaj dnevi okrajni aktivist obiskal krajevno čevljarsko delavnico in povprašal po poteku posojila, se je razvil oster razgovor. Čevljarski pomočnik Aleš Fran- je nahrulil predsednika LO. či.š dai no more podpisati posojila.,
ker da mora spali pri svoji sesiri na tlelo, — »Nimam pohištva in si ga tudi ne morem kupiti,« je dejal. — Ko ga je tovariš predsednik vprašul koliko hoče imeti za. šivalni stroj, ki ga je dal v najem delavnici proti rne-sieni odškodnini, je zamahnil z roko, češ da ga sploh ne proda. Poleg tega stroja ima la tovariš še en stroj, ki pa se mu zaradi nepazljivosti kvari na podstrešju.
Ta tovariš je lansko leto kupil
tvj
■lolektiv cementarne v Trbovljah je pri vpisu drugega ljudskega posojila prekoračil vpis prvega posojila za 30 odstotkov
Kolektiv cementarne v Trbovljah je pri vpisu za drugo ljudsko posojilo dokazal visoko zavednost in predanost naši socialistični graditvi in dosegel vzlic nižjemu staležu delavcev in uslužbencev pri drugem posojilu za 30 odstotkov večji vpis kot pri prvem, Posamezni člani kolektiva so brez posebnega prepričevanja vpisali vsoto, ki jo zmorejo, v polni zavesti, da z vpisom posojila koristijo v prvi vrsti sebi in. svojim otrokom, ker bo tudi
drugo ljudsko posojilo pospešil, grar ditev socializma in svetlejše prihodnosti naših narodov.
Kolektiv cementarne se je, kakor pri vsaki akciji, ludi to pot poataMil na čelo kolektivov y okraju, saij ob vsaioi priliki s svojo pripravljenostjo, pravilno služiti svoji socialistični domovini, daje krepak in odločen odgovor vsem revizionistom na vzhodu in kapitalistom na zahodu.
Zadovoljivi uspehi hrastniških ru«lttojo»
Rudarji v Hrastniku nočejo biti pri vpisu posojila zadnji. Zadana obveza, da bodo vpisali 1 milijon, bo kmalu prekoračena; do sedaj so vpisali 770 tisoč dinarjev. Največjo vsoto je vpisal 7 kratni udarnik Japelj Maks, ki je dal 10.000 dinarjev. Večje vsote so vpisali Kmet Mariin, 20 kratni udarnik, Bevc Anton, invalid, in Pevec Konrad po 5000 dinarjev.
Žene XI. terena v Trbovljah na delu za drugo ljudsko posojilo
Pri aktivizaciji za drugo ljudsko posojil so žene XI. terena v Trbovljah nabrale 7000 dinarjev. Odbor AFZ in druge žene so pokazale, da se zave dajo važnosti ljudskega posojila za izgradnjo samostojne socialistične države.
Enajsti teren poziva vse odbore AFZ in žene vseh terenov k tekmovanju za vpis drugega ljudskega posojila.
Vse sile za izvedbo naše petletke!
Predsednica AFZ terena XI Zadobovšek Julka s. r.
Upokojenec, ki naj nam bo za zgled
Marno: Za zgled vsem omahljivcem in stiskačem naj služi rudarski upokojenec Boštjan Drgan iz Marnega, ki je vpisal pri prvem ljudskem posojilu šestnajst, pri drugem pa deset tisočakov. tysa čast zavednemu proletarcu!
Ljudsko posojilo
Sest uslužbenk iz Doma igre in dela v Zagorju je vpisalo 14.000 din ljudskega posojila. S tem so dokazale, da razumejo veliki čas, v katerem živimo*
ilnzgla*
Industrijsko kovinarska šola Industrije cementa in apna no Savi v Trbovljah (bivša cementarna) razpisuje sprejem učeincev za izučitev kovinarskega poklica.
Za vpis v šolo je potrebno sledeče: dovršenih 7 razredov osnovne ali njej enake šole, starost 14 do 17 let, nadalje telesno zdravje učenca,.
Mladinci, ki se zanimajo za vpis v to novoustanovljleino šolo, naj se zglasijo do 31, avgusta 1950 v personalnem oddelku cementarne v Trbovljah.
Direktor: V. Miklavčič s. r.
»
Konferenca AFŽ v trboveljskem okraju
Žene trboveljskega okraja za obrambo miru in borbo proti vsem odkritim in prikritim sovražnikom nove socialistične izgradnje
Žene trboveljskega okraja, ki so se 2br;»le na svoji volivni konferenci v nedeljo 13. avgusta v Trbovljah, so sli izvolile! nov plenum, izvršni odbor in delegate za III. kongres AFZ Jugoslavije. Plenuma se je udeležilo 86 Aelegatinj; 25 je bilo upravičeno odsotnih G pa neupravičeno. Plenuma so se udeležili nadalje predstavniki oblasti, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Burkelje Viktor, zastopnik OK KPS Trbovlje tov. Šuštar Stane, sekretar okrajnega odbora OF tov. Kokalj Franc in zastopnica GO AF2 Slovenije tov. Majcen Tončka.
Po pozdravnih besedah in izvolitvi delovnega predsedstva je podala po-litičnoorganizaoijski referat sekretarka tov. Rojnik Angela, ki je obrazložila pomen konference ter analizirala politično situacijo v zvezi z mednarodnimi problemi. Nato je prešla na organizacijska vprašanja deltia AFZ trboveljskega okraja. Dotaknila se je uprave ter ukinitve profesionalnih kadrov po okrajnih odborih AFZ. Izrekla je priznanje tovarišici Slavki Za-vršnikovi za delo v izvršnem odboru in tajništvu, lca je vzlic šibkemu zdravju vestno izpolnjevala vse naltoge. Tov. RojnikoVa se je zahvalila tovarišicam Kozmusovi, Sotenško-vi, Kocmurjevi, Ladihovi, Mahkotovi, Ržišnikovi, 2agorjevi in Lasičev!, gra-}ala*pa je tovarišice, ki so se odtegnile delu. — Ro novem sistemu dela sd bodo vse haloge vršile po OF, ki bo sklicevala sestanke z odbori AFZ, ter se bodo skupno reševala, vsa nastala Vprašanja. Vzlic temu pa ste bo okrajni odbor AFZ še nadalje ukvarjal z raznimi nalogami, t. j. z vzgojo otrok in žena, z raznimi predavanji in' praktičnimi tečaji, uporabljajoč izkušnje prejšnjih let.
,V lanskem letu je bilo organiziranih Ig tečajev z zajetjem 240 žena in
deklet. Pri učvrstitvi organizacije AFZ in utrditvi terenskih odborov je bil najbolj agilen mestni odbor AFZ Trbovlje, kj ni dvignil samo terenske odbore, marveč dal pomoč tudi vaškim odborom na svojem sektorju, pomagal pa še radeškemu sektorju itd, MO AFZ Hrastnik je v samem centru v [►ogledu ideološke izobrazbe na visokem nivoju, vendar se ta kader ni izbral v zadovoljivi meri za učvrstitev vaških odborov tamošnjega sektorja, ki ni tako velik kot radeški ali pa zagorski. — Precejšnje nazadovanje dela se čuti v Zagorju, kjer je vse delo ležalo samo na eni tovarišici in sicer Kozmusovi in še par drugih, medtem ko organizacija ni dobila ja-dostne pomoči od merodajnih krajevnih forumov. V radeškem sektorju, ki je izrazito vaški, je delo slonelo le na tovarišicah Lasičevi in Zagarjvi, ki pa nista mogli opraviti vsega dela na razširjenem radeškem terenu, — Primer nepravilnega dela, t. j. da nismo dosegli boljših rezultatov, je Ra zbor. Ob volitvah v osnovne odbore AFZ so bile tamkajšnje žene proti volfit-vam, kar pa je razumljivo, ker se dela niso pravilno lotili.
V nadaljnjih razgovorih so žene poročale, da se bodo žene pritegnile le z gospodinjskimi tečaji, neka žena pa je dejala, da je želja naših žen, da bi se šolska mladina učila raznih ročnih del, n. pr. pletenja in podobno. V okraju ni bilo mogoče dobiti tovarišic za vodja praktičnih enomesečnih tečajev. Na Razboru se je pa takoj oglasila ena tovarišica, nato pa še dve. Neka navzočih žena je pristavila, da bodo v te praktične tečaje vključili še politične in gospodarske ure. — To naj služi kot primer, da je mogoče s pravilnim delom zainteresirati naše žene za izvršitev gospodarskih nalog.
Volitve in x'zgojn rnlatlef/a rodu
iVolitve v osnovne odbore AFZ so bile v 72 odborih, v štirih vaseh pa Sta sc postavili tudi aktive žena, ki bodo organizirale razne tečaje, prire-*htye in predavanja. Postavljeni so biAi tudi odbori in izvedene volitve v Podkumu in Dolah pri Litiji, kjer Odborov AFZ prej sploh ni bilo. Organizacija AFZ se je pri teh volitvah močno razširila; leta 1948 je bilo izvoljenih ■ GO odborov s 481 odbornicami, sedaj pa 72 odborov s 642 odbornicami. Za vzgojo otrok so bile vielikega pomena akcije kot n. pr. No. volet na jelka, 8. marec in Teden matere in otroka. V prvem letu po II. kongresu so žene imele 63 akademij in 32 predavanj z zajetjem G0U0 ženil, lansko leto pa 104 akademije in 48 predavanj. V Tednu matere in otroka smo n. pr. letos organizirali 35 otroških sejmov za 8000 otrok. Druga važna oblika dela naših ženi so bili tečaji v letu 1949/50; organiziranih je bilo 16 tečajev za 240 žen in deklet.
Zavest naših žena se je pokazala tudi v tem, da se je v produkcijo vključilo nad 1600 žen. V mgsečpe frontno brigade pri podjbtju »Zidar« se je v štfriurno zaposlitev vključilo 172 žen v gozdno brigado 84 žen in deklet, v lansko hmeljsko akcijo pa 290 žen in deklet. Tudi 70.000 prostovoljno opravljenih ur pri raznih delih priča o zavesti ženh trboveljskega okraja. Tu pa niso vštete še ostale manjše delovne akcije, predvsem pri zaščiti žena in otrok,’ n, pr. v otroških restavracijah, mlečnih kuhinjah, igriščih, v DID, kjer imajo največ’zaslug terenske odbornice. Pri novoustanovljeni organizaciji, Zvezi pionirjev, jc dolžnost žena, da se vključijo v svete, ki bodo vzpostavljeni v vseh pionirskih odredih. Ob zaključku svojih izvajanj se jte tovarišica sekretarka dotaknila vloge ljudske inšpekcije ter važnosti vpisa drugega ljudskega posojila.
Žene hočejo delati, potrebna jim je le pomoč
Diskusija je pokazala, da žene trboveljskega okraja hočejo delati, samo dostikrat ntiso imele pomoči kot n. pr. v Zagorju; kjer so naletele na ležkoče. Tako so žene v Trbovljah izvedle prostovoljno akcijo za graditev otroškega igrišča pri DID. Vendfft- jim tudi tukaj niso priskočili na pomoč; tako so n. pr. trboveljske žene predlagale, da se pionirjem omogoči vstop v centralno kopa|liščei s stalnimi vstopnicami za pionirje; dobile so odgovor, naj se vsi pionirji, ki jih je nad 800, vključijo v plavalno sekcijo, pa bodo imeli vstop po znižani ceni. Vsak dan 10 dinarjev za pionirja je pa le preveč. Tukaj jie upravnik izjavil, da moramo gledati tudi na finančno plat! — V diskusiji so govorijlii tudi zastopniki oblasti, sekretar OF, in tovarišica Majcen Tončka, ki je nakazala nalo-
Elza iz Hrastnika je predlagala, da bi šle žene iz centrov na pomoč ženam na vas. Iz vseh krajev si^ se oglasile žene, tako tudi iz Dol pri Litiji, kjer jie delegalinjn pozdravila plenum v imenu prvega odbora, ki je bil izvoljen ob zadnjih volit vali v lem kraju.
Novi plenum, ki je bil izvoljen, šteje 81 ženit, izvršni odbor pa 25 žena. Za III. kongres AFZ Jugoslavije, ki se bo VTŠil meseca oktobra v Beogradu, sta bili izvoljeni tov. Majcen Tončka in Rojnik Angela.
Ob zaključku uspele konference so bili sprejeti sklepi in poslane resolucije CK KPJ in Nacionalnemu komiteju Jugoslavije za obrambo miru.
V sklepih so se žene obvezale, da bodo učvrstile terenske in vaške odbore ter redno obiskovale vse seje in
ge za bodoče delo. — Tov. Kocmur plenume, skupno z OF pa bodo orga-
nizirale redni študij v ustreznih obli-buh.
Vzgojna komisija še ne deluje. Ta se bo izpopolnila ter vzpostavite krajevne komisije v centrih in najvažnejših vaških odborih. V roku dveh mesecev se bo organizirala posebna trgovina za matere in otroke v Trbovljah, — v Radečah in v Lokah -Kisovcu pa otvoritev DID.
Da se žene čimbolj aktivizirajo, bodo v letošnji sezoni organizirale žene 20 praktičnih tečajev, ki jih bodo združile s političnimi urami. Žene bodo pomagale tudi pri vpisu ljudskega posojila s pruvilnim tolmačenjem in prepričevanjem ter pomagale, da se bodo letošnji odlcupj v trbovelj-
skem okraju realizirali 100 odstotno. DO HI. kongresa bodo žene urediile vse DID, otroška igrišča in mlečne kuhinje, ki so planirane v* letošnjem
letu.
Trboveljske žene so odposlale resolucijo Nacionalnemu komiiielju za obrambo miru v Beogradu. V tej resoluciji sporočajo naše žene, da so zasledovale delo kongresa, ki sc je vršil 19. in 20. juiija ter pozdravljajo sklepe, ki jih je sprejel kongres. V resoluciji obljubljajo, da boški žene najzvestejši zaveznik miru, loer hočejo vzgajati svoje otroke v. miru. Skupnosti hočejo doprinesti svoj delež, da bi bilo našim najmlujšim prihranjeno gorje nove vojin-e in v miru hočejo vzgajati svoje otroke v zavedne državljane nove socialistične Jugoslavija
žili I tfMlj
Zadnja številka našega iista je prinesla pod naslovom »Kako poteka mlačev v. našem okraju« članek, iz katerega je vsak bralec prav gotovo dobil vtis, da odkup žit v našem okraju ne bo zadovoljiv.
Kritika v zadnji številki je predvsem vplivala na KLO Zidani most, kjer se je stanje v zadnjem času popravilo in odkup zaključil 100 odstotno. V Loki pri Zidanem mostu odkup še nekolko šepa, vendar moramo priznati, da se je tudi tukaj stanje v zadnjih dneh mnogo izboljšalo.
KLO Radeče moramo ob tej priliki grajati; žalostno stanje v tem kraju pri odkupu belih žit gre na račun izvršnega odbora KLO; v 11 dni trajajočem odkupu so do 12. t. m. odku pili le 52*n postavljenega plana.
V tednu od 7. do 13. t. m. se je vršil odkup v KLO Breg in Hrastnik. Odkup v Bregu ni zadovoljiv. Napake, ki so se pokazale' v KLO Breg, nam jasno kažejo, da imamo v tem’ KLO še vedno elemente, ki ne sodijo v krog delovnih množic in se ne borijo za dvig standarda delovnih ljudi. Tak primer nara je pokazal predsednik KLO Breg, ki je bil sam med prvimi kmeti, ki niso Iroteii oddati predpisane količine žit, čeravno mu je ostalo za domačo porabo in seme 2174 kg raznih žit. Jasno je, da so ravnanju predsednika sledili tudi drugi kmetje in niso hotela oddali predpisanih količin. Žalostno je tudi to, da so se kmetje tega KLO hoteli pri oddaji špekui,antsko izogniti predpisom oddaje ter na razne načine škodovati skupnosti. Tako je n. pr. največji krnet tega KLO med oddano žito na-rnešul gramoza, kar mu pa seveda ni uspelo. Mali kmetje se nad takim ravnanjem teh ljudi popolnoma upravičeno zgražajo ter zahtevajo ostro kaznovanje škodljivcev. Ker se omenjeni tovariš, ki ga je ljudstvo volilo in po-
stavilo za ljudskega predstavnika v KLO, ni pokazal vrednega zaupanja, predlegamo, da se razreši zaupane mu funkcije. Spekulacija, ki se je pojavila v KLO Breg ponovno opozarja odkupni aparat in aktiviste na budnost pri odkupu.
Drugačno je bilo stanje v Hrastniku. KLO Hrastnik se je na odkup dobro pripravil in je v enem siurtcm dneyu odkupil 10.172 kg belili žit ali 93% postavljenega planu. Da se odkup v tem KLO še ni stoodstotno realiziral, je vzrok še neomiačen oves.
Ce hočemo podati v kratkem analizo KLO, v katerih so se odkupi že vršili, vidimo, da so KLO Vrhovo, Hrastnik in Židani most k odkupu pravilno pristopili in pripravili vse potrebno, da odkup uspe čim bolje.
Odgovorni funkcionarji teli KLO so se zavedali važnosti svojih nalog in jih tudi z vso vnemo izvrševali. Na drugi Strahi pa vidimo KLO Breg, Loka pri Zidanem mostu in Radeče, ki niso razumeli važnosti odkupa in niso bili kos svoji nalogi.
Naše priporočilo vsem KLO, ks še niso storili vsega za čim boljši’ uspeh odkupa, je sledeče; vsi odgovorni iunkcionarji na KLO naj se zavedajo, da so voljeni od ljudstva in da odgovarjajo za vse morebitne napake in nepravilnosti pri odkupu samo ljudstvu.
V primeru neuspeha ter raznih špekulacij pri odkupu nosijo prvo odgovornost KLO sami, zato polagamo na srce vsakomur, ki ima posle z odkupi, da jih pripravi čim bolj vestno, da uspeli ne bo izostal. Odkupni aparat opozarjamo še enkirait na budnost pri odkupih; vsakogar, ki bi hote! izkoriščati skupnost in pri oddaji, špekulirati na en ali drug način, prijavite takoj pristojnim organom v kaznovanje-	*•
Poverjeništvo za državne nabave.
riprave za volitve v Delavski svet
cementarne so končane
Kolektiv trboveljske cementarne si je že pred meseci izvolil svoj delavski svet, ki je imel že dvoje rednih zasedanj. Svet je štel 37 članov in sicer 29 delavcev in 8 uslužbencev. Na teh zasedanjih so se vsi člani sveta temeljito spoznali s temeljnim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in reševali razne probleme, ki se pojavljajo v podjetju.
Ker ima naša industrija cementa in apna na Savi svoja obratovalfšča v dveij okrajih, bodo potrebne nove volitve, ki jih bo razpisal Svet za zakonodajo pri vladi LRS.
Sindikalna podružnica je že izvršila vse priprave, Vršili so se že množični sestanki po vseh obratovališčih in je kandidatna lista že sestavljena. Zanimanje za volitve je veliko, ker vedo delavci in uslužbenci,* da je od pravih in sposobnih ljudi, izvoljenih v delavski svet, odvisen uspeh in razvoj podjetja.
Sindikalni odbor je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bodo izvršili volitve v delavski svet im v upravni od-
bor kar najslovesneje, da s tem poudarijo pomembnost našega zgodovinskega zakona, ki izroča tovarne in podjetja v roke delavcev.
Kolektivi industrije cementa in apha na Savi bodo vodili zaradi tega še vztrajnejšo bitko za dosego svojih planskih nalog, da dokažejo s tein, da so vredni zaupanja, ki jim ga daje naša ljudska oblast, naša Partija in naš maršal Tito.	M. K.
OBJAVA
Sindikalna podružnica rudarjev v Hrastniku razveljavlja sindikalno izkaznico št. 400189 in osebno izkaznico tov. Smrtgola Mihaela, ki sta mu bili ukradeni z manjšo vsoto denarja decembra 1949. — Na osnovi ‘ega razveljavljenja mu borno izstavili drugo člansko izkaznico.
OBJAVA
Ukradene so mi bile živilske karte R-l. PO, 2 D-2, tekstilne karte IR-1, IG in dve G na ime Fabjan Marija. Preklicujem veljavnost teh izkaznic. Marija' Fabjan. Trbovlje — Loke 07,
Pohitrilo s čiščenjem in razkuževanjem semenskih žit
Izvedba to prireditve je v izkušenih rokah tovariša Pešca Ivana starejšega in mlajšega, ki sta nam porok za uspeh. Tudi igralci so se resno zavzeli, da
rešijo svoje vloge čim lepše. — Ob tej priliki izreka SKUD »Ivan Cankar« Radeče zahvale KLO Radeče za podarjen les za napravo tribun in kulis.
Ko smo lteos pregledovali kvaliteto žitaric, smo ugotovili, da so posamezne parcele precej snetljive. Prašna sned zlasti močno napada ječmne, pšenico in oves. Delno smo ugotovili tudi rožičkavost na rži. Ze ob žetvi sami. še bolj ;>a ob mlačvi, smo sč vpraševali, od kod toliko črnega prahu. Vse to povzroča le snetljivost žitaric. Vzporedno z žitaricami dozorijo tudi razna plevela, ki žive med kulturnimi raslliniuni. Tako dozori n. pr. kokolj. plavicu, njivski mak in omoloa ljuljka ob istem času kot ozimine. Ta plevela se zasejejo že deloma šarita na njivi, deloma pa jih človek požanje z ozimi-nSitni vred, tako da pridejo njih semena po mlačvi v žitno shrambo. Ce sejemo tako neočiščeno seme, sojeni') hkrati tudi plevel, ki rasle v družbi kulturnih rastlin. Ta plevela odvzemajo ob doraščanju kulturnim rastlinam hnanilne snovi, vodo, prostor in svetlobo, v skrajnih primerih jih tudi zadušijo. Tako kot imajo žita svojo stalno družbo raznih plevel, jih intajo tudi vse druge kulturne rastline. Zaradi tega moramo pred setvijo žitaric seme očistiti m razkužiti.
Razkužiti jih moramo zaradi tega, ker jih napadajo razne glive, kot n pr. razne rje. sneti in plesni, ki jtive kot zajedalke. Klice teh glivic pridejo na seme in ga okužijo. Ko pa seme kali, se razvijejo tudi glivice in uničujejo doraščajoče kulture. Da pa to prepirečrmo, moramo seme. kakor smo ie rekli, razkužiti z raznimi ke-
mičnimi preparati. V ta namen uporabljamo močno razredčeno raztopino modre galice, suhega cresana ‘200 g; zmešamo ga v bobnu s 100 kg pšenice, rži ali ječmena. Nrdalje uporabljamo tudi prašivo cerelan, prašivo luzariol ild.
Pri razkuževanju semen se najraje poslužujemo razkužil, ker razkužuje-mo z njimi mnogo bolj enostavno in hitreje kot z mokrimi razkužili. Pri tem vzamemo enostavno navadne sodčke, skozi katere je vdelana os z ročajem, ki visi na stojalu. Boben na-trolnimo s semenom do četrtine, nato dodamo predpisano količino razkužila in počasi, s 50 do 60 obratov na minuto, vrtimo boben, da se prašek pomeša s semenom.
Seme pa moramo očistiti, da odstranimo semena raznih plevel. Zato upo-arbljamo trierje in selektorje.
Krajevni ljudski odbori so sporazumno s kmetijskimi zadrugami dolžni, da določijo na območju svojega kraja mesto, ki je za čiščenje in razkuženje semenskega žita najprimerneje. Seveda je treba popreje pregledati selektorje, trierj in bobne za razkuženje, če so uporabni. Pohitimo s to zelo važno akcijo, ker si bomo z njo priborili prihodnje leto boljšo kvaliteto in kvantiteto žitaric.
Vse kmetovalce opozarjamo tudi. naj v območju svojega teritorija vršijo zamenjavo kvalitetnih semen.
U. I.
Malomaren odnos do razdeljevanja živilskih nakaznic v Zagoriu
Potrošniki v Zagorju, ki prejemajo »voje živilske karte preko KI.O so dobili svoje nakaznice šele v soboto 5. t. m. za tekoči meeee. Kaj je temu vzrok, vidimo iz naslednjega:
Tovarišica Zaletel Fani uslužbenka na KLO Zagorje, je prejela 3. 1, m. v NB nakaznice za avgust (lahko bi jih o»bi)a že 2. avgusta) ter jih odnesla v svoje stanovanje. Medtem Pia je zbolela na zobobolu jn ni odda. la živilskih kart na KLO Zagorje niti 3. niti 4. avgusta, da bi se tamkaj razdelile Sele v soboto 5. t. m, je ob H. zjutraj prejel tajnik KLO Zagorje od nepoznanega fanta 2 aktovki živilskih nakaznic in listek od te tovarišice. kjer »poroča tajniku, da ne more priti v službo. Komisijski pregled je ugotovil pri prevzemu kart, da je 1 nakaznica manjkala.
Potrošniki bi morali dobiti karte za avgust pravočasno, do bi lahko kupili nso, ki se je delilo v soboto 5. avgusta. Upravičeno so se žene rudniškega revirja hudovale, ko so pruvile: »Zdaj je meso v mesnici, me pa nimamo kart.«
K'mlrola je nevedenega dne ugotovila, d« vodi imenovana referentka register potrošnikov netočno, pa tudi podpisi potrošnikov so manjkali. V mesecu juliju je imenovana izdajala karte D namesto PO, češ da niso imeli v Narodni banki v Trbovljah pravih nakaznic. Ponovno je bila na
okraju opozorjena o potrebi pravilne sretave registru, niso ji pa pojasnili, kako naj spiske sestavlja in kakšni dokumenti s« potrebni, s katerimi naj potrošniki dokažejo upravičenost do prejema živilskih kart. Ta tovarišica se je izgovarjala, d« okraj noče dati kart, proti tajniku KLO se je prav tako zagovarjala, d« je krivdo iskati na okraju, da ima vse v redu in da je na tekočem.
Da ni prišla v službo, ni bil kriv zobobol, marveč strah, kako bo svoje zavoženo poslovanje izpeljala. Za svo. je siabo poslovanje Pa ni kriva samo ona, marveč nosi del krivde KLO Zagorje sam, kjer so posvečali vse premajhno pažnjo pravilnemu delu in razdeljevanju kart in niso kontroli, rali dela svoje uslužbenke. — Tovarišica Zaletel pojasnjuje v svojem zagovoru. da je že pred meseci odpovedala službo zaradi družinskih razmer, d« pa jo KLO noče razrešiti dolžnosti, menda zato ker ima vse v redu in brez napak.
Potrošniki v Zagorju razčistite neodgovorno in malomarno poslovanje ter po ljudski inšpekciji kontrolirajte izdajanje kart! — Vsa zaideva je v knzienskem postopku in upamo, da se bo stanje v prihodnjih mesecih znatno popravilo.
Poverjeništvo za trg. in preskrbo OLO Trbovlje.
Gledališka družina v Radečah bo uprizorila »Rokovnjače« na prostem
V Radečah smo pred pomembnim dogodkom na področju gledališkega delovanja. Vršijo 3e obširne priprave in vaje za uprizoritev Jurčič-Govekarje-vih »Rokovnjačev« na prostem dne 25. 26. in 27. avgusta. — Igra bo uprizorjena brez odra na prostem v svetlobi električnih reflektorjev. Nad 10 m visoke kulise bodo predstavljale objekte, kjer se bo vršilo dejanje te ljudske igre, in 1o nepretrgano brez odmorov. — Zarodi posebnih okolnosti v zvezi z uprizoritvijo tega znanega gledališkega dela na prostem je bilo treba pri sceneriji in pri poteku samega poda-
janja dejanja marsikaj spremenili, kar pa bo dalo uprizoritvi igre še večj učnek.
Nastoplo bo nad osemdeset oseb. Vsem Radečanom in ostalim je 5 v lepem spominu uprajoritevy »Divjega lepem spominu uprizoritev »Divjega lovca« leta 1947 na prostem. Upamo, da tudi »Rokovnjači« ne bodo zaostali. Za gledalce pa bo ie pripravneje, ker smo za to priliko izdelali lesene tribune, da bo razgled po prizorišču kar najlepši. Pričakujemo obisk te prireditve tudi od drugod, in vabimo že sedaj vse ljubitelje ljudskih Iger.
Državno mladinsko prvenstvo
IS udar (Trbovlje) : Sarajevo (Sarajevo) 1:1 (l:d)
Trboveljski pionirji nam pišejo iz Gornjega Grada
Pionirji nam pišejo:
Naznanjamo Vam, da se nahajamo pionirji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja v počitniški koloniji v Gornjem Gradu. Življenje v koloniji je zelo prijetno, škoda je le, da bodo počitnice prehitro minule.
Ob lepem vremenu se igramo zunaj na prostem in hodimo na izlete; tako nam hitro mine dan. Kadar je slabo vreme, gremo v telovadnico in se tamkaj urimo na orodju ali pa se pripravljamo na zaključno prireditev. Z delom smo pričeli z veseljem. Pokazati hočemo domačinom, da smo pravi Titovi pionirji.
Tekmujemo tudi med četami, kar je za nas pravo veselje. Veselimo se večera, ko pred zborom naznanijo, katera četa je bila najboljša. Do sedaj je
bila naša II. četa že dvakrat puhvat-ljena. Sklenili smo, da bomo n*ti v naprej najboljši.
Minule dni smo bili na daljšem izletu. Bilo je zelo lepo. Gledali smo prelepo Savinjsko dolino; ne moremo Vam, dragi pionirji, povedati, kako navdušeni smo bili nad to lepoto. Veselilo bi nas, če bi tudi Vi spoznali te doline. Videli smo pa tudi, koliko *> domačini in drugo pretrpeli med vojno. Videli smo nadalje v gozdovih partizanske grobove. Ti nas spominjajo, koliko žrtev je padlo za našo svobodo.
Opisali smo Vam, dragi pionirji, v par vrsticah naše življenje v koloniji. Mnogo, mnogo več pa Vam bomo povedali, ko se vrnemo, — Prisrčne pozdrave Vam pošiljajo pionirji in pi**-nirke iz kolonije v Gornjem Gradu.
Lep uspeh sanitetnega tečaja
Pred kratkim se je zaključil Sani. tetni tečaj v okviru PAZ, Bil je prvi tečaj, ki se je vršil od 1. marca do 29. junija t. 1, v zahodnem in vzhodnem obratu rudnika Trbovlje. Izpiti šo se polagali v zahodnem obratu. — Vodja tečaja in obiskovalci so naprosili okrajnega zdravnika dr, Kramber. gerja Ludvika, da se udeleži izpita zaradi izpraševanja. Tovariš Krmber-ger se je vabilu rad odzval in ob tej priliki obrazložili pomen sanitetne službe. Tečajniki se mu zn njegovo podučno predavanje najlepše zahvaljujejo. Nadalje zahvala tudi pomočniku rudniškega direktorja tov. Strniši Antonu, prav tako predavateljem tovarišem Knezu Alojzu, Oblaku Alojzu In Boli Hinku ter vsem ostnlim, kl »o bili na tečaju v pomoč.
Obveščamo vse tečajnike, da bo poskusna vaja dne 24. t. m. ob 17. uri v čakalnici zahodnega obrata, ki naj se je udeležijo vsi tečjniki. Po vaji sledi razdelitev spričeval.
Dobro ns/tela konferenca v Radečah
Konferenca, ki se je vršila 11. avg. na KLO Radeče v navzočnosti zastopnika anketne komisije ljudske skupščine Slovenije tov. Dobovška Franca in oblastnih funkcionarjev iz KLO Vrhovega, Jagnjenice in Radeč, je bila dobro obiskana, zlasti razveselziva je bila udeležba kmetov z naše perllerije. Referat zastopnika anketne komisije je vzbudil veliko zanimanje. Sledila je živahna diskusija. Iznesene so bile dobre misli, zlasti predlog sekretarja OF tov. Knavsa Vinka iz Jelovega, ki je dejal, naj bi vsi razmišljali in skle-pail o izbiri ustrezne zemlje za kulturo, da skličemo podobne konference večkrat, kar bo koristilo našemu gospodarstvu in skupnosti ter zagotovilo našemu delovnemu človeku boljše življenje.	—c
Vsi na tombolo v Radeje!
Člani Zveze borcev v Radečah bodo priredili 3. septembra 1950 tombolo, katere dobiček je namenjen za postavitev spomenikov padlim borcem NOV v Radečah. Dobitki so že razpostavljeni po izložbah trgovin. Glavnih dobitkov je 17.
Vsi, ki se bodo udeležili tombole, bodo preskrbljeni z okrepčili.
Pričakujemo čim večjo udeležbo, zlasti še iz drugih krajev. Vlaki imajo dobre zveze na vse strani.	—c
Velika tombola •
« Trbovljah
SSD Rudar priredi 17. septembra 1950 v Trbovljah veliko tombolo s sledečim številom dobitkov:
Tombole: spalnica, vreča moke, ra-j dio aparat, 5 košev živil, »tomana, te-
lica, 3 prašiči, 5 tombol po 2 tone cementa, 3 tone opeke, 3 tone apna, dve tone apna. 10 m belega gradla, gojzarji. sod s 251 vina, lO.kg sladkorja, kov-čeg, aktovka, vinski servis, 5 tombol po 2 ton ipremoga,
50 činkvinov 100 kvurtern 200 tern 300 amb
Tovariši, tovarišice!
Ko čitaš naš *!st „Zasavski udarnik", pomisli tudi nato, ali si že poravnal naročnino.
Kinematografi
KINO TRBOVLJE predvaja Italija ski film »Tatovi koles«; predstave od sobote do pomedeljka.
Naslednji teden predvaja sovjetski film »Pravljica o zemlji Sibirski«; predstave v sredo in četrtek.
KINO ZAGORJE
KINO TRIGLAV v Zagorju predvaja v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. od 18. do 21. »vg., ob 6 in d zvečer ameriški film »Gcutleman Jim«.
OBVESTILO
Krajevna zveza borcev NOV Hrastnik bo priredila v nedeljo 20. avgusta 1950 v Zgornji Rečici nad Laškem velik partizanski tabor, združen z obdaritvijo onih družin, ki so v rečiški dolini prve podpirale partizansko gibanje.
Tabor se prične ob 9. uri s slovesno otvoritvijo in kratkim kulturnim pne gramom, kjer bodo sodelovali pevski zbori in godbe na pihala.
Za okrepčila je poskrbljeno.
Ugodne zveze z vlaki do postaje Laško, od koder bo na kraj tabora vozil avtobus.
Iz Hrastnika je skupen odhod ob 5. uri izpred gostilne KI.O »Logarček«.
Tovariši borci in borke’ Počastite ta partizanski tabor s svojim obiskom, da na ta način dokažemo ponovno svetu, da spoštujemo zgodovinsko borbo naših narodov in njene pridobitve) Krajevna zveza borcev NOV Hrastnik.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi tragično preminulega Franca Juvana, rudarja v Trbovljah, iskrena hvala vsem godbam za ganljive žalostinke, zlasti trboveljski za njeno nesebično tovarištvo^ ki ga je izkazovala pokojniku vse do groba, pevskemu zboru, govornikom, za tople poslovilne besede ter končno vsem, ki ste mi v tej najtežji boli kakor koli pomagali, obsuli prerani grob z neštetimi venci in obilnim cvetjem in mi ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. — Neutolažljiva žena Slavka, otroci in ostali sorodniki.
Uredništvo Trbovlje = Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.