Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
69.
kos.
V LJUBLJANI dne 28. avgusta 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
404. Uredba o prisilni upravi rudarsko-topilniških podjetij.
405. Uredba o razveljavitvi uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze.
406. Uredba o spremembi in dopolnitvi § 126. zakona o obrtih
407. Odločba o pripojitvi carinskega oddelka v Dolnji Lendavi k carinarnici v Gornji Radgoni.
408. Avtentično tolmačenje členov 5., 6. in 7. občnih pravil
loterijskega načrta za tekoče in prejšnja kola srečk državne razredne loterije.
409. Tolmačenje čl. 9. pravilnika o cepljenju zoper steklino.
410. Odločba o zvišanju prodajne cene bencinske mešanice.
411. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev, na območju dravske banovine.
412. Razne objave iz >Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
404.
Uredba
o prisilni upravi rudarsko-topilniških podjetij.*
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov iri izdajanju novih z dne 16. sept. 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike naslednjo uredbo o prisilni upravi rudarsko-topilniških podjetij.
Clen 1.
Vsa rudarska in topilniška podjetja, ki morajo po preudarku ministra za gozdove in rudnike iz javnih ozirov zdržema delali, ne smejo ustaviti dela brez predhodne odobritve ministra za gozdove in rudnike.
Clen 2.
Da bi se preprečile motnje ali ustavitev dela v podjetjih iz člena 1. te uredbe, postavi minister za gozdove in rudnike prisilno upravo:
a) na zahtevo bodisi lastnika bodisi solastnikov rudarskega podjetja, ki imajo več ko 50% glavnice podjetja, ali enega ali več delničarjev z več ko 50% družbene glavnice;
b) na zahtevo solastnikov, ki imajo najmanj 25% glavnice podjetja, ali delničarjev z najmanj 25% družbene glavnice ali tudi z manj ko 25% glavnice podjetja oziroma družbene glavnice, a ta znesek obenem z zneski,
danimi podjetju »kot posojilo ali kredit za njegove potrebe, doseže višino najmanj 50% vložene ali delniške glavnice. Ta znesek v posojilih ali kreditih se lahko dokaže z izvršilnimi naslovi iz § 2. zakona o izvršbi in zavarovanju ali pa s knjigami podjetja samega. V takem primeru odredi minister za gozdove in rudnike prisilno upravo po poprejšnjih ovedbah;
c) po svojem preudarku, če spozna, da to terja javna korist.
Clen 3.
Prisilna uprava sestoji po značaju posla in po preudarku ministra za gozdove in rudnike iz ene ali več oseb. Ce se odredi prisilna uprava podjetja delniške družbe, obvesti ministrstvo za gozdove in rudnike o prisilni upravi in postavljenih organih te uprave ministrstvo za trgovino in industrijo.
Postavitev prisilne uprave se mora objaviti v >Služ-benili novinahs in vpisati v rudarske knjige.
Clen 4.	1
Prisilna uprava izvršuje tehnična dela pri podjetju samo po vnaprej določenem načrtu, ko ga na njen predlog odobri minister za gozdove in rudnike.
Delovni načrt izdelajo s prisilno upravo strokovni organi, ki naj ga uporabljajo, po svobodnem prepričanju, a po načelih sodobne rudarske znanosti in pridobitnega gospodarstva.
Za vsak odstopek od določenega delovnega načrta, ki bi se izkazal pri njegovem izvrševanju kot neogiben, morajo organi prisilne uprave od ministra za gozdova in rudnike naknadno dobiti odobritev.
Clen 5.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	Stroške	prisilne	uprave in vse, kar je z njenim po»
5.	avgusta 1940., št. 177/LIX/514.	slovanjem	v	zvezi,	trpi podjetje samo. Minister za go»
zdove in rudnike določi nagrado organom prisilne uprave v breme podjetja.
Clen 6.
Organi prisilne uprave so upravičeni opravljati vse posle in pravna dejanja, ki jih redna voditev podjetja take vrste navadno nanese.
Zadolžiti morejo organi prisilne uprave podjetje do ene četrtine glavnice po predhodni odobritvi ministra za gozdove in rudnike, čez eno četrtino, toda največ do polovice po predhodni privolitvi lastnika oziroma predstavnika podjetja ali predhodni odobritvi ministra za gozdove in rudnike. Ce se lastnik oziroma predstavnik ne strinja, odloči o zadolžitvi nad eno četrtino dokončno minister za gozdove in rudnike. Nad polovico glavnice se more podjetje zadolžiti samo s privolitvijo lastnika oziroma predstavnika podjetja in po odobritvi ministra za gozdove in rudnike.
Denar iz take zadolžitve se sme uporabiti samo za posle podjetja.
Z dnem postavitve prisilne uprave preneha pravica lastnika oziroma upravnega odbora ali registriranega predstavnika oziroma zastopništva, upravljati podjetje.
Clen 7.
Lastnik, upravni odbor, registrirani predstavniki oziroma zastopništvo smejo vložiti pritožbo na ministra za gozdove in rudnike zoper vsa upraviteljeva dejanja, za katera mislijo, da niso v soglasju s koristmi podjetja in gospodarstva. Na take pritožbe opravi minister za gozdove in rudnike po svojih organih ovedbe in odloči o pritožbi.
Clen 8.
Lastnikove predloge glede poslovanja podjetja dostavljajo organi prisilne uprave za predhodno mnenje in odločitev ministru za gozdove in rudnike, če se z njimi ne strinjajo.
Clen 9.
Minister za gozdove in rudnike sme organe prisilne uprave po svojem preudarku odstaviti. V takem primeru so ti organi dolžni novo postavljenim organom prevzeto imovino podjetja z vsemi računi vred redno izročiti.
Organi prisilne uprave so za svoje poslovanje materialno odgovorni po predpisih, ki veljajo za upravni odbor delniških družb; poleg tega pa odgovarjajo tudi še kazensko po obstoječih predpisih.
Clen 10.
Celokupno nadzorstvo nad poslovanjem organov prisilne uprave vrši minister za gozdove in rudnike po oddelku za vrhovni rudarski nadzor. Stroški nadzorstva obremenjajo podjetje.
Clen 11.
Vse pravice, ki gredo po tej uredbi ministru za gozdove in rudnike, gredo na območju banovine Hrvatske banu.
Clen 12.
S to uredbo se ne spreminjajo predpisi uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi M. s. št. 1393/39.*
Clen 13.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da predpiše natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe.
* »Službeni listi št. 609/95 iz 1. 1939.
Clen 14.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve y
»Službenih novinah«.
V Beogradu dne 26. julija 1940.; M. s. št. 1025. Minister za gozdove in rudnike
dr. Kulenovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje pošle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
405.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo tole
uredbo*
o razveljavitvi uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze.**
Clen 1.
Uredba o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze z dne 22. junija 1940., s spremembami in dopolnitvami z dne 3. julija 1940., se razveljavlja.
Kazniva dejanja po tej uredbi, ki so bila storjena do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se preganjajo še dalje po predpisih uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze.
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v
»Službenih novinah«.
V Beogradu dne 21. avgusta 1940.; M. s. št. 1114.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	avgusta 1940., št. 192/LXII1/545.
** »Službeni list« št, 296/53 in 317/55 ia 1940.
40«.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne
16.	septembra 1939. predpisuje ministrski svet tole
uredbo*
o spremembi in dopolnitvi § 126. zakona o obrtih.**
§ 1.
Odstavek 4. § 126. zakona o obrtih se spreminja in se glasi:
»Pravila in naredbe o ureditvi in higieni lokalov, delavnic in drugih obratovalnic predpisuje po zaslišanju zbornic minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.«
§2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. junija 1940.; M. s. št. 973.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
——	— ■■■—
407.
Pripojitev
Carinskega oddelka v Dolnji Lendavi k carinarnici v Gornji Radgoni.***
Po izkazani potrebi odločam na podstavi §§ 1. in
25.	zakona o organizaciji finančne uprave in člena 220. carinskega zakona takole:
Carinski oddelek v Dolnji Lendavi, ki je pripadal doslej carinarnici I. reda v Kotoribi, se dodeljuje v pristojnost carinarnice I. reda v Gornji Radgoni.
Predaja in prevzem oddelka se izvršita na dan
15.	avgusta 1940.
Ta odločba naj se da na znanje vsem carinskim obla-stvom s priporočilom, da vpišejo po njej potrebno dopolnitev v razpis št. 10.900/IV. z dne 4. maja 1936.
V Beogradu dne 30. julija 1940.; st. 23.702/IV.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
* »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
1. avgusta 1940., št. 174/LVII/495.
** »Službeni list« št.	572/76 iz 1.	1931.
*** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
1.	avgusta 1940., št. 174/LVII/497.
408.
Avtentično tolmačenje
Členov 5., 6. in 7. občnih pravil loterijskega načrta za tekoče in prejšnja kola srečk državne razredne loterije.*
Zadnji čas se množijo spori med pooblaščenimi prodajalci srečk in kupci srečk državne razredne loterije glede pravice do srečke oziroma pravice do koristi, ki izhajajo iz srečke, zlasti pravice do morebitnega dobitka, in so se v nekaterih primerih celo pred rednimi civilnimi sodišči pravdali; pri tem se glede na posebnosti te pravne snovi, ki je urejena s posebnimi zakonskimi predpisi, in glede na posebne lastnosti srečk državne razredne loterije lahko dogodi, da se neenako razumejo in uporabljajo določbe občnih pravil, ki se k loterijskemu načrtu vsakega posameznega kola predpišejo za tisto kolo srečk na podstavi § 22. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva z dne 5. decembra 1931., zlasti še določbe členov o. in 7. teh občnih pravil in določbe pravil za pooblaščene prodajalce srečk, ki predpisujejo pravila za prodajo srečk in določajo vzajemne pravice in obveznosti pooblaščenih prodajalcev srečk in kupcev srečk državne razredne loterije, namreč določbe členov 31. do 38. teh pravil; to bi utegnilo povzročiti negotovost pravnega prometa z ozirom na obtek srečk državne razredno loterije in imeti škodljive posledice za njih prodajo in zaradi tega hudo škodovati materialnim koristim države; zato izdajem na predlog upravnega odbora državne razredne loterije K. 1. št. 10.551 z dne 10. junija 1940. na podstavi § 6., točk 17. in 20., § 22. in § 44. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva z dne 5. decembra 1931. naslednje avtentično tolmačenje členov 5.,
6.	in 7. občnih pravil loterijskega načrta za tekoče in prejšnja kola srečk državne razredne loterije:
Določbe občnih pravil, zlasti pa določbe členov 5., 6. in 7, občnih pravil, se ne morejo spreminjati z voljo strank, namreč z voljo pooblaščenih prodajalcev srečk in kupcev srečk državne razredne loterije.
Nakup in prodaja kakor tudi obnavljanje srečk državne razredne loterije so dopustni samo po določbah občnih pravil. Pogodba med pooblaščenim prodajalcem srečk in kupcem srečk državne razredne loterije o kupoprodaji oziroma obnovitvi srečk državne razredne loterije, sklenjena zoper določbe občnih pravil, je nična.
Za tako avtentično tolmačenje imam osnovo v naslednjem:
I.	S tem, da je določil ceno din 200’ —za celo srečko oziroma din 100'— za polovico in din 50-— za četrtino srečke in da je predpisal, da se cena za vsako posamezno srečko plačuje od razreda do razreda in da se ta cena ne more plačati vnaprej za več razredov, je zakono-davec v členu 5. občnih pravil postavil in jasno hotel poudariti eno izmed osnovnih pravil, ki urejajo obtek srečk državne razredne loterije, namreč pravilo, da je
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1940., št. 145/L/412.
vsaka posamezna srečka državne razredne loterije zase imovinska vrednost, ki ima svoj lastni obstanek in ki je popolnoma neodvisna od drugih imovinskih vrednosti iste vrste, od drugih srečk državne razredne loterije. Vsaka posamezna srečka državne razredne loterije, ki je vrednostni papir na prinosnika in v kateri so utelešene pravice njenega zakonitega imetnika, je celota sama zase, najsi je bila izdana ta srečka v kateri koli porazdelitvi, je brez vsake organske in pravne zveze z vsemi drugimi srečkami državne razredne loterije in je potemtakem popolnoma različna in absolutno neodvisna ne samo od srečk, ki imajo kako drugo številko, in od srečk z isto številko, ki pa imajo kak drug razlikovalni znak, kako drugo črko, marveč tudi od srečk z isto številko oziroma z isto številko in razlikovalnim znakom, toda kakega drugega razreda, tako tudi naslednjega razreda v istem kolu srečk. Z drugimi besedami, srečka državne razredne loterije zajamčuje svojemu zakonitemu imetniku, t. j. tisti osebi, v katere rokah je na podstavi zakonitega prenosa, vse tiste pravice, ki izvirajo po občnih pravilih tistega kola srečk iz njene posesti in ki so v njej utelešene, toda samo in izključno le za tisti razred tistega kola, za katerega je bila ta srečka od državne razredne loterije izdana, torej samo in zgolj le za tisti razred določenega kola, na katerega se srečka glasi.
II.	Ena taka pravica je tudi pravica do obnavljanja srečke, t. j. pravica zakonitega imetnika določene srečke do prednostnega nakupa srečke v naslednjem razredu z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom po pogojih, ki so predpisani v členu 7. občnih pravil.
1.	Uporabljajoč načelo, da ima vsaka posamezna srečka svoj posebni obstanek in da je popolnoma neodvisna od vseh drugih srečk državne razredne loterije, je zakonodavec v členu 5. občnih pravil jasno, dasi molče, prepovedal vsako kupoprodajo srečk naslednjega razreda vnaprej, celo tudi srečk z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom s tem, da je izrečno prepovedal plačati ceno srečke vnaprej za več razredov. Z drugimi besedami, zakonodavec je v členu 5. občnih pravil prepovedal vsako prodajo srečk naslednjega razreda in s tem izključil vsako možnost, da bi se sklepale kupnoprodajne pogodbe, s katerimi bi pooblaščeni prodajalec prodal določeni osebi srečko z določeno številko oziroma z določeno številko in določenim razlikovalnim znakom za več razredov ali za celo kolo, ker je izrečno prepovedal, da bi mogel kupec izpolniti svojo obveznost, t. j. plačati vnaprej kupnino srečke za več razredov. Iz razlogov smotrnosti pa, da bi omogočil kupcem srečk, da se neovirano lahko udeležujejo loterijske igre v celem kolu, pri vseh žrebanjih v vseh njegovih razredih, je zakonodavec na številke, ki so jih izbrali, priznal kupcu vsake posamezne srečke pravico, obnoviti srečko v naslednjem razredu, toda samo po natančno določenih pogojih, ki so predpisani v členu 7. občnih pravil. Po določbah tega člena 7. se je zakoniti imetnik srečke določnega razreda, ki bi se rad udeležil loterijske igre v naslednjem razredu, dolžen obrniti do tistega pooblaščenega prodajalca, čigar ime je na tej srečki navedeno, in zahtevati, naj mu proda srečko naslednjega razreda z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom, in mu pri tem predložiti na vpogled svojo srečko predhodnega razreda, pa položiti ceno srečke naslednjega razreda, in to v natanko določenem roku najdalj petih dni pred žrebanjem v neposredno naslednjem razredu. Drugače, če tega iz katerega koli vzroka ne stori,
izgubi zakoniti imetnik srečke predhodnega razreda vsako pravico, udeleževati se loterijske igre v naslednjem razredu, in s tem tudi pravico, udeleževati se kakor koli dalje loterijske igre v tistem kolu. Potemtakem mora imetnik srečke predhodnega razreda, da bi si zavaroval svojo nadaljnjo udeležbo pri loterijski igri v naslednjem razredu, obnoviti svojo srečko po določbah prvega in drugega odstavka člena 7. občnih pravil, namreč se s predložitvijo srečke na vpogled v določenem roku in v dokaz svoje lastnosti kot zakonitega imetnika določene srečke predhodnega razreda obrniti do pristojnega pooblaščenega prodajalca z zahtevo, naj mu proda srečko naslednjega razreda z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom, in to srečko zares tudi kupiti, t. j. jo dobiti v roke in plačati njeno ceno; drugače izgubi vsako pravico, da bi se dalje udeleževal loterijske igre v naslednjih razredih in nima prav nikakršne pravice do dobitka, ki ga srečka z isto številko pri naslednjih žrebanjih morda zadene, in to tako nasproti državni razredni loteriji kakor nasproti pooblaščenemu prodajalcu, pri katerem je kupil svojo srečko. Res je sicer v pravilih za pooblaščene prodajalce srečk z ene strani v členu 32. predpisano, da je pooblaščeni prodajalec dolžen preskrbeti vse svoje igralce pravočasno s srečkami vsakega posameznega razreda, z druge strani pa v členu 34. predpisano, da je pooblaščeni prodajalec dolžen poslati svojim igralcem, katerim pošilja srečke po pošti, pravočasno srečke vsakega posameznega razreda, da bi si igralec mogel, ako bi se srečka na potu izgubila, zagotoviti svojo nadaljnjo udeležbo pri loterijski igri po predpisih tretjega in četrtega odstavka člena 7. občnih pravil. Iz navedenih predpisov pa se nikakor ne more izvajati pravna obveznost za pooblaščenega prodajalca, da bi moral svoje igralce preskrbovati s srečkami naslednjega razreda, še manj pa kakršna koli pravica zakonitega imetnika srečke predhodnega razreda do dobitka, katerega pri žrebanju v naslednjem razredu ali v katerem izmed naslednjih razredov tista številka zadene, in to ne samo nasproti državni razredni loteriji, marveč tudi ne nasproti pooblaščenemu prodajalcu samemu. Res urejajo določbe pravil za pooblaščene prodajalce zgolj le notranje službene odnošaje med državno razredno loterijo in med njenimi službenimi organi, * pooblaščenimi prodajalci srečk, in vsebujejo mimo drugega tudi celo vrsto določb, katerih se morajo pooblaščeni prodajalci v svojem poslovanju pri prodaji srečk držati, na katere se pa, to je nedvomno, glede na značaj določb teh pravil imetniki srečk ne morejo sklicevati ne nasproti državni razredni loteriji ne nasproti njenim pooblaščenim prodajalcem, da bi s tem utemeljili kakršno koli svojo pravico, zlasti pravico do morebitnega dobitka. Določbe členov 32. in 34. teh pravil so marveč samo nujni ukrepi trgovske uslužnosti, ki so predpisani za pooblaščene prodajalce v njihovem poslovanju pri prodaji srečk in v njih trgovskih zvezah s kupci srečk; ti ukrepi imajo nedvomno zgolj le značaj službenih priporočil in so na njih kršitev po pooblaščenem prodajalcu dosledno postavljene le disciplinske kazni, ki jih izreka državna razredna loterija na podstavi pooblastitve, ki ji je dana v § 33. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije. Niso pa in ne morejo biti nikakršna pravna obveznost za pooblaščenega prodajalca, da mora katerega koli posameznega kupca srečke predhodnega razreda preskrbeti s srečko naslednjega razreda, in ni po tej obveznosti ustanovljena pravica zakonitega imetnika srečke predhodnega razreda.
zahtevati od pooblaščenega prodajalca izplačilo dobitka, katerega bi pri žrebanju srečk naslednjega razreda ali katerega izmed naslednjih razredov zadela tista številka, ki jo je imela srečka predhodnega razreda, katere njen zakoniti imetnik po določbah prvega in drugega odstavka člena 7. občnih pravil ni obnovil.
2.	Sicer pa je zakonodavec v tretjem in četrtem odstavku člena 7. občnih pravil v korist zakonitega imetnika srečke, ki svoje srečke po določbah prvega in drugega odstavka tega člena 7. ni obnovil, uvedel neko novo in poslednje sredstvo, da si ohrani pravico, udeleževati se loterijske igre v naslednjem razredu; ta uvedba se ne bi dala razumeti, če bi se vzelo, da obstoji pravna obveznost pooblaščenega prodajalca, da mora svoje igralce predhodnega razreda preskrbeti s srečkami naslednjega razreda; če mu namreč pooblaščeni prodajalec iz kakršnega koli vzroka ne more ali noče njegove srečke po določbah prvega in drugega odstavka člena 7. občnih pravil obnoviti, si zakoniti imetnik srečke predhodnega razreda lahko zagotovi svojo udeležbo pri igri v naslednjem razredu in svojo pravico do morebitnega dobitka na način, ki je predpisan v tretjem in četrtem odstavku člena 7. občnih pravil, namreč s tem, da pošlje svojo ne uničeno srečko predhodnega razreda obenem z zneskom cene za srečko naslednjega razreda državni razredni loteriji, in to tako, da sta srečka in znesek cene najdalj tretji dan pred žrebanjem v naslednjem razredu izročena državni razredni loteriji; le-ta postavi na zadnjo stran te srečke iz predhodnega razreda uradno izjavo, da velja srečka tudi za naslednji razred, izvirno srečko z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom naslednjega razreda pa uniči in objavi to v »Službenih novinah«. Če se zakoniti imetnik srečke predhodnega razreda ne okoristi s tem zakonskim sredstvom, ki mu je na razpolago, izgubi pravico do vsake nadaljnje udeležbe pri loterijski igri v naslednjem in v vseh ostalih razredih; poslednji odstavek člena 7. občnih pravil predpisuje namreč izrečno, da izgubi v takem primeru zakoniti imetnik srečke predhodnega razreda svojo pravico na podstavi svoje prečke in da se mu prejšnja plačila na to srečko ne vrnejo. Potemtakem je pooblaščeni prodajalec upravičen razpolagati prosto in brez kakršne koli omejitve s srečko naslednjega razreda in ostalih naslednjih razredov z isto številko oziroma z isto številko in istim razlikovalnim znakom, brez kakršne koli obveze nasproti zakonitemu imetniku srečke predhodnega razreda. Ta njegova pravica je izrečno izražena v pravilih za pooblaščene prodajalce, ki predpisujejo v členu 36., da sme v takem primeru pooblaščeni prodajalec »obdržati tisto srečko za svoj račun ali pa jo drugemu prodati po členu 6. občnih pravil«.
III. Kar se tiče značaja določb v občnih pravilih, tako tudi še posebej v njih členih 5. in 7., ne more biti o tem prav nikakega dvoma. Upoštevaje to, da so predpisane na podstavi § 22. zakona o ustanovitvi in ureditvi'državne razredne loterije k loterijskemu načrtu za vsako posamezno kolo kot skupni predpisi, ki edini določajo vzajemne pravice in obveznosti državne razredne loterije oziroma njenih službenih organov, pooblaščenih prodajalcev, in kupcev njenih srečk, ki so izdane za vsak posamezni razred v vsakem posameznem kolu, kakor tudi upoštevaje to, da so predpisane zato, da se Čim popolneje in čim jasneje zavaruje pravni promet s srečkami državne razredne loterije in tako zagotovi njih prodaja v največji možni meri, skratka glede na to, da se tičejo obteka vrednostnih papirjev, ki jih izdaja dr-
žava, da se torej tičejo državnega kredita, je nedvomno, da so vse določbe občnih pravil javnopravnega značaja, da imajo obeležje zakonskih predpisov, ki obvezno in edini urejajo vse vzajemne obveznosti in vse vzajemne pravice kupcev oziroma zakonitih imetnikov srečk državne razredne loterije in državne razredne loterije same oziroma njenih pooblaščenih prodajalcev. Potemtakem imajo tudi določbe členov 5. in 7. občnih pravil obeležje imperativnih zakonskih predpisov, od katerih ne morejo stranke svojevoljno z ustno ali pismeno pogodbo med pooblaščenim prodajalcem in kupci srečk državne loterije odstopiti in je torej imeti za nično vse, kar bi bilo izrečno ali molče pogojeno zoper jasno izraženo voljo zakonodavca v členih o. in 7. občnih pravih
V Beogradu dne 25. junija 1940.; št. 53.310/1.
Minister za kmetijstvo dr. Branko Čubrilovic s. r.
409.
Tolmačenje*
člena 9. pravilnika o cepljenju zoper steklino.**
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je z odločbo C. št. 19.368 z dne 16. avgusta 1940. izdal tole tolmačenje:
Po členu 9. pravilnika o cepljenju zoper steklino v zvezi z mojo odločbo S. št. 27.627 z dne 31. oktobra 1935.*** imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, t. j. ob stroških države-ustanove vsi državni uslužbenci, t. j. tudi zvaničniki in služitelji.
Iz sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu dne 16. avgusta 1940.;
S.	št. 19.368.
410.
Prodajne cene bencinske mešanice.!
Odbor za kontroliranje in urejanje prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom po pravilniku št. 18.673/ /IV—1938 je v seji z dne 16. avgusta 1940. sklenil in je minister za finance ta sklep pod št. 26.456/IV z dne
22. avgusta 1940. odobril:
»Na podstavi t. 1. in 3. člena 5. pravilnika št. 18.673/ /IV—1938 se prodajne cene mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva, določene z zapisnikom št. 13.752/IV z dne 2. maja 1940., zvišujejo za din 0‘20 na liter, tako da znašajo din 715 oziroma 7‘40 oziroma 7‘50 na liter.
Ta zvišba stopi v veljavo na dan 23. avgusta 1940. in naj se objavi v »Službenih novinah«.
Iz oddelka za carine pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 22. avgusta 1940.; št. 26.456/IV.
(Ta odločba je bila prvič objavljena v »Službenih no-vinah« z dne 23. avgusta 1940., št. 193.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23. avgusta 1940., št. 193.
** »Službeni list« št. 152/29 iz 1.1931.
*** »Službeni list« št. 640/92 iz 1.1935. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
26.	avgusta 1940., št. 195/LXV/564,
Banove uredbe.
411.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odločba kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 7031/1, je bil Dedič Hermes, uradniški pripravnik za X. skupino pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika X. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., 1. št. 7471/1, je bil Kette Peter, podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k policijskemu komisariatu na Jesenicah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., 1. št. 7472/1, je bil Koritnik Albin, podnadzornik policijskih agentov I. razreda Vlil. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, premeščen po potrebi službe k upravi policije v Ljubljani.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6914/1, je bil A h 1 i n Jožef, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., L št. 6913/1, je bil Anžel Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., L št. 6917/1, je bil Baškovič Jože, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6920/1, je bil Bohinc Vid, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6922/1, je bil Bojane Mihael, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega, stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., 1. št. 6918/1, je bil Bradač Ludvik, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika 111. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6923/1, je bil C o p f Jožef, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine i dne 22. julija 1940., I. št. 6926/1, je bil Debevc
Jožef, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. julija 1940., I. št. 6929/1, je bil Golob Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6930/1, je bil Gruden Jože, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v lil. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., 1. št. 6927/1, je bil Gvardjančič Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. julija 1940., I. št. 6996 1, je bil Jeršin Karol, državni dnevničar zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za zvaničnika III skupine — aviomehaničarskega mojstra na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. julija 1910., I. št. 6879/1, je bil Keber Jožef, policijski stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Kranju, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v 111. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 7116/1, je bila Kek Angela, zvaničnica III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljena za zvaničnico II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 7148/1, je bil Klun Franc, državni dnevničar zvaničnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v -Ljubljani, postavljen za zvaničnika HI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. julija 1940., I. št. 6940/1, je bil Konig Ernest, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. julija 1940., I. št. 6959/1, je bil Polze-nik Karol, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. julija 1940., 1. št. 6958 1, je bil Požar Jožef, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 7290/1, je bil Rak Ludvik, policijski stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 6965/1, je bil Š k u 1 j
Franc, policijski siražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. julija 1940., I. št. 6963/1, je bil Štefančič Andrej, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št 6966/1, je bil Šuštar Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 6968/1, je bil Tomšič Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 7161/1, je bil Trobec Jožef, državni dnevničar zvaničnik-šofer pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, postavljen za zvaničnika šoferja III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 6969/1, je bil Trupej Franc, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 6971/1, je bil Urbas Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 7162/1, je bil Voje-v e c Josip, državni dnevničar-zvaničnik-cestni nadzornik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, postavljen za zvaničnika-cestnega nadzornika III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 4303/1, je bil Zajc Valentin, državni dnevničar-zvaničnik pri rečnem nadzorstvu v Lazah, postavljen za zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. julija 1940., I. št. 6981/1, je bil Zupančič Alojz, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1940., I. št. 6982/1, je bil Žužek Jože, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika
III.	razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
'•	B. Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. julija 1940., I. št. 6686/1, je postavljen inž. Dekleva Maks, tehnični svetnik V. položajne skupine pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za tehničnega svetnika IV. položajne skupine druge stopnje, na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. avgusta 1940., I. št. 6753/1, je bila postavljena dr. Flis Danica, zdravnik-volonter
v banovinski bolnišnici v Mariboru, za banovinskega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. julija 1940., I. št. 6277/2, je bil postavljen dr. Grum Slavko, zdravnik združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi, na dosedanjem službenem mestu v VIL položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. julija 1940., I. št. 6849/1, je bil postavljen Kuret Vladimir, banovinski kmetijski svetnik IV. položajne skupine druge stopnje pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega kmetijskega svetnika IV. položajne skupine prve stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. julija 1940., I. št. 6771/2, je postavljen Pantič Branko, banovinski cestni nadzornik X. položajne skupine 1. stopnje pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju, za banovinskega cestnega nadzornika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 6470/1, je postavljen inž. Skubic Aleksander, banovinski tehnični višji pristav VII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega višjega pristava v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. julija 1940., I. št. 6326/1, je postavljen Strnad Rudolf, banovinski geometer VIL položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega geometra v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. julija 1940., I. št. 6904/1, je bil premeščen po potrebi službe Svetel Viktor, banovinski cestni nadzornik X. položajne skupine, od okrajnega cestnega odbora v Novem mestu k okrajnemu cestnemu odboru v Logatec, z uradnim sedežem v Starem trgu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1940., I. št. 6824/1, je bil postavljen dr. Vakselj Serafin, asistent VII. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za asistenta VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1940., I. št. 6222/1, je postavljen inž. Verstovšek Božidar, uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za tehničnega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. julija 1940., I. št. 5788/1, je bila postavljena Zrim Marija, arhivska uradnica X. položajne skupine v banovinski bolnici v Murski Soboti, za arhivsko uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1940., I. št. 6069/1, je bil Gajšek Ludvik, banovinski dnevničar-zvaničnik pri banovinski javni bolnici v Celju, postavljen za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
412.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 60 z dne 14. marca 1940.
Prepoved razširjanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 16. februarja 1940., Kns št. 566/40, razširjanje in prodajanje brošure >H r v a t -s k a i s v i j e t«, izdane po delih Antona in Štefana Radiča.
Številka 61 z dne 15. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. februarja 1940. je bil postavljen za ravnatelja IV. položajne skupine 1. stopnje z 2. periodnim poviškom klasične gimnazije v Ljubljani Bajuk Marko, inšpektor iste položajne skupine in stopnje ter poviška pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 16. februarja
1940., št. 4053/1, je bil postavljen Šenk Milan, uradniški pripravnik pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, za finančnega pristava VIII. položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 12. marca
1940., I št. 7187, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigi: »Des Reiches neue Nachbarn« in »Deutschtum in Siidosteuropac, izdani po \Valterju Schneefussu v Leipzigu.
Številka 62 z dne 16. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov ž dne 21. februarja 1940. je bil postavljen Zukovec Franc, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole in vršilec dolžnosti okrajnega šolskega nadzornika za II. šolski okraj novomeški s sedežem v Novem mestu, na prošnjo za okrajnega šolskega nadzornika šolskega okraja Novo mesto II, s sedežem v Novem mestu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. februarja 1940. je bil premeščen na prošnjo Bratkovič Anton, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Pirešici, na ljudsko šolo v Kamniku.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. februarja 1940. so napredovali: v IV. položajno skupino
2.	stopnje: Saršon Friderika, učiteljica V. položajne skupine I. dekliške meščanske šole v Ljubljani; v V. položajno skupino: Pertot Janko, učitelj meščanske šole v Ptuju; Šumi jak Ivan, učitelj I. deške meščanske šole v Mariboru; Tkačev Marija, učiteljica II. deške meščanske šole v Ljubljani; Žabkar Josip, učitelj meščanske šole v Krškem; Hasl Dragotin, učitelj meščanske šole v Ptuju; Praprotnik Stanislav, učitelj meščanske šole v Žalcu, do-sedaj uradniki VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino: Janež Lucijan, učitelj meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Kodrič Stanislav, učitelj meščanske šole v Domžalah; Aleksič Terezija, učiteljica II. meščanske šole v Mariboru; Cokan Jelka, učiteljica II. dekliške meščanske šole v Mariboru; Škerjanec Metod, upravitelj meščanske šole v Zagorju ob Savi; Oven Marija, učiteljica III.
mešane meščanske šole v Ljubljani; Novak Josip, učitelj meščanske šole v Slov. Konjicah; Osterc Marija, učiteljica meščanske šole v Trbovljah; Gaspari Terezija, učiteljica meščanske šole v Domžalah; Štrbenk Karel, upravitelj meščanske šole v Črnomlju; Kunst Viljem, učitelj meščanske šole na Rakeku; Jenko Alojzij, učitelj meščanske šole v Ormožu; Dominik Drago, upravitelj meščanske šole v Kamniku; Iglar Franjo, učitelj meščanske šole v Brežicah; Žerjav Albert, učitelj II. deške meščanske šole v Mariboru; Bertoncelj Vlado, učitelj I. deške meščanske šole v Mariboru in Rot Gothard, upravitelj meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano, dosedaj uradniki VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1940. je bil upokojen dr. Grafenauer Ivan, profesor III. položajne skupine 2. stopnje klasične gimnazije v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
7.	marca 1940. je bila premeščena po službeni potrebi k pošti, brzojavu in telefonu Hrastnik Ribič Ana, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Sevnica.
Številka 63 z dne 18. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. marca
1940., Ad. št. 1369, je napredoval Kraljič Tomo, pregledovalec računov glavne kontrole VIII. položajne skupine pri krajevni kontroli železniškega ravnateljstva v Ljubljani, za pregledovalca računov VIL položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. februarja 1940., III. št. 5776, je bil upokojen Rozman -Alojz, glavni arhivar VIL položajne skupine pri sre-skem načelstvu v Novem mestu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 1. marca
1940., št. 16.212, je bil postavljen za sodniškega pripravnika brez pravice do prejemkov pri okrožnem sodišču v Ljubljani Artnik Franc, diplomirani pravnik iz Ljubljane.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 2. marca
1940., III. št. 10.506, je bila postavljena Kokalj Marijana, za učiteljico uradniško pripravnico na državni ljudski šoli v Bušeči vasi, srez krški.
Številka 64 z dne 19. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. marca 1940. je bil premeščen na prošnjo k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani Javor Franc, inšpektor V. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 1.
Številka 65 z dne 20. marca 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. marca 1940. so bili odlikovani na predlog ministra za promet: z redom sv. Save III. stopnje: ing. Rekar Ciril, višji obratovodja jeklarne K1D na Jesenicah; Babič Franjo, ravnatelj Splošne stavbne družbe v Mariboru; ing. Tei pel Anton, vodilni inženir Splošne stavbne družbe v Mariboru; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: ing. Milosavljevič Sergij, inženir Splošne stavbne družbe v Mariboru; Rotner Ljudevit, član upravnega odbora Splošne stavbne družbe v Mariboru,
i« »
Izdaja kralleveka banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Litihljani Tiska la zalaga tiskarna Marku: d. d, s Ljubljani; ni en predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 69. kosu XI. letnika z dne 28. avgusta 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
•Vlil. it. 6216/2.	2446
Razglas.
Na osnovi §§ 15. in 16. akcijskega regulativa ter § 42., točka 18., zakona
0 banski upravi sem odobril P. Heinri-Kar, lesni industrijski d. d. v Škofji boki. spremembo § 6. družbenih pravil Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 27. maja 1940.
Sprememba pravil se nanaša na zvišanje delniške glavniee od din 500.000 "a din 2,000.000'— z izdajo 15.000 komadov novih delnic po din 100'— nominalne vrednosti, ki se glase na imetnika.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 20. avgusta 1940. Ban;
Dr. Natlačen s. r.
1 št. 7135/2.	2466
f Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo pravnika združene zdravstvene občine ®<rigova v lastnosti uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino.
. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. ^kona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih Uslužbencev dravske banovine ter do-vršeno zdravniško pripravljalno dobo 7~ in vsaj šest mesecev bolnične prakse 1?- Porodništva in ginekologije.
, Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1940.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 23. avgusta 1940.
■V- No. 375/58.	2457-3-1
Razglas
0 II. pismeni ponudbeni licitaciji za ®adajo obrtniških del pri gradnji no-VeRft paviljona za laringologijo, okulistiko, dermatologijo in psihiatrijo v *Plošni bolnici v Mariboru.
■ Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podkvi odločbe gospoda bana z dne ‘6- VII. 1940,. V-No. 375/28 in na pod-tavj g] gg gg zagona 0 drž. raču-°vodstvu z dne 6. marca 1910, ter nje-£0vih sprememb oziroma spopolnitev ? Prevzem in izvršitev niže navedenih brtniških del in dobav • javno pismeno ponudbeno licitacijo 8 dan 9. septembra 1910. ob 11. uri v prostorih št. 33 tehničnega od-pj a kralj, banske uprave v Ljubljani, N uliška ul. 8.
Načrti in proračuni so interesentom a razpolago med uradnimi urami v
sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti za sledeča dela:
1. krovska dela,
2. kleparska dela,
3. instalacijo strelovoda,
4. steklarska dela,
5. ključavničarska dela,
6. umetnokamnoseška in teracerska dela,
7. dobavo in polaganje linoleja,
8. dobavo in polaganje lignolita,
9. tapetniška dela,
10. vodovodno instalacijo in dobavo sanitarnih predmetov,
11. instalacijo toplovodne kurjave,
12. ureditev kotlarne,
13. elektroinstalacijska dela za jaki tok,
14. elektroinstalacijska dela za šibki tok,
15. dobavo in montažo dvigala za bolnike,
16. dobavo in montažo medicinskih aparatov (sterilizatorja, omare za instrumente, pantofos-svetilko),
17. plinsko instalacijo.
Licitacija za zgoraj navedena dela bo izvršena z enakimi pogoji, kakor so bili predpisani v razglasu za I. licitacijo za oddajo istih del z dne 26. julija
1940.,	V-No. 375/28, ki je bila prvič objavljena v prilogi k 6i. kosu »Službenega lista kralj, banske uprave dravske banovine< z dne 3i. julija 1940., na kar se vsi interesenti posebej opozarjajo. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. avgusta 1940.
K V. št. 4227/17-1940.	2434-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev I. etape melioracijskih del na Cerkniškem jezeru, občina Cerknica, okraj Logatec,
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. septembra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 8 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni po-moČki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 2.516.S21 '51 dinarjev. Kavcijo din 250.000'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davka za tekoče tromesečje, odobrenje
ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za TOI ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. avgusta 1940.
*
K V. št. 288/16-1940.	2435—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradnje carinskega oddelka v Libeličah pri Dravogradu
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni po-močki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedanri) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 346.090-39.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. avgusta 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 67/40.	2463
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. julija 1940., posl. št. III R 131/40—2, je bil Ažman Jože, rojen 19. marca 1867., stanujoč v Žejah št. 3, obč. Naklo, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bila postavljena Ažman Marija iz Žej št. 3.
Okrajno sodišče v Kranju dne 24. avgusta 1940.
I 126/40—11	2255
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemlli-ška knjiga Zilce vi. št. 1 in zemlj. knjiga Jeršiče vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 82.716'95.
Vrednost pritekline; din 46'—.
Najmanjši ponudek: din 55.144'60.
Varščina: din 10.681 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 3. avgusta 1940,
I 365/40-6.	2424
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Griblje vi. št. 212, 351, 438.
Cenilna vrednost: din 7988'—.
Najmanjši ponudek: din 5325'32.
Varščina: din 798'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju dne 19. avgusta 1940.
1 397/40—12.	2381
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobra 1940. dopoldne o poli desetih bo pri podpisanem sudišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin
a) zemljiška knjiga Vratja vas vi. št. 110 (stavbišče s hišo in gosp. poslopje m ter zemlj. parcelami).
Cenilna vrednost: din 55.113'—;
b) zemljiška knjiga Vratja vas vi. št. 57 (zemlj. parcele).
Cenilna vrednost: din 5034'—.
Vrednost priteklin: din 1950'—.
Najmanjši ponudek: din 20.699'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več- uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 6. avgusta 1940.
I 422/40-10	2426
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bukova gora vi. št. 58.
Cenilna vrednost: din 34.835'60.
Vrednost priteklin: din 310'—.
Najmanjši ponudek: din 23.224'—.
Varščina: din 3.484'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 16. avgusta 1940.
I 1129/40.	2454
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1940. ob osmih se bo vršila pri podpisanem sodišč.u v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Drbetinci vi. št. 98.
Cenilna vrednost: din 168.801'—.
Vrednost priteklin: din 8767'—.
Najmanjši ponudek: din 112.534'—.
Varščina: din 16.881'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 18. avgusta 1940.
I 123/40-10.	2162
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1940. dopoldne ob desetih bo na kraju samem v Selu št. 38 dražba nepremičnin vi. št. 346 k. o. Selo.
Cenilna vrednost: din 13.128'—.
Vrednost priteklin: din 61'—.
Najmanjši ponudek: din 8792'66.
Varščina: din 1319'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja) ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 13. julija 1940.
»j;
I 220/40—8.	2432
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1940. dopol* dneob devetih bo pri tem selišču, soba št. 2, prisilna dražba nepremičninj
I. skupina 3 gozdovi, II. skupina 1 gozd in III. skupina 6 zemljiških parcel s hišo št. 11 Kotnikova c., Vrhnika, zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 430.
Cenilna vrednost: za I. skupino din 41.643'—, za II. skup. din 29.862'—, &
III.	skup. din 128.830'—.
Varščina: za I. skup. din 4164'30. z*
II. skup. din 2986'20, za III. skup. din 12.883'—.
Najmanjši ponudek: za I. skup. din 27.762'—, za II. skup. din 19.908'—, za
III. skup. din 85.886'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe> je priglasiti sodišču najpozneje pri draž' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja> ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. H'j
due 19. avgusta 1940.
I 311/39-13	2344
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Laze vi. št. 92, in sicer
po sledečih skupinah:	Cenilna	Najmanjši	
Skupine:	vrednost	ponudek	Varščina
I. pare. št. 1019 k. o. Logatec —	din	din	din
travnik	1.040 —	694'—	104'—
II. pare. št. 460 — travnik	15.556'—	10.371'—	1.556'—
III. pare. št. 456 — travnik	3.647'—	2.432'—	365'-
IV. pare. št. 104 — njiva	4.194'—	2.796'—	420'—
V. pare. št. 1218 — senožet	895'—	597'—	90'—
VI. pare. št. 667 — travnik	2.545'—	1.697'-	255'—
,VII. pare. št. 1234 — travnik	1.124'—	750'—	113'—
VIII. pare. št. 990 — vrt	2.147'—	1.432 —	215'—
IX. pare. št. 994/49 — gozd	12.638'—	8.426'—	1.265'—
X. pare. št. 907 — njiva	5.120'—	3.414'—	512'—
XI. pare. št. 897 — travnik	1.284'—	856'—	130'—
XII. pare. št. 852 — travnik	2.385'—	1.590'—	240'—
XIII. pare. št. 663 — travnik	8.836'—	5.891'—	885'—
XIV. pare. št. 218 — njiva	3.356'—	2.238'—	340'—
XV. pare. št. 853 in 854 — travnika	3.207'—	2.138'-	325'—
XVI. pare. št. 943/87 in 943/88 —			
gozdova	2.745'-	1.830'—	275'-
XVII. hiša št. 11 v Lazah s hlevom			
in kozolcem na stavb, parceli št. 39/1			
in 41 ter z vrtom: pare. št. 990 in nji-			
vo pare. št. 991	42.501'—	28.334'-	4.260'—
XVIII. celotno posestvo pod vi. št.			
92 k. o, Laze	113.220'—	75.480'—	11.322'-
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbeuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 20. julija 1940.
2438
Proglasitev za mrtve.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more 0 njih po § 240. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, da se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Po preteku spodaj . Enačenega roka bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rek preteče
Ogrin Jože, rojen 14. marca 1889., pos. sin iz Vel. Li-gonje št. 13.	Leta 1915. je odšel z nekim konjeniškim polkom na rusko bojišče, kjer je bil hudo ranjen in ujet. Iz neke ruske bolnice je poročal svojcem, da se zdravi, od leta 1916. dalje ni več glasu o njem.	Mati Ogrin Terezija	Ogrin Terezija, užitkarica v Vei. Ligonji 13.	19. 6.1940., Og 117/40-2.	1.9.1941,
Cankar Janez, rojen 12. februarja 1893. v Maso vicah 26, hlapec na Reki (Ital.)	Odšel leta 1914 s 17. p. p. na rusko bojišče, pozneje bi'l na ital. bojišču, kjer je baje v zadnji ofenzivi padel. Pogreša se od časa tik pred prevratom.	Mati Cankar Neža	Cankar Neža, go-stinja v Vodicah št. 56.	27. 6.1940., Og 104/40—3.	1.9.1941.
Svetelj Alojzij, roj. 18. avg. 1897., tovarniški delavec v Šenčurju pri Kranju.	Junija 1916. odšel g 17. p. p. v Judenburg, od tam na italijansko bojišče, kjer ga je baje leta 1918. na gori Sv. Gabrijela v kaverni za6ulo.	Mati Svetelj Ana	Svetelj Ana, žena bajtarja v Šenčurju pri Kranju.	27. 6.1940., Og 106/40-3.	1.9.1941.
Kemperle Franc roj. 2. novembra 1896. v Županjih hjivah, posest, sin od tam.	V začetku 1. 1915. odrinil s 27. do-mobr. p. p. na rusko, pozneje na italijansko bojišče, kjer je bil baje novembra 1918. zadet od granate in ni več glasu o njem.	Mati Kemperle Marija	Kemperle Marija, pos.. Županje njive 1.	27. 6.1940., Og 107/40—3.	1.9.1941.
Reven Ignacij, roj. 4. avgusta 1893. v Žiberčah št. 41, miz. pomočnik, pod Sv. Trojico št. 16, Vrhnika.	Odšel ob izbruhu vojne 1914. s 97. p. p. v Galicijo; leta 1918. bil poslan na tirolsko bojišče, od koder se je večkrat javil. Po poročilu vojaškega zdravnika je baje padel in bil pokopan v bližini Trienta.	Oče Reven Jurij	Reven Jurij, užit-kar na Vrhniki pod Sv. Trojico št. 16.	27. 6.1940., Og 114/40.	1.9.1941.
Nared Franc, roj. 30. marca 1894. v Podslivnici, pos. sin v Podslivnici 3.	Odrinil leta 1914, z 28. art. polkom (mariborskim) na gališko, pozneje .na ital. fronto, pred prevratom je bil od Italijanov ujet in baje v Veroni konec 1. 1918 ali v začetku leta 1919. tam umrl.	Mati Nared Frančiška	Nared, Frančiška, užitkarica v Podslivnici št. 3.	1. 7. 1940., Og 111/40	1.9.1941.
Nared Jožef, roj. 8. februarja ,1896. v Podslivnici, po.-), sin od tam št. 3.	Odšel leta 1915. s 40. p. p. na gališko bojišče, kjer je bil baje v avgustu 1915. ujet in umrl v ujetništvu.				
Zabavnik Florjan, roj. 5. maja 1897. v Praprotnem zakalu št. 7, pos. sin od tam.	V oktobru 1915. odšel k vojakom v Maribor k 27. domobran. polku, od tu na gališko bojišče, od koder je poročal vojni kurat, da je padel dne 3. julija 1916. v bojih.	Mali Zabavnik Jožefa	Zabavnik Jožefa, pos. žena v Praprotnem zakalu št. 7.	1. 7.1940., Og 119/40.	1.9.1941.
Rode Pavel, roj. 24. januarja 1887. v Zagorici, delovodja v Zagorici 12.	Odrinil leta 1914, s 17. p. p. v Ljubljano, odtod na gališko bojišče, od koder se je poslednjič oglasil oktobra 1914., pozneje pa brez sledu izginil.	Mati Rode Ivana	Rode Ivana, posetnica iz Zagorice št. 12.	1. 7.1940., Og 93/40.	1.9.1941.
Rernik Jakob, roj. 21. aprila 1895. v Studencu, pos. sin v Puštalu 38.	Odšel kot redov 17. p. p. ob izbruhu vojne leta 1914. na rusko bojišče, od koder je nekajkrat pisal. L. 1916. je pisal vojni kurat, da je Jakob Bernik umrl v Galiciji dne 16. maja 1916. Domači tega obvestila ne morejo najti, pogrešani pa se od takrat ni več javil.	Oče Bernik Franc	Bernik Franc, posestnik v Puštalu št. 8.	6. 7. 1940., Og 136/40.	1.9.1941.
^•“nire Anton, roj. 20. maja 1875. v Lnmeh pri Črnem vrtiu, bajtar v Rovtah 66.	Odšel 1. 1914. s 27. domobr. p. p. na srbsko bojišče, spomladi 1.1916. prišel na ital. fronto, od koder se je zadnjič javil septembra 1916., potem pa brez sledu izginil.	Zena Šemre Ivana	Šemre Ivana, baj-tariea v Rovtah št. 132.	12. 7.1940,. Og 94/40.	1.9.1941.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče Skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok preteče
štrukelj Franc ml., delavec, roj. 8. marca 1888. v Selu št. 21, stan. v Zavrhu št. 15 nad Cerknico	Odšel leta 1915. v vojno, ter se od takrat, ko je šel od doma, ni več oglasil, tako da domači niti ne vedo, na katero bojišče je odrinil.	Oče Štrukelj France	Štrukelj France, preužitkar v Zavrhu št. 15 nad Cerknico.	15. 7.1940., Og 127/40-2.	1.9.1941.
Kovačič Jernej, rojen 26. avgusta 1887, v Studoru 27, pos. sin iz Studora 27.	Ob izbi .ihu vojne leta 1914. je odšel s 26. p. p. na gališko bojišče, kjer je baje med 20.—23. marcem 1915. v ofenzivi pred Przemyslom padel, zadel v glavo. Pozneje je izginila vsaka sled za njim.	Oče Kovačič Janez	Kovačič Janez, pos. v Studoru št. 27.	15. 7.1940., Og 118/40-4.	1.9.1941.
Ahačič Janez, rojen 3. maja 1893. v Velemvem, krovec, etan. v Velesovem št. 5 pri Kranju.	15. avgusta 1914. je odšel s 27. do-mobran. p. p. na rusko bojišče. Po poročilu Rdečega križa je bil 4. novembra 1914. ujet ter interniran v selu Moskolenko. okraj Omsk, gubernija Akmolinsk v Rusiji. Od tam pa se ni nikdar javil.	Mati Ahačič Marjana	Ahačič Marjana, užitk. žena v Velesovem št. 5, pošta Cerklje pri Kranju.	15. 7.1940., Og 109/40—4. •	1.9.1941.
Bukovec Josip, hlapec, rojen 2. marca 1893. v Osredku, stan. v Topolu 21 pri Medvodah.	Ob izbruhu svet, vojne 1. 1914. je odšel s 27. domobran. p. p. na rusko bojišče, od koder je zadnjič pisal 8. julija 1915., pozneje se ni več javil. Baje je padel sredi julija 1915. na straži zadet od krogle.	Mati Bukovec Marija v Sori 21	Velkavrh Frančiška, tov. del. žena v Sori 31.	24.7.1940., Og 147/40-2.	1.9.1941.
Arhar Janez, roj. 3. septembra 1887. pri Sv. Ožboltu, mesar. pom. pri Sv. Andreju št. 21, okraj Škofja Loka.	Odšel v začetku svet. vojne z nekim lovskim bataljonom na gališko bojišče, kjer je bil ujet; v ujetništvu zbolel in baje umrl. Pisal je iz ruskega ujetništva do konca 1. 1914., pozneje se ni več oglasil.	Mati Arhar Mina pri Sv. Andreju 21.	Arhar Mina pri Sv. Andreju 21.	24. 7.1940., Og 149/40-2.	1.9.1941.
Arhar Peter, roj. 28. junija 1899., bajtarja sin, stan. pri Sv. Andreju 21, okr. Škofja Loka.	Nekako 19. marca 1917. je odšel v Judenburg k vojakom, kjer je zbolel ter baje v voj. bolnici umrl. Pisal je dvakrat iz Judenburga, pozneje se ni več javil.				
Dolenc Martin, roj. 5. novembra 1899., delavec na Volčji št. 9.	Odšel je 10. marca 1916. z 2. planinskim polkom na italijansko bojišče v Tirole, kjer je baje v jeseni leta 1918. padel.	Dolenc Tomaž, cerkovnik v Volčji št. 9.	Dolenc Tomaž, cerkovnik v Volčji št. 9.	6. 8.1940., Og 125/40—2.	1.9.1941.
a)	Zlate Janez, roj. 11. decembra 1897., pos. sin v Prašah št. 16. b)	Zlate Anton, roj. 31. maja 1895., pos. sin v Prašah št. 16.	Prvi je bil na italijanskem bojišču ujet in je baje v ujetništvu umrl. Drugi je baje bil zadet od krogle v glavo na ruskem bojišču in je padel. Služila sta oba pri 17. p. p.	Zlate Jera, pos. v Prašah 16.	Zlate Marija, pos. hči v Prašah 16.	6. 8.1940., Og 137/40-2.	1. 9.1941.
Šilrer Franc, rojen 27. junija 1893., pos. 6in v Polhovem Gradcu 14.	Je odšel s 17. pp. leta 1915. na bojišče in je pri nekem naskoku na ital. bojišču baje padel.	Šifrer Franc, užit. v Polhovem Gradcu 14.	Šifrer Franc, užit. v Polhovem Gradcu 14.	6. 8.1940., Og 141/40-2.	1.9.1941.
Svetelj Franc, rojen 6. maja 1896., miz. pom. v Srednji vasi 13.	Je odšel leta 1915. s 17. p. p na rusko bojišče, kjer je bil baje 4. junija 1916. od granate zadet in je umrl.	Svetelj Andrej iz Srednje vasi 13.	Svetelj Andrej iz Srednje vasi 13.	6. 8.1940., Og 146/40—2.	1.9.1941.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 20. avgusta 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1021.
Sedej: Kolovec.
Dan vpisa: 14. avgusta 1940. Besedilo: Grajsko-kolovska lesna dustrija Feliks Stare.
Obratni predmet: Izdelovanje in razpečavanje lesnih izdelkov
in-
Izbriše se zaradi smrti dosedanja družbenica Stare Josipina.
Vstopil je kot novi družbenik Stare Saša, veleposestnik v Mengšu.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo firme odslej: kakor doslej s pristavkom >v likvidaciji«.
Likvidatorji: Vsi sedanji družbeniki in Švajger Ernest, zasebni uradnik v Preserju št, 38.
Zastopstvo: po dva likvidatorja kolektivno
Podpis firme: po dva likvidatorja k?" lektivno na ta način, da pod besedij likvidacijske firme, od kogar koli "®' pisano, natisnjeno ali s štampiljko tisnjeno, pristavita svoj podpis.
Izbriše se Švajgerju Ernestu podelje' na prokura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubija1'1' odd. III.,
dne 13. avgusta 1940,
Kg A Vil 112/9
1022.
Sedež: Ljubljana.
Han vpisa: 14. avgusta 1940.
Besedilo: Siegel & drug, družba z °- z.
Bo sklepu rednega občnega zbora z *!ne_ 5. junija 1940. se je spremenila družbena pogodba z dne 22. junija 1922. v drugem in šestem odstavku.
Besedilo firme odslej: slovensko: Domača lanena industrija platno«, družba z o. z., prej Siegel & dru£,
srbskohrvatsko v latinici: Domača lanena industrija »Platno«, društvo s. o. !■> prijp Siegel & drug,
cirilici: Domača lanena industrija platno«, društvo s. o. j., pre Siegel drug.
Višina osnovne glavnice odslej di-narjev 500.000—.
. Vplačano od tega v gotovini: dinarji ^.000'—, apporti din 425.000'—. "Krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 13. avgusta 1940.
Rg C I 167/17
»23.	*
Sedež: Maribor.
Han vpisa: 16. avgusta 1940.
Besedilo: Hranilnica dravske banovi-11,1 Maribor.
Izbrišeta se razrešena člana upravnega odbora dr. Bartol Anton in Prijavni Ivan, vpišeta se pa novoimenovana *ana upravnega odbora: Macun Anton, Jgovec v Mariboru, Gosposka ul. 10 in •urar Franc, župan v Košakih pri Mariboru,
Brokura se je podelila pooblaščen-tvrdke: Pernetu Viktorju in Suš-?'ku Ivanu s pravico, da podpisujeta za aranilnico vsak kolektivno z enim članom upravnega odbora ali pa kolektiv-z ravnateljem prokuristom, vedno Pristavkom »pp«.
"krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. avgusta 1940.
Rg A III 109/16
1024,	*
Bedež: Murska Sobota.
Han vpisa: 10. avgusta 1940. Besedilo: Prekmurska banka d. d. Prrpi Muraszombati Takarekpenztar v 'Krški Soboti.
, Brokura se je podelila uradniku tvrd-e Peterki Rudolfu, ki bo podpisoval ® 'tvrdko tako, da bo stavil svoj svoje-podpis k od kogar koli napisani j.1 s štampiljko odtisnjeni ali tiskani srrtd skupno z enim članom upravnega s pristavkom pp.
Krožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 10. avgusta 1940.
Rg B I 6/21
1025.	*
Bedež: Vransko.
Han vpisa; 8. avgusta 1940. n Besedilo: Parna pilana i produkcija *teve robe V. Stilinovič.
'bratni predmet: Lesna trgovina. fj/H Sedež odslej: Ojstrica, obč. Sv. Ju-1 °b Taboru.
b) Obratni predmet: Žagarstvo in trgovina z lesom.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. avgusta 1940.
Rg A III 155/14
1026.
Sedež: Zgornja Polskava.
Dan. vpisa; 16. avgusta 1940.
Besedilo: Podravska družba R. Hil-t> & Co.
Obratni predmet: Pridobivanje in izkoriščanje zemeljskih barv in surove gline in trgovanje z njimi.
Obratni predmet odslej: Trgovina in izvoz lesa, premoga in rude.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. avgusta 1940.
Firm. Rg. A IV 11/11 *
1027.
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 8. avgusta 1940.
Besedilo: Vabič Vincenc.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
a) Sedež: Žalec.
b) Besedilo: Vabič Vinko.
c) Imetnik: Vabič Vinko.
č) Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki, lesom in hmeljem na veliko.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 8. avgusta 1940.
Rg A I 194/8
Izbrisale so se nastopne firme:
1028.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. avgusta 1940. Besedilo: Jos. Kobler družba z o. z, Ljubljana v likvidaciji.
Obratni predmet: Izdelovanje, nakup in prodaja usnjatih, sedlarskih in galanterijskih predmetov.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. avgusta 1940.
Rg C TV 76/7
1029.	*
Sedež: Vransko.
Dan izbrisa: 8. avgusta 1940. Resedilo: Laurič Ivan, trgovec na Vranskem.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi smrti lastnika firme in opustitve obrta.
Okrožno kot e«><Tjš(V v Celju, odd. L. dne 8 avgusta 1940.
A I 49/5
1030.	*
Uradni izbrisi:
Uradno se je izbrisala 8. avgusta 1940. firma Elemar Kurth. trgovina z manufaktur nim blagom v Mariboru zaradi prestanka obrata (Rg A III 182/1.)
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 8. avgusta 1940.
Rg A III 182/1.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
1031.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 3. avgusta 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga v Kamniku, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 17. junija 1940. za nedoločen čas.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine pa mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo 3 let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščen nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so: Zore Viktor, oblikovalec’, Kamnik, Šutna 53, Juteršek Ivan, Podgorje 110, p. Kamnik, Jereb Janez, delavec, Šmarca, Centrala 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. avgusta 1940.
Fi 57/40—3 — Zadr. III 104/1
*
1032.
Sedež: Mislinje.
Dan vpisa: 30. apri'a 1940.
Besedilo: Kmetijska blagovna zadruga v Mislinju. registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
1. Pravila so sprejeta na ustanovni skupščini z dne 31. III. 1940.
2. Firma in sedež zadruge: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Mislinju.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
a) prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti sadje) in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju.
b) nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu,
c) podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov vzornih zemljišč, travišč itd.
č) gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inventar,'
d)	širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša 25 din in se plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s trikratnim zneskom vplačanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 (šestih) zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopa tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih enega sme nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Člani upravnega odbora so; Tovšak Franc, pos., Straže št. 19,
predsednik,
Urbanci Bogomir, pos., Dovše št. 28, podpredsednik,
Cas Ivan, pos., Dovže št. 28, odbornik, Jaroma] Rudolf, pos., Mala Mislinja št. 19, odbornik,
Krenker Alojzij, pos.. Straže št. 20, Pušnik Vinko, pos., Dovže št. 25. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. jun-ija 1940.
Zadr V 412/3
1033.	.	*
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 18. junija 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga »Slovenski dom « v Slovenj Gradcu, zadruga z omejenim jamstvom.
1. Pravila so sprejeta na ustanovni skupščini dne 30. III. 1940.
2. Firma in sedež zadruge: Stavbna zadruga »Slovenski dom« v Slovcnj-gradcu.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zgraditi si lasten dom, v katerem naj dobe svoje prostore vse krajevne verske in ostale katoliško usmerjene gospodarske, prosvetne in telesno-vzgojne organizacije z območja župnij Slovenj Gradec in Stari trg.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša 100 din in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
7.	Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 9 zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopa tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8 Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo članom pismeno.
9.	Člani upravnega odbora so: dr. Simoniti Alojz, ravnatelj bolnice, Slov. Gradec,
Soklič Jakob, mestni župnik,
Horvat Štefan, župnik, Stari trg pri Slov. Gradcu, dr. Picej Jože, zobozdravnik, Slov. Gradec,
Teuerschuh Ivan, ravnatelj mešč. šole, Slov. Gradec,
Schondorfer Ciril, hranilnični uradnik, Slov. Gradec,
Zdovc Peter, miz. mojster, Slov. Gradec,
Areh Ivan, pos., Stari trg pri Slov. Gradcu,
Granda Mihael, car. uradnik, Slov. Gradec.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 18. junija 1940.
Zadr V 415/4 *
1034.
Sedež: Šmarje pri Jelšah.
Dan vpisa: 25. junija 1940.
Besedilo: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Šmarju pri Jelšah.
1. Pravila so bila sprejeta na ustanovni skupščini dne 13. maja 1940.
2. Firma in sedež zadruge: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Šmarju pri Jelšah.
3. Predmet poslovanja:
a) prevzema od svojih članov vse kmetijske pridelke in izdelke ter jih po Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju,
b) nabavlja ali posreduje za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru vse gospodarske in gospodinjske potrebščine,
c) podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zemHišč, travišč itd.,
č) gradi in vzdržuje potrebna skVli-šča in poslovalnice ter nabavlja inventar,
d) širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so. se odbili stroški.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša 30 din in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v
obrokih najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s trikratnim zneskom vpla-čanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz petih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto iz=to-pa tretjina članov upravnega odbora Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s p®' čatom odtisnjeno firmo podpišeta naj' manj dva člana upravnega odbora, od katerih enega sme nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni na; čelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitvp na razglasni deski v svoji poslovalnic'-Vabila na skupščino se objavljajo P°" leg tega v listu »Narodni gospodar« ? Ljubljani.
9. Člani upravnega odbora so: Tur» Ivan, pos., Lešje 1, Lorger Štefan, po8-’ Senovica 13, Novak Janez, pos., J®80" vec 9, Vreže Ivan, pos., Bobovo 12, Strašek Jože, pos. Gaj 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 25. junija 1940.
Zadr VI 2/4
1035.
Sedež: Tunjice.
Dan vpisa: 3. avgusta 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga »Naš doni* v Tunjicah, zadruga z omejenim j8111" stvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 29. junija 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati S0" spodarske koristi svojih članov s tenu da jim priskrbuje cenena in zdrav0 stanovanja in de v ta namen zida a11 nakupuje hiše, katere potem člano® prodaja oziroma prepušča v najem a*1 jim oddaja v njih posamezne prostor v najem.
Poslovni delež znaša 100 din in 80 mora plačati ob pristopu ali v obrok1*1:
Vsak zadružnik jamči z vpisani® poslovnimi deleži in še z njihov1® enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve n razglasni deski v svoji poslovalnici. * a„ bila na skupščine pa mora poleg teg objavljati še v listu »Narodni gospoda'' v Ljubljani.	„
Upravni odbor sestoji iz 3 zadruž®' kov in se voli za dobo 3 let.
Vsako leto izstopi tretjina odbor®' kov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo sp podpisuje tako, da 8 pod njeno firmo svojeročno podp*8e0 po dva člana upravnega odbora ali P en član upravnega odbora in en v pooblaščen nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so: Zabav® Stanko, ključavničar v Košišah 5. . bavnik Franc, zidar v Košišah 5, C1® žar Viktor, posestnik iz Mlake 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubija*11’ odd. III., dne 2. avgusta 1940.
Fi 59/40-3 - Zadr. III 105/1
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1036.
$edež: Kranj.
j^an vpisa: 29. julija 1940.
“esedilo: Stavbna zadruga »Delavski
do
IIn*, registrovana zadruga z omejeno
tav®*o v Kranju.
s -^a občnem zboru dne 11. junija 1940. zat a sPreieta nova pravila v smislu .‘faona o gospodarskih zadrugah z dne ll- 9. 1937.
la^®sedilo odslej: Stavbna zadruga »De-• v?ki dom« v Kranju, zadruga z orne-njm jamstvom.
n ^P/avni odbor sestoji iz 8 zadružni* v in se voli za dobo treh let.
I^sako leto izstopi tretjina odborni-
^adrugo zastopa upravni odbor.
Pori3 zadruS° se PodPisujo tako, da se a njeno firmo svojeročno podpišeta dva elana upravnega odbora ali po elan upravnega odbora in en v to
vraščeni nampšppnpp zaHmcrp
Zad
aseeni nameščenec zadruge.
iruga ima namen, pospeševati go-r^uarske koristi svojih članov s tem, Mn priskrbuje cenena in zdrava sta-
tUVp *»!-•«	-	-
t ai)ja in da v ta namen zida ali na-jaPuie hiše, katere potem članom pro-la oziroma prepušča v najem ali jim
najej a V	posamezne	prostore	v
Če^a?ruKa je ustanovljena za nedolo-
cas.
oslovni delež znaša din 100‘— in se ^a vplačati ob pristopu ali v obrokih. j]0 sPk zadružnik jamči z vpisanimi po-k ni.mj deleži in še z njihovim dva-“mun zneskom.
r^adruga objavlja svoje priobčitve na t)i!a’ deski v svoji poslovalnici. Va-Uv).na skupščine mora poleg tega ob-h.jati v listu »Narodni gospodar« v Doljani.
^Izbriše se član upravnega odbora bDm	Pavel,	vpiše pa se član
nju Yuega odbora šmitek Stanko, urad-‘k OUZD v Kranju.
r°žno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. julija 1940.
Zadr III 101/15
l°37.
Konkurzni razglasi
2443
j Konkurzni oklic.
Pn-^glasitev konkurza o imovini za-Pjgddi. Ažnoha Franca, zid. polirja na ČibVa*jah, zastopanega po skrbniku lkhPonu Janku, upokojencu na Preva-
d0|f()tikurzni sodnik: dr. Adamič Ru-Vgj.' starešina okrajnega sodišča v Pre-
ll
lt0 travnik mase: dr. Schreiner Hin-.^vetnik na Prevaljah.
zbor upnikov pri imenovanem
S.	dne 7, septembra 1940. ob
Oglasitveni rok do 28. septembra 1940.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 12. oktobra 1940. ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. avgusta 1940.
St 1740
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2458 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. avgusta 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . .2.319,133.298’39(+ 17,137.215.79) Devize, kf niso v podlogi 531,583.14232( + 17,966.530-20) Kovani denar 293,064 741 —( + 13.272.071-50i Posojila .	1.684,945.604-101—	49,314.495-44)
Vrednostni
papirji . .	412,605.987-50
Prejšnji predjemi
državi ...1.633,490.461-30 Začasni predjemi
gl. drž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od
24.	VIII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18.	XI. 1939. 4.565,000.000-—(+271,000.000-—) Vrednosti re-
zervn. fonda 244,460.435-54 Vrednosti ostalih fondov ........... 41,295.541-—
Nepremičnine 	 210,972.163-83'—	41.407-93)
Razna aktiva 1.886.449.342-62( - 36,243.208-84)
15.262.450.717-60
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 249,678.433-21 Ostali fondi 42,390.171-89 Bankovci v
obtoku . . 11.947,820.300--(-100,877.200--) Obveze na
pokaz . . . 2.482,463.789-02(+319,969.308-66) Obveze z rokom ....	—	—	—
Razna pasiva 360,098.023'48( + 14,681.596"62)
15.262.450.717-60
Obtok in obveze .... 14.430,284.089 02
Skupna pod-loga-dejanska
vrednost... 3.710,613.277"42
Celotno kritje . . . . 25*71 7» Kritje v zlatu .... 22-81 “/»
Obrestna mera: po eekomptu	6%
po zastavah: na zfkto In varante	6%
na vrednostne papirje ■ • • • . • 6%
T. No. 1176/241.	2397a—2—1
Razglas.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, razpisuje ponovne prve javne ustne licitacije za redno dobavo gramoza za državne ceste št. 17, 47, 50 in 60 svojega območja v proračunskem letu 1940./41.
Natančnejši razpored licitacij, dobavne količine in vsi ostali pogoji teh licitacij so razvidni iz I. razglasa, ki je bil objavljen v prilogi k 68. kosu »Službenega lista« z dne 24. avgusta 1940. in iz razglasov na uradnih deskah kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg.
Tehnični razdelek dne 19. avgusta 1940.
*
Opr. št. 1548	2452
Razpis.
Občina Hajdina, sr.ez ptujski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole s primerno prakso.
Pravilno kolkovane in svojeročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini.
Uprava občine Hajdina dne 25. avgusta 1940.
Štev. 1040.	2456
Razglas.
Direkcija gozdov v Ljubljani proda 2824'60 prm smrekovega lubja, ki ga je letos^v režiji izdelala v državnem gozdu Martinček nad Radovljico.
Izklicna kupnina za 1 prm lubja loko gozd znaša din 25’—.
Prodaja se izvrši v dveh skupinah, ki se vsaka zase šteje kot poseben prodajni objekt.
Interesenti se vabijo, da do dne
17.	septembra 1940. do 10. ure dopoldne vložijo 10%ni vadij, inozemci 20%, pismene ponudbe se sprejemajo do
11.	ure dopoldne omenjenega dne v uradnih prostorih direkcije gozdov v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, kjer so interesentom na razpolago prodajni pogoji in formularji za vložitev ponudbe.
V primeru neuspelosti prve prodajne razprave bo ravno tam z enakimi pogoji ponovna licitacija dne 30. septembra 1940.
Direkcija gozdov v Ljubljani
dne 24. avgusta 1940.
*
St. 2392/40.	2459
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda na javni dražbi dne
30. septembra 1940.
2860 plin buk. tehničnega lesa na panju
iz svojih gozdov v Straži pri Novem mestu.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na
razpolago pri gornji upravi ter pri gozdni upravi v Straži.
Začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 24. avgusta 1940.
❖
St. 6872.	2444
Razpis.
Uprava državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolščiei razpisuje mesto zdravnika-uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti v smislu §§ 3. in 4. uradniškega zakona in pravilno kolkovane je nasloviti na: Upravo državnega zdravilišča v Topolščiei, v roku 15 dni.
Uprava drž. zdravilišča v Topolščiei dne 23. avgusta 1940.
❖
Opn št. 21/5-1935-102.	2448
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje:
1 mesto zdravnika-uradnika 1. plačilne stopnje za splošno prakso v ambula-toriju v Mariboru;
1 mesto specialista-serobakteriologa v pogodbenem svojstvu za 1 uro dnevne ordinacije v ambulatoriju v Mariboru.
Svojeročno pisane in kolkovane prošnje (din 10'—) je treba vložiti po pošti ali osebno pri uradu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 (soba 209), in sicer najkasneje do
25.	septembra 1940. do 12. ure dop.
Službeno razmerje in službene prejemke zdravnikov-uradnikov ureja službeni pravilnik za zdravnike-uradnike, pogodbenih zdravnikov pa kolektivna pogodba.
Prosilci za mesto zdravnika-uradnika, ki žele, da se jim ob sprejemu v službo štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter predložiti potrebne listine. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval.
Navodila, s katerimi prilogami je opremiti prošnje, kakor tudi pojasnila glede službenih prejemkov in službenih dolžnosti, dobe reflektanti v zdravni-ško-administrativnem oddelku urada, soba 349/11, oziroma jih urad pošlje po pošti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 20. avgusta 1940.
Broj: 43.740-1940.	2451
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održat če u prostorijama Okružnog urc-da za osiguranje radnika n Potrovgra-du na dan 10. septembra 1940. u 11 sati treču javnu ofertalnu licitaciji! za iz-davanje sveukupnih gradjevinskib i za-uatskih radova (osim instalacija cen-
tral. grijanja, vodovoda, odvodnje i sanitarnih uredjaja) za adaptaciju i do-gradnju uredske i ambulantne zgraile Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu.
Predračunska svota za raspisane ra-dove iznaša Din 3,570.215'—.
Ponude se imadu predati najkasnije do gore označenog roka u zapečaee-nom omotu sa oznakom: »Ponuda za adaptaciju i dogradnju uredske i ambulantne zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu.
Kaucija za ovu licitaciji! ima se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mo-gu se dobiti dnevno kod Tehničkog od-sjeka Središnjeg ureda u Zagrebu, Mi-lianovičeva ul. broj 3 ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vrijeme uredovnih sati uz na-platu od Din 200'— za jedan kompletni primjerak raspisa.
U Zagrebu, dne 23 augusta 1940.
Središnji urod za osiguranje radnika.
Razne objave
Poziv upnikom.
2400
Tovarna metla družba z o. z. Ljubljana — je prešla v likvidacijo in se razdražila. Upniki se pozivajo v smislu § 91. zak. o družbah z o. z., da priglase v roku treh mesecev svoje terjatve likvidatorju Jeleniču Jerneju, Ljubljana, Šlajmerjeva 1.
•t.
2408 2—2
Poziv upnikom.
rObčekoristna stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev« r. z. z o. z. v Novem mestu se je razdražila in prešla v likvidacijo. Ev. upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjem.
Likvidatorji so Koželj Ljudevit, Barbič Ivan, Palčič Alojz in Božič Anton.
A
2369-3-3
Poziv upnikom.
Tvrdka Textil - Import jugoslovenska trgovska družba z o. z. v Mariboru se je razdražila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Meglič Otmar, likvidator.
*
2461
Objava.
Izgubila sem izpričevalo enoletne gospodinjske šole ^Mladika« s pravico javnosti v Ljubljani iz 1. 1939./40. na ime:
  -----------------------------------
Ceh Terezija in ga proglašam za ne" veljavno.	Ceh Terezija s. r'
*	2464
Objava.
Uničena	mi	je	bila prometna	knji*
žica	za	kolo	z	evid. št. tablice	184.20*
in jo proglašam za neveljavno.
Brelih Vinko s. r' Oselica.
*	2445
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 181-88; izdano od sreskega načelstva v šk°*l Loki in jo proglašam za neveljavno.
Logondcr Alojz s. u Suha 90.
*	2462
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 621—32 n ime Marenčič Rajko, izdan od sreskelr načelstva v Kranju, za posest in nose' nje ene lovske puške dvocevke. ^ glašam orožni list za neveljaven.
Marenčič Rajko, trgov<?C|
Kranj, Savski breg *•
*	2465
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdajo po občini Lese (Brezje) leta 1925., k tero proglašam za neveljavno.
Murnik Franc s. r., delavec.
Paloviče št. 2, o. BrezJ •
*
246?
Objava.
Izgubil sem indeks pravne fakuHe — nadaljevanje, začeto z letnim s mestrom 1939/40. — glaseč se na Suhadolc Jožef iz Šujice, občina Dobr^ va, ter ga proglašam za neveljavne^ Suhadolc Jožef s- r'
❖
Objava.	,
Orožni list na ime: Schivarz An<k iz	Dolnje	Lendave,	izdan	po	sreske
načelstvu	v	Dolnji	Lendavi,	št.	z^j
9868/3 in št. orož. reg. 572 se je izg11 in se proglaša za neveljavnega.
Schivarz Andrej s- r’ Dolnja Lendava.
*	2447
Objava.
Veržun Ivan, lesni trgovec v Pr?'P|j
svine<) zg«'
gradu, je kot lastnik radnika za Prevalje, v srezu dravograjskem, ZK, bil podelitveno listino (Ver1eihungp v kunde) c. kr. rudarskega glavarstvi
Celovcu št. 2433 iz leta 1852., g1**?1eft. se na eno enojno jamsko mero >0 nung« in jo proglaša za neveljavno.
Veržun Ivan s. r'
Iz,laja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani,