ŠTUDIJSKA Knjižnico Kit-ANJ, Titov trg. KRANJ, PETEK, 21. JUNIJA Pripravimo vse pogoje za prehod na skrajšan delovni čas Tema številnih razgovorov v našem podjetju je zadnje čase prehod na skrajšani delovni čas. V tehničnih službah že analizirajo strojne zmogljivosti posameznih ekonomskih enot, iščejo rešitve okrog skrajšanja vulka-nizacijskih časov, itd. Tudi v drugih službah se pripravljajo na uresničevanje številnih ukrepov, ki jih bodo morali sprejeti organi upravljanja, mi vsi skupaj pa uresničiti in uresničevati, če hočemo, da do skrajšanja delovnika v »Savi« zares tudi kmalu pride. Ponekod so uspeli s skrajšanim delom že v minulih mesecih. Med najrazličnejše organizacijske in ekonomske ukrepe sodijo vsekakor predhodna ureditev priprave dela, centralne terminske službe, penalizacija izgub zaradi čakanja in izpadov v proizvodnji, penalizacija zaradi zamud pri prihajanju na delo, dostavljanje materiallov in drugih potrebnih stvari k delovnim mestom, prenos sej in sestankov na popoldanski čas, itd. O tem in podobnih rečeh berite v rubriki »KAKO GOSPODARIMO«. 8. julija bo izredna konfe renca organizacije ZKS e DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE e V četrtek, 13. junija je bila redna seja tovarniškega komiteja ZKS. Govorili so o vključevanju v članstvo Zveze komunistov, sprejeli predlog organizacijske komisije komiteja o novi strukturi posameznih grup osnovne organizacije ter sklenili, da bo 8. julija izredna konferenca tovarniške organizacije Zveze komunistov. Posvečena bo vprašanjem nadaljnjega povečevanja produktivnosti, izboljšanja delovne in tehnološke discipline ter pogojem za prehod na skrajšani delovni čas. ▲ O tem, da so pred štirinajstimi dnevi diplomirali na gumarskem oddelku Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno-predelovalno stroko v Kranju prvi tehniki, smo že pisali v zadnji številki našega lista. Tokrat pa vam jih tudi predstavljamo. Od leve proti desni stojijo: Vlado Lah, Božo Cvetkovič, Edo Bertoncelj, Janka Tehovnik, Tine Klemenčič, Jože Boltez in Rudi Nadižavec. Ker nam prostor v današnji izdaji ni dopustil spregovoriti o prvih tehnikih in njihovi diplomi kaj več, berite o tem prihodnji teden! Dosedanja razdelitev članov ZK savske organizacije v marsičem ni ustrezala obstoječim pogojem dela v podjetju. Ker so bili v isti grupi običajno člani najrazličnejših ekonomskih enot, včasih celo iz obeh obratov, razprave niso bile najbolje usmerjene v bistvene probleme. Zato je pripravila organizacijska komisija komiteja predlog, katerega glavne značilnosti so: delitev po članstvu na po- (dalje na naslednji strani) Kakšne sklepe ie sprejela skupščina kolektiva na zadnjem zasedanju? 0 Na zadnjem zasedanju skupščine kolektiva, ki je bilo v torek, II. junija, je bil sprejet letošnji in triletni perspektivni plan kadrov in plan izobraževanja. — Pred tem so obravnavali predloga obeh planov na skupnem posvetu predsednikov zborov delavcev, delavskih svetov in šefov ekonom, enot, na sejah zborov delavcev in delavskih svetov, na sejah tovarniškega komiteja ZKS, tovarniškega komiteja ZMS in na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice ter na seji kadrovske komisije pri skupščini kolektiva. Skupščina je predložene materiale skrbno pregledala in ob sprejetju planov kadrov in izobraževanja sprejela še vrsto pomembnih sklepov. Zaradi zanimivosti jih v celoti objavljamo! Osebni dohodki so res odvisni od gibanja proizvodnje ▲ Predsednik ljudske skupšči-ne SR Slovenije VIDA TOMŠIČ je predavala minuli teden kranjskim političnim delavcem o delu in smernicah V. plenuma CK ZKJ Vida Tomšič o V. plenumu CK ZKJ V torek, 11. junija je govorila v veliki dvorani občinske skupščine Kranj političnim delavcem o delu in smernicah V. plenuma CK ZK Jugoslavije predsednica ljudske skupščine SR Slovenije Vida Tomšič. Potem ko je poudarila, da je pripeljal buren razvoj proizvajalnih sil v svetu do velikih socialnih in družbenih procesov, je na široko razvila vzroke za določeno krizo, ki je nastala zadnje čase v mednarodnem delavskem gibanju. Tovarišica Tomšičeva je poudarila, da zavisi uresničevanje naših skupnih ciljev in teženj v borbi za mir in za sožitje med narodi od nas vseh. Vsak na svojem delovnem mestu, v vsakdanjih stikih z ljudmi moramo pomagati, da se čimprej uresničijo cilji naše skupne politike. Da so naši dohodki res odvisni od gibanja proizvodnje, zgovorno dokazujejo izplačani osebni dohodki minuli teden. Kakor smo že poročali, smo s 776.029 kilogrami gumenih izdelkov prekoračili majski osnovni plan za 7,73 in operativnega za 0,87 odstotka. Toda v primerjavi s proizvodnjo v aprilu smo dosegli nekolikšen padec, naredili smo za 7,24 odstotka manj! Ker je bilo tudi vloženo delo manjše, je bila seveda tudi masa sredstev za osebne dohodke manjša. Izpad v proizvodnji je nastal v največji meri zaradi prvomajskih praznikov in kolektivnih dopustov. Spomnimo se, da je stala proizvodnja v obratu I štiri, v obratu II pa tri dni. Ker pa imajo vse ekonomske enote v skladih za do- Bomo letos lahko izvozili za 8,38 odst. več kot lani? Tako se vprašujejo naši ljudje, ki imajo neposredno opraviti z izvozom. Po letošnjem planu bo namreč treba prodati v tujini 4,29 odstotka celotne proizvodnje po vrednosti, če bi imeli zadostne strojne zmogljivosti in bolj stalne surovine, če bi bili gospodarski instrumenti s številnimi davki bolj mili in če bi bolj poznali razmere na tujem tržišču, bi bilo mogoče plan občutno prekoračiti in res prispevati zavidljiv delež k vključevanju naše dežele v mednarodno trgovanje. Kam vse izvažamo svoje izdeh ke? Skoraj na vse kontinente sveta — v Južnoafriško unijo, Etiopijo, Tanganjiko, Grčijo, Romunijo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Sirijo, Jordan, Poljsko, Avstrijo, Holandijo, Ciper, Tajland, Indijo, Ceylon in Bolivijo. Da bomo bolj razumeli vzroke, ki zavirajo nemoten izvoz, je prav, če jih nekoliko pobliže spoznamo. Zanimivo je predvsem, da povprašujejo tuji kupci po tistih naših izdelkih, ki jih domače t žišče sproti porabi. Nasprotno p. tudi v tujini ni zanimanja za izdelke, ki jih domači trg zavrača. Vzroki so prav gotovo v strojnem parku, ki onemogoča hitro prila-(dalje na naslednji strani) puste in državne praznike že prej odvedena sredstva, seveda nismo utrpeli občutnega zmanjšanja pri izplačilu osebnih dohodkov. Zanimiv je tudi pogled na diagram (gl. 2. str.), ki ponazarja v odst. izvrševanje osnovnega in operativnega plana tovarne za prvih pet mesecev tekočega leta. Res zanimivo je, da osnovni plan iz meseca v mesec bolj prekoračujemo, v izvrševanju operativnega plana pa iz meseca v mesec bolj zaostajamo. Zakaj? (dalje na naslednji strani) 1. Pri vsakršnem letnem planiranju kadrov za prihodnja leta morajo kadrovske službe izpopolnjevati metodologijo planiranja tako, da bo mogoče skozi plan kadrov usklajevati osnovna gibanja, kot so proizvodnja, stroški, storilnost, kadri in osebni dohodki ter tako pokazati vsem ekonomskim enotam perspektive razvoja, potrebe in možnosti boljšega gospodarjenja ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke po delu. 2. V tak sistem planiranja kadrov se morajo pravočasno in s polno odgovornostjo vključevati tudi tehnične, finančne in analitske službe zaradi zbiranja in usklajevanja vseh potreb tehničnih, finančnih in drugih normati- vov, ki so osnova za tako planiranje. 3., Kadrovske službe morajo izhajati pri planiranju kadrov za prihodnja leta iz obstoječe organizacije dela in upravljanja v podjetju in iz vseh potrebnih sprememb ali dopolnitev glede na predvideni razvoj podjetja. Le tako bomo dosledneje urejali notranja delovna, samoupravna in materialna razmerja med ekonomskimi enotami in materialni položaj posameznih delavcev. 4. Kadrovska služba za osebne dohodke mora redno analitično spremljati vse pojave in spremembe materialnih odnosov med ekonomskimi enotami in posameznimi delavci, skrbeti za zako- o statutu e BORUT ŽNUDERL — KADROVSKE SLUŽBE e Glede na to, kako daleč so že pri izdelavi statuta, lahko razdelimo delovne organizacije v tri skupine. V eni so delovne organizacije, kjer kolektivi že razpravljajo o izdelanih osnutkih statutov, v drugi so tiste, kjer sedaj obdelujejo in pripravljajo posamezne dele osnutka, v tretji pa so delovne organizacije, v katerih zaradi različnih vzrokov še niso začeli s pripravami na izdelavo statuta in si skoroda niti ne predstavljajo dobro, kako naj bi takšno delo sploh potekalo. Če bi hoteli poiskati pravo mesto našemu podjetju, potem bi se morali odločiti za drugo skupino. Zdi se mi, da ni smotrno na vrat na nos izdelati predlog novega statuta, če namreč ne bo sestavljen po temeljitem postop- O statutih delovnih organizacij je govoril Ivo Tavčar, član predsedstva RSZSJ ku in če ne bo pri tem sodelovala večina članov kolektiva, bo imel nujno mnogo »lukenj« in pomanjkljivosti. Te se bodo pokazale slej ko prej, statut bo vedno manj uporaben in kmalu bo le še zaradi tega, ker pač ustava pravi, da mora biti. Preveč hiteti torej ne kaže. Delo pa je obširno in sprejemni postopek dolg. Zato je treba paziti, da nas čas ne prehiti! Statut je treba izdelati in sprejeti do aprila prihodnjega leta. Sodelovati mora kar najširši krog proizvaiavcev Komisija skupščine za izdelavo statuta se zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov zadnje čase ni sestajala. Delo pa zato ni zastalo. Posebna strokovna skupina je v tem času obravnavala in že pripravila predlog splošnih in temeljnih določb statuta. Člani skupine so v razpravah razčistili mnoge nejasnosti in pripravili gradivo, ki ga bodo predložili v obravnavo na eni prihodnjih sej komisije. V splošnih določbah je govora o naslovu in sedežu podjetja, o njegovi ustanovitvi in predmetu poslovanja, o trgovski mreži in odnosih z domačimi in tujimi podjetji itd. Temeljne določbe vsebujejo osnovna načela za urejanje notranjih razmerij v podjetju ter določajo, izhajajoč iz svobodno združenega dela s produkcijskimi sredstvi, temeljne pravice in dolžnosti delovnega človeka in načela delovanja delovne organizacije. O statutih delovnih organizacij je razpravljal v ponedeljek, 11. junija tudi plenum republiškega sveta zveze sindikatov. V razpravi, ko je govoril tudi bivši predsednik zveze Stane Kavčič, in v uvodnem referatu Iva Tavčarja, so poleg razglabljanja o temeljnih načelih govorniki še posebej poudarili povezanost delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami in s širšo družbeno skupnostjo. Veliko so govorili tudi o uvedbi 42-umega delovnika, o napačnem pojmovanju pomena strokovnih služb v delovni organizaciji, o decentralizaciji delavskega upravljanja, o nadaljnjem izpopolnjevanju sistema delitve dohodka itd. Razprava je jasno pokazala, da mora sodelovati pri izdelavi statuta kar najširši krog proizvajav-cev. Določila v statutu morajo temeljiti na resničnem stanju v delovni organizaciji, na materialni osnovi, kajti potem ne bodo le prazne in neuresničljive fraze, ampak bodo pomenila trdno osnovo, na katero se bodo opirali vsi ostali samoupravni predpisi (pravilniki, poslovniki itd.). S tem bo postal statut osnova vsemu samoupravljanju in bo skupaj z ostalimi notranjimi predpisi pomenil učinkovit sistem samoupravnih pravil. To pa bo enkrat za vselej preprečilo samovoljo in kršenje pravic proizvajavcev ter onemogočilo primitivistično in improvizirano »samoupravljanje«! Osebni dohodki so res odvisni od gibanja proizvodnje (nadaljevanje s 1. strani) Pa še kratek pogled na uspehe posameznih ekonomskeh enot! T Izvršitev plana v "o EKONOMSKA ENOTA osnovnega operativnega VALJARNA I 111,02 117,92 STISKARNA prešani izdelki 105,38 104,73 velo in m op. diafr. 20,35- 88,58 PREMAZOVALNICA 89,71 113,01 PNEVMATIKARNA I velopnevmatika 102,50 108,97 veloogrevne duše 102,71 107,96 avtopnevmatika 106,14 115,71 avtoogrevne duše 351,43 424,68 TEHNIČNI IZDELKI 125,12 107,70 ROTACIJSKE PREŠE 112,93 100,04 PREVLEKE valjev in bandaž 199,89 106,20 ekipno delo 71,21 — PNEVMATIKARNA II - avtopnevmatika 111,95 94,91 avtoogrevne duše 128,31 107,02 žična velopnevmatika — — moped pnevmatika 82,24 70,67 KONFEKCIJA VRHNIKA 116,18 99,05 SKUPNO VSA TOVARNA 107,73 100,87 V posameznih enotah so imeli naslednje težave: VALJARNA I: surovih zmesi je bilo premalo zaradi pomanjkanja bune KBS. STISKARNA: primanjkovalo je primernega platna za transportne Kakor vedno, se je Jože Je-| reb tudi tisto soboto ves vesel | poslovil od nas. Saj je tako željno pričakoval nedeljo — dan prijetnih uric in razvedrila. Razšli smo se, odhiteli vsak po svojih opravkih, na svoje domove. Nihče ni slutil, da je bil to Jožetov poslednji sloves, kajti prezgodnja smrt si ga je izbrala za žrtev. Omahnil je v mladosti svojega življenja in smrt je naredila vrzel v našem kolektivu, še huje pa je prizadela njegove domače. Jožeta ni več... Ostal je sa-S mo spomin, a ta bo živel dol- s go. Bil je del nas in njegova jj izguba je kakor, da bi nama izrezali del telesa! trakove, za podplatne plošče bune KBS in za avtotekač ustrezne zbirne gume. PREMAZOVAL.NICA: zaradi pomanjkanja faktisa je odpadla proizvodnja blaga za torbice, zaradi barve pa proizvodnja enojno gumiranega blaga. PNEVMATIKARNA I: poraba avtoogrevnih duš je bila odločno prevelika kljub objektivnim vzrokom. TEHNIČNI IZDELKI: pri proizvodnji cevi brez vložka je primanjkovalo zmesi oziroma surovin, prav tako tudi pri proizvodnji irigator cevi, sanitetne preveze, brizganih velo- in moped izdelkov itd. Gasivci smo si ogledali tovarno ..Tomos” v Kopru e IVAN PETRIČ — SEKRETARIAT ® Morda se še spominjate, da je upravni odbor podjetja nagradil naše prostovoljne gasivce za njihovo požrtvovalnost ob požaru v stiskami z denarno nagrado 50.000 dinarjev in brezplačnim avtobusnim prevozom v Koper. Nekoliko z zamudo smo prejeli tudi sliko, ki jo je posnel fotograf pred tovarno motornih vozil »Tomos« v Kopru. Bilo je to 11. maja. Tovariši iz naše prostovoljne ga-sivske organizacije so mi naročili, naj se v njihovem imenu zahvalim organom upravljanja in celotnemu kolektivu za izkazano pozornost. Med izletom v Koper je bilo res prijetno, hkrati pa tudi poučno, saj smo si »Tomos« temeljito ogledali. Naši gasivci na strokovni __ ekskurziji v tovarni motor-y nih koles »Tomos« Koper ODSTOTNO IZVRŠEVANJE OSNOVNEGA IN OPERATIVNEGA PLANA ZA PRVIH PET MESECEV LETOŠNJEGA LETA loč,85 107,75 lo4,88 lo5,3o plan = loo % ^^lo3,29 Tol,67 97,63 95,59 Jloo,o4 5loo,87 januar februar marec april maj £ osnovni I I operativni plan ____I plan Kakšne sklepe ie sprejela skupščina kolektiva na zadnjem zasedanju? (nadaljevanje s 1. strani) dane možnosti pravočasno žago- ne službe so dolžne planirati p ranite in demokratične postopke tavijati racionalno zaposlovanje izvodne naloge za obrat I tako, pri reševanju sprememb ali po- potrebnih kadrov. da bo mogoče uspešno usklajevati pravkov osnov ter meril za deli- planirane proizvodne naloge, s pla- tev osebnih dohodkov po organih 7. Ekonomske enote in kadrov- niranimi nalogami na področju upravljanja, in sistematično raz- ske službe so dolžne sporazumno izobraževanja v teh enotah. Šefi vij ati sistem delitve dohodka in upoštevati določene dneve v mese- so glede na to dolžni koordinirati osebnih dohodkov. Vsi organi cu (1. in 15. dan) za sklepanje proizvodne planske naloge in ča-upravljanja v podjetju so dolžni novih delovnih razmerij, kajti le sovne ter prostorske možnosti za sprejemati pri delitvi dohodka tako bo mogoče redno prirejati praktično poučevanje delavcev ta-takšne odločitve, po katerih bo uvajalne seminarje za vse nove ko, da inštruktorji za stroko lah-mogoče dosledno uresničevati so- delavce pred razporeditvijo na de- ko sistematično in kar najbolj cialistično načelo delitve po delu. lovna mesta. uspešno usposabljajo nove delavce 5 Kadrovski službi za delovne , , ... , ... in izobražujejo poklicne delavce v odnose in izobraževanje kadrov 8- Kadrovska komisija skupsci- naravnih pogojih dela. letnega "kih ^Tin* ^be 12. elani kolektiva, ki se vklju- in perspektivnega plana kadrov in m°raJ° skrbeti, da se namešča na čujejo v izobraževanje pri gu-plana izobraževanja bodisi po sa- tehnična delovna mesta (ah na marskem izobraževalnem centru, mostojnih zavodih podjetja (gu- delovna mesta drugih strok) in v razne strokovne šole ah semi-marski izobraževalni center, gu- na inženirska delovna mesta (ali narje izven podjetja in v specia- @ © a Bomo letos lahko izvozili za 8,38 odst. več kot lani? (nadaljevanje s 1. strani) gajanje povpraševanju na tržišču. Ce pa dodamo k temu še neraziskanost tujega trga, navezanost pri iskanju kupcev zgolj na osebna poznanstva in na dokaj neelastična zastopstva naših izvoznih podjetij, so razmere, v katerih se nahajajo danes naši komercialisti, že bolj jasne. To pa še ni vse! Spomnimo se ŠTEFAN MARCIJAN - KADROVSKE SLUŽBE • Prehajanje na 42-urni delovni teden spremljajo ba™°'surovin^d^IntetiČMga^av- V treh fazah do 42-urnega tednika i i -------- --------- , . . . ' , . . . v n • no 03 VO SUIUVIII UU M11 LC L lUllCigCl tVClV" težave in predhodne rešitve, ki jih ni mogoče zaobiti m uveljaviti cez noc. Priprave za prehod na do raznih vulkacitov in p0„ skrajšani delovni čas lahko strnemo v tri faze, ki naj vsaka prispeva po svoje del temeljitih resi- možnih materialov! Kavčuk do- tev in možnosti za takšen prehod in istočasno zagotavlja nezmanjšano m postopno nadaljnje ^jmo enkrat s Poljske drugič iz povečevanje produktivnosti dela, povečevanja dohodka in življenjskega standarda delavcev. Kanade, tretjič iz Sovjetske zveze Te tri faze so: ekonomske enote. urnim delom strojev« pa pomeni itd. Vsakokrat je drugačen zato ___________ 1. proučevanje proizvodnje in Višjo stopnjo izkoriščenosti ka- progresivno naraščajoči ekonom- ima nas razvoj vseskozi velike te- marsk! inTtitutT^odisrpo^dmgih enaka delovna mesta drugih strok) iistiJčne oblike "strokovnega ali tehnoloških rešitev, po katerih ne pacitet lahko dosežemo s smotrno ski uspeh ob nespremenjenem na- zave s spreminjanjem receptur m marsk, institut), po drug „ v... --sivce dalž- znanstvenega izpopoIlljevanja v bo treba bistveno povečevati ob- in trajno racionalno kombinacijo poru vloženega umskega in ftzrc- postopkov tujini, morajo predhodno prevzeti sega sredstev za delo števila za- razporeda ljudi m sredstev.Navc- uega dela. Trajno racionalno ko - odlično kvaliteto izdelkov. ROTACIJSKE PREŠE: do izpa- zaradi obolelosti delavcev. Proiz- nolti, ^ znanS“ga je prišlo zaradi spremembe vodnja žičnih veloplaščev je v drm strukturo ne ustrezajo po stro- polenih delavcev, nadurnega dela dena težava se še posebej zaostru- binacijo razporeda ljudi in sred- in to odlično kvaliteto izdelkov aa je pusm zcu.aui voanja JN, kovne šole štipendiranje in dru- siruKturo ne «suezajo pv določene pogodbene obveznosti do pus.emn ue.avccv, „auu,„CBa uc,» uv™.„ .. o. ^ j- -- - ,.u . ^nlrnmnr razumliivn In če kvalitete m zaradi pomanjkanja celoti izpadla zaradi pomanjka- je'utemeljeno s konkret- kovni izobrazbi ali strokovni dj tj kakor jjh bo podrobno (ki ga bo treba zmanjšati do je s prehajanjem na 42-umo te- štev bo v takih pogojih mogoče to je vsakomur razumljivo. In c materiala. Na izpad je vplival pre- nja žičnih jeder. Pri moped pla- ^o). ^o je utemeljeno s konkret^ praksi> zaradi česar jim ni mo ^edpisMa kadrovska komisija skrajnosti) itd.; densko delo, ki je lahko ekonom- doseči, ko bodo tehnične, komer- se se spomnimo s kakšnimi ce- TErfEEe! ISSSi!ESSilil! IsSSr BEŽFlIiii njavi zmesi, pri avtoščitnikih ment pri ročnih izdelkih. Petdeset mladincev bomo vpisali v našo poklicno gumarsko šolo Gumarski izobraževalni center našega podjetja je te dni razpi- Zdravniški in psihološKi pregled sal vpis za petdeset bodočih učencev poklicne gumarske šole za sta obvezna za vse kandidate in ko bo namreč mogoče glede na naj kadrovske službe izdelajo čim- upravljanje^ Vsebinsko m po ob- javcev skozi delitev osebnega do- ne enei^ije ki J® nost v skupnih naporih za izvrše- ^oVočittv "za najustreznejšo f eženim. ekLomskim uspehom, vanje planskih nalog Službi pri- 1 ianE v podTetju da bo mogoče poslovnih dogodkov in gospodar- obliko skrajšanega tednika, ki bo Povečevanje proizvodnje z »nad- prave proizvodnje pa bo toliko priznavati posameznim delavcem jenja, pri čemer so dolžne redno pomenila za podjetje prihranek na ustrezno usposobljenost na osnovi sodelovati vse strokovne službe in poslovnih _ Stroških in omogoča a strokovne izobrazbe in praktične posamezni strokovni delavci. smotrnejši počitek ter re r a j ,.. . ^ elanov kolektiva, usposobljenosti 10. Glede na tolikšno povečanje -i-— — --------- ------- ------- r . , , o . potreb po novih kadrih v pi"i- , , in lennoiosKe resnve, m j m ne u. šolsko leto 1963/64. Ta razpis jev skladu s sprejetim letošnjim m ju bo treba opraviti od 8. do 13. llodnjih letih ie treba bolj kot sprejela vrsto pomembnih skic- Mlo mogoče Trenutno se Grupa osnovne organizacije ZK, Kaže, da v našem podjetju ne i.| Kakor vidite, je skupščina bodo potrebne takšne proizvodne lc “ISI in tehnološke rešitve, ki jih ne bi pr3V0 POt lažje prevzeti veliko odgovornost za redno in pravočasno termini-ranje ter iansiranja proizvodnje kot enega osnovnih pogojev za prehod za 42-urno tedensko delo. Ustreznih oblik skrajševanja delovnega tednika je več. V našem podjetju največ razmišljamo o perspektivnim planom kadrov in izobraževanja, ki ju je sprejela julija potem, ko bodo kanmdati doslej upoštevali fiziološke pogoje , . . se iTkEnujn^ potrebne “ešUve”vsT- ® BLAŽ STUDEN - GUMAR- možnosti da bi imeli po tri zapo- porazdelitve naše pro- ’ vv' Prejeh od centra P°Sebna vablla‘ dela in vse ukrepe za večjo zdrav- pov‘ Nasa naloga je seda)' da Se ,jujejo zaradi predpisov o vulka- KI IZOBRAŽEVALNI CENTER ® redne sobote proste,^vsako^etrto ^ trg .n na ,zvoz skupščina na predzadnjem zasedanju. Sprejeti kandidati se bodo izo- Po uspešno zaključeni poklicni Prevoz na pregled plača »Sava«. stveno_pr.eventivno in higiensko- jih držimo in da jih cenimo bolj, nizacijskih časih, da bi bilo mo- Na zadnji seji bivše IV. grupe pa bi delali. Poleg določenih pri-Najkasneje do 30. junija je tre- tehnično varnost delavcev. V tej _ goče tudi tukaj skrajšati delovni osnovne organizacije ZK so člani hrankov na ^„eae.rg.„‘arabj Toda, če že naštevamo težave , . .. , , v __J— J-J j- — leimiLiio varnoH aeiavucv. v lcj »oce tuai lUKai sKraisati aeiuvm udiiuviic ui.. ,; „ . . , brazevali dve leti v poklicni g - soli m po opravljene P J ba poslati na naslov GUMARSKI smeri naj se razvijata in izpopol- kakor je bila navada doslej. Pri- ča brez povečevanja obsega de- predlagali deset kandidatov za prevozih, prehrani m drugem . - - - stasr-rtrst &x^jxs2r»s slednjih poklicev: @ pripravljavec polizdelkov ----- P1 s^dnjl 80,1 ,gr k nridohUev Iastnoročno napisano prošnjo za ža 0 varnosti v vseh ekonomskih Dretek,osti kai radi SDreiema’i Seno, bo mogoče ustrezno poveča- vključevanja novih članov. Da je nje strojev, temeljitejše priprave nečesa. V komercialnih službah @ izdelovavec tehničnih izdelkov sevalnega cent[a za p"d°blteV vpis, zaključno spričevalo osnov- enotah). pretek.ost, kaj radi sprejema, ^ kapacitete valjarne, da bo bila razprava precej živahna, si za naslednji teden, odpravo nadur sta se do nedavnega ubadali z poklica gumars eg ■ ne šole, izpisek iz rojstne matične različne sklepe, neradi pa smo se lahko v zadostni meri zalagala s lahko kar mislimo, saj so pri- m proste dneve za vzdrzevavce, ki UVOzom m izvozom samo dve Posamez Ut si ^..Pni,o^1(1 knjige, priporočilo organizacije jj Organi upravljanja ekonom- polproizvodi druge proizvodne šotni govorili o sprejemnem po- Jih doslej skoroda niso imeli. osebi. Šele pred nedavnim se je © izdelovavec avtopnevmatike. 8. julija bo izredna konferenca organizacije ZKS (nadaljevanje s 1. strani) samezne obrate, formiranje osnovnih organizacij, ki bodo imele lovno razmerje in jim omogočila približno enako število članov — ustrezno delo v skladu s pndob-okrog 24, in da bodo v vsaki sku- Ijeno poklicno izobrazbo. Začetek paj člani Zveze komunistov iz pouka bo v mesecu septembru ekonomskih enot osnovne proiz- letos. vodnje ter stranskih dejavnosti Stroški šolanja in oskrbnina v in strokovnih služb. Komite je mladinskem domu le delno hrenovi predlog v celoti sprejel. Ta- mene učence, kajti center izplaču-ko imamo sedaj naslednjih šest je mesečne nagrade, delovne oble-osnovnih organizacij: ke in obutev pa podeljuje brez- PNEVMATIKARNA I, ki zdru- plačno. Poleg teh nagrad dobivajo žuje člane iz pnevmatikarne I, učenci tudi izredne mesečne na-mehanične delavnice, obratnega grade za uspehe pri praktičnem laboratorija, oddelka tehnične delu, teoretično usposobljenost in kontrole in kadrovskih služb. Njen sodelovanje v domski skupnosti, sekretar je Ivan Omers. Za vpis veljajo naslednji pogoji: STISKARNA, ki združuje člane uspešno zaključena osnovna šola, stiskarne, transporta in komerci- zadovoljivo zdravstveno stanje, alnih služb. Njen sekretar je Jo- starost med 15. in 17. letom in že Kocijan. uspešen psihološki izvid zaradi TEHNIČNI IZDELKI, ki zdru- pomoči pri poklicni usmeritvi, žuje člane tehničnih izdelkov, obratne ambulante, samoupravnih organov in sekretariata. Njen sekretar je Anton Božič. VALJARNA I, ki. združuje člane tehničnih služb, valjarne I, prema-zovalnice in finančnih služb. Njen sekretar je Alojz Zalar. PNEVMATIKARNA II, ki združuje člane pnevmatikarne II, oddelka tehnične kontrole, laboratorija in konstrukcije. Njen sekretar je Stane Kaltenekar. VALJARNA II, ki združuje člane su v poklicno šolo i*ob«*™je zs^ioieTh kraja”kandidatovega sk Enol in ^ 7ter strokov- jih držali! za določen poklic na lastno ze jo bivanja prošn jo za sprejem v in po priporočilih zdravnika ter m!adinskem domu> M naj jo p0d-industrijskega psihologa v s a u p;gej0 S(ar§i (er forj^o staršev, da s potrebami tovarne po po teni b(J kand;da[ po uspešno konča-delavcih. Po zaključenem šolanju nem šolanju na poklicni gumar-in doseženem poklicu bo tovarna sk. -o]i sklenil za dve leti deIov-»Sava« sklenila z absolventi de- no razmerje s tovarno »Sava«. Sporočilo o samopomoči Na drugi redni seji plenuma v ekonomski enoti TEHNIČNI sindikalne podružnice »Sava« je IZDELKI. Ker dela v treh izme-bil izvoljen nov odbor samopomo- nah se pozanimajte najprej v čl katerega člani so: Ida MOHOR- isarni tehničnih izdelkov (tele-KO, Ivan ROžENBERGER m Leo- ^ . , , pold RATNIK. Ker vas verjetno fon »hrata I st. 42), kdaj dela, zanima, kdo vpisuje sedaj v sa- potem pa se oglasite pri njej. Do-mopomoč, nekaj besed o tem: kumente za dvig sredstev iz samo- ,, , , , , .v pomoči pa dobite lahko vsak me- vsak član kolektiva, če je pri- sec tretji dan po izp adu osebmh pravljen prispevati v sklad vsak dohodkov v sindikalni pisaim mesec po 200 dinarjev. Vpisuje obrat I. IDA MOLIORKO, ki je zaposlena stopku in o tem, zakaj so postali Prva podjetja, ki so že prešla število sodelavcev na tem po-nekateri člani povsem neaktivni, na poskusno skrajšanje delovnega dračju razširilo na pet oseb. Toda Izgovori, češ saj je dober delavec, časa, so izvedla številne predhod- nove moči so še mlade, neizku-niso umestni in sprejemljivi. ne ukrepe in dosegla že v prvih šene. Zato bo treba počakati še Člani grupe so sklenili, da bodo mesecih vidne uspehe v nadalj- nekaj časa, da se uvedejo in iz-obvestili vse neaktivne člane ZK, njem povečevanju proizvodnje, popolnijo v zahtevanih zunanje-naj pridejo zagotovo na naslednjo produktivnosti dela, osebnih do- trgovinskih poslih. Ker pa letno sejo. Naloga grupe ni samo voditi hodkov. To so »Lesonit« Ilirska uvozimo samo surovin za tri in evidenco prisotnosti, aktivnosti ali Bistrica, »Litostroj« Ljubljana, pol milijarde dinarjev — da o te-neaktivnosti, kaznovati in spreje- »železarna« Jesenice, itd. Vseka- žavah okrog nabave deviz in nama ti v članstvo. Predvsem se je kor je najzanimivejše in ohrabru- ročanja niti ne govorimo, je ra-treba lotevati proizvodnih težav, joče to, da je eno izmed omenje- zumljivo, da bo treba službo ka-razvijanja delavskega upravljanja nih podjetij v mesecu maju po- drovsko se ojačiti. Kajti treba bo in odnosov v ekonomskih enotah, večali proizvodnjo ter osebne do- sistematično zasledovati razmere To področje je bilo doslej vse hodke za 12% v primerjavi z na zunanjem trgu ter najti način, preveč zanemarjeno, zato tudi in- aprilskimi uspehi, v primerjavi da se lahko izkopljemo iz sti-teres članov za same seje grupe z lanskoletnimi majskimi uspehi ske, ki je spričo naštetih vzrokov ni bil zadosten! pa celo za 25 %! zares velika. Domači humor Med prijetne letoviške kraje v srednjem delu Jadrana sodi tudi Posebno -doživetje je enodnevno ribiško mestece Šali na Dugem otoku. Tamkajšnja kmetijska ali večdnevno križarjenje v okolici zadruga nudi v svojih gostinskih in turističnih obratih pension Dugega otoka. Za tiste, ki bi pre- Ce vas zanima, kal ie novega pri nas ...! — Fonzl, pusluš! Kva mislš,, al’ b’ odprva tole omaro? Kva veš, če nimajo naš mladine’ u nej tud kej za naju? — Mejduš, a se ti blede. Pol pa neb bla tko zapredena. Sej veš, da ne prebirava samo midva X-100, NN, Crno-beli, Karla Maya in druge romane .. .! ????? za 950 dinarjev. Poslovil se ie V 5. številki našega lista je bil vzdrževanju strojev. Odločno smo se zavzeli, da ne bomo več čistili prahu s stisnjenim zrakom, temveč s krpami in metlami. To velja tudi za vulkanizerje. Potem smo sklenili spremeniti normo za peko MARJAN GRUDEN — STI- trakov »japonka« na 30 pek. De- iz valjarne II, mehanične delavni- SKARNA ® Po daljšem času se je žurnim ključavničarjem pa smo objavljen tudi članek, ki govori o ce II, električne delavnice, pre- spet sestal delavski svet naše eko- priznali le 50-odstotno nagrado, slovesu delavcev prevleke valjev vleke valjev in skladišča. Njen se- nomske enote. Bilo je to v torek, dokler ne bodo uvedri dežurne od svojega sodelavca Jožeta Pelc-kretar je Matija Gogala. 7. maja. Govorili smo o izvrše- knjige za vpisovanje opravljenega la. Tokrat dopolnjujemo članek v Nova organizacijska struktura vanju proizvodnih obveznosti, o dela. toliko, da se je tistikrat poslovi je pričela veljati v ponedeljek, čiščenju in vzdrževanju strojev, o Bolj bomo morali paziti tudi na od sodelavcev tudi Valentin Svete, 17. junija. Ko bodo preverjeni se- normah in o nagradah dežurnim kalupe, saj se zaradi nepazljivosti ki je delal v našem podjetju pol-znami članov posameznih osnov- ključavničarjem. preveč kvarijo. Vsak izpad sami nih 31 let. S svojim delom je ve nih organizacij, bo tudi olajšano Po analizi vzrokov, zaradi kale- najbolj čutimo, ker zavisi masa liko pripomogel k razvoju tovar-sprejemanje novih članov v Zvezo rih smo imeli v aprilu zastoje, sredstev za naše osebne dohodke ne, zato je razumljivo, da je bilo komunistov. smo se podrobneje pomenili o od obsega količinske proizvodnje, slovo nadvse prisrčno. živeli radi dopust v campu, pa bo Ce si žel,te resničnega ribiškega ”^aj edinstvenega taborjenje ob življenja, zabave in počitka, potem ldealm E sc odločite za Šali. V mestu imajo rovi gozdič, Domačim so zgraddi zdravstveno postajo, električno raz- tam tudi bife. Zanimivo^ je tudi to- svetl/a-vo, trgovine, kinematograf- pl°, slano in zdravilno žvepleno je- sko dvorano, čitalnico, kavarno itd. zero ob Telasici. Turistično društvo Šali prireja tudi vrsto zabavnih prireditev, kot so oslovski festival sredi avgusta, tekmovanja v športnem ribolovu, vaterpolo tekme itd. Enodnevni izleti do Telašice in ob Dugem otoicu po Kornatskem arhipelagu stanejo 400 dinarjev za osebo. Šali je z Zadrom dobro povezan, saj vozi razen nedelje vsak, dan v obeh smereh parnik. Odhod iz Za- ■ hi- Šali na Dugem otoku nudi dnevni pension po 950 din Takle je pogled na ribiško (nafto) in za nakup hrane. Na ta-k in letoviško mestece Šali kih ladjah je prostora za S do 6 na Dugem otoku oseb. V kajutah so ležišča z vso posteljnino in jedilni prostor. V na- dra je ob 15. uri. Potovanje je hi- Za ljubitelje podvodnega ribalo- jemnini je vračunana vsa postrežba, tro, saj se lahko poslužite ekspres- va morcla še najnovejšo informaci- kuhar in krmar. Za člane republi- Kdor je navdušen za klasičen ribo- ne avtobusne proge Ljubljana—Re- jo: domačini imajo pripravljenih škega društva za podvodne spoi.e ^ lov ali podvodni ribolov, ta naj ne ka—Zadar. S parnikom pa se lahko nekaj posebej urejenih^ ribiških la- in raziskave je mesečna ribiška tak- S® pozabi doma trnkov in ostalega pr,- pripeljete v Šali tudi z Reke vsak dij za večdnevna križarjenja med sa 100 dinarjev. bora oziroma harpune, podvodne petek - odhod ob 20. uri in pri- Kornati. Dnevna najemnina ,e 4500 Za vse podrobnejše mformaetje maske ,n plavut,. BUŽne Lnatsko staneh v SaUju naslednjega dne ob do 5000 dinarja. Poleg tega ,etre- ^EdEEsEdUgToTOK' otočje je raj za ribiče. 7. uri zjutraj. ba plačat, se Stroške za gonvo NA ZADRUGA ŠALI, DUU1 U1UK. Nezdrav duh v . . . • DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE # »Mens sana in corpore sano!« »zdrav duh v zdravem telesu« je znan izrek, hi je vodilo pravim 'športnikom. Žal pa poznamo tudi primere, ho to ne drži. Evo primer- ček: V pokalnem rokometnem tekmovanju so si funkcionarji iz Dupelj dovolili kaj čuden prestopek. Nekaj najboljših igravcev je nastopilo isti dan najprej prati moštvu »Save« za domačo rezervno ekipo, uro kasneje pa proti »Storžiču« za domačo prvo ekipo. In za nameček je eden izmed tistih igravcev nastopil čez dva dni še tretjič — takrat za ekipo rokometnih sodnikov. Razumljivo je, da so se prizadeta moštva zaradi tega pritožila pri odboru za rokomet na občinsko zvezo za telesno kulturo v Kranju. Toda t>se kaže, da tamkajšnji tekmovalni komisiji v začetku napisani izrek ni poznan. Zamižali so kljub nepravilnosti dupeljskih funkcionarjev, ker bi bili v primeru pravičnega razveljavljenja tekem med »Storžičem« in »Dupljami« A ter »Radovljico« in ekipo sodnikov tudi sami prizadeti. So namreč tudi oni sodniki in sodelujejo v pokalnem tekmovanju!? Pa naj potem še kdo ugovarja, češ da ni dobro biti pri koritu! Lahko bi dejali: »Nezdrav duh v . . •!« 17 aže, da smo ljudje nagnjeni k ^\zapletanju enostavnih stvari in k ustvarjanju problemov, kjer to sploh ni potrebno. Beseda PROBLEM je danes sploh zelo priljubljena, saj imamo stanovanjske probleme, probleme prehrane, proizvodne probleme, probleme s prebavo, razne problematike itd. Toliko je raznih problemov in problematik, da se človeku kar zvrti v glavi. Zlasti še ob problemu uporabljanja problematičnih problemov iz problematike našega izražanja! »Smešno izražanje!« boste rekli. Točno! Ali pa ste že kdaj pomislili, kako govorimo in pišemo — ne vsi, ampak mnogi? Takole nekako: Iz raznoraznih virov, strogo zaupnih, smo dobili poročilo, da :e le-on e ga relativno sončnega dne hodila po pločniku ob novaodprti cesti I. reda naša delavka Anica An-čica in stopila pri tem na tamka] ležeči in navzgor obrni eni, še neomenjeni bananin olupek, le-katere-ga je vrgel na tO'pogledni pločnik neki individuum, ki je kasneje v Izžrebani so bili... V ponedeljek, 17. junija je komisija, ki so jo sestavljali reše-vavci, člani prometno - varnostne komisije in člani uredniškega odbora, izžrebala nagrajence slikovne nagradne križanke in nagradnega tekmovanja »Ali poznaš prometne znake« iz 5. številke ter nagradnega mozaika iz 4. številke časopisa »Sava«. Izžrebani so bili naslednji reševavci, tekmovavci in sestavljavci: SLIKOVNA KRIŽANKA: 3.000 din — Zinka Jerovšek, 1.000 dinarjev — Martina Podobnik, Tončka Gobec, Pavla Eržen in Toni Horvat, 500 dinarjev — Blaž Stu-den, Jože Sinkovič, Silvo Gro- Realen uspeh na mednarodnem tnrnirin F KEGLJANJE • AVGUST POTUŠEK — ANALITSKA SLUŽBA # V sredo in četrtek, 5. in 6. junija smo prestali savski kegljavci ognjeni krst v mednarodnem merilu. Na krožkovnem turnirju, ki so se ga udeležili poleg šestih drugih kranjskih krožkov tudi kegljavci železniškega športnega kluba »Alle neune« iz Nurnberga (Nemška demokratična republika), smo se uvrstili v disciplini 6 krat 100 lučajev mednarodni slog z 2341 podrtimi keglji na četrto mesto. Od naših igravcev ni nihče »prijetno presenetil«. Lahko bi celo dejal, da so zadnji trije tekmovavci malce razočarali. Posamezniki smo v 100 lučajih (50 na polno in 50 na čiščenje) podrli naslednje število kegljev: Ambrožič 425, Potušek 393, Voršič 390, Podjed 382, Sekne 380, Toplak 371 in izven konkurence Pogorelec 365 ter Gornik 362. V ženski konkurenci je nastopila tudi Žnidaršičeva skupaj s Stružnikovo (Iskra). Premagali sta nemški par z rezultatom 729 : 699 kegljev. Goste so gostitelji — KK Triglav Kranj — lepo sprejeli ter jim izkazali veliko pozornost. Po tekmovanjih v Kranju so odpotovali nekateri na Jadran, ostali pa so se vrnili v domovino. Bili so presenečeni nad lepotami naših krajev in prijaznostjo naših ljudi. Vrsti red krožkov: Tekstilindus 2566, Iskra 2441, Elektro Kranj 2416, SAVA 2341, Elektrarna Sava 2274, Alle neune 2196, Kovinar 2177 in Gradis 1995 podrtih kegljev. ^^Med najboljše igravce rokometa sodi Iztok Klavora — na sliki med streljanjem na vrata Dupelj Tehnični izdelki ali gumarska šola? • FRANCI JENKO — GUMARSKA POKLICNA ŠOLA • Tako se vprašujemo ljubitelji nogometa v našem podjetju, kadar govorimo o prvenstvu ekonomskih enot v malem nogometu. Po dveh nepričakovanih porazih pnevmatikarne I in po drugem porazu mehanične delavnice II sta ostala glavna kandidata za naslov prvaka samo še moštvi tehničnih izdelkov in poklicne gumarske šole. Verjetno bo treba počakati še nekaj dni, preden bo slika o končnem razporedu jasnejša. Zadnjih nekaj dni so bili dose- VALJARNA 2:1. Po 27 odigranih ženi v nadaljevanju tekmovanja tekmah ali slabih dveh tretjinah naslednji izidi: GUMARSKA ŠO- tekmovanja je trenutno stanje na LA : MEHANIČNA II 5 : 1, TEH- prvenstveni lestvici naslednje: NIČNE SLUŽBE : STISK ARNA Ko govorimo o glavnem namenu 6 : 0, KADROVSKE SLUŽBE : tega tekmovanja, v katerem so---------------------------------deluje več kot 150 članov kolekti- jemljejo nekateri posamezniki srečanja le preveč zares. Ker prihajajo na igrišče celo brez copat, je seveda razumljivo, da ta ali oni zaradi nepremišljenosti nekaj dni po tekmi jadikuje zaradi pohojenega palca na nogi, podpludbe ali pretegnjene mišice. Ne smemo pozabiti, da zlasti nevajeni starejši igravci brez primernega treninga ne morejo biti kos mlajšim. Zato naj ne pretiravajo in naj jemljejo srečanja predvsem kot razvedrilo in razgibavanje na prostem! Precejšnja izenačenost med ekipami • CIRIL DOMINKO — PNEV-MATIKARNA I 0 Pred mesecem smo pognali tudi prvenstvo ekonomskih enot v namiznem tenisu. Tekmovanje poteka še kar redno kljub temu, da imamo samo eno mizo za igranje. Trenutno vodi moštvo pnevmatikarne I pred pnevmatikarno II, toda moštva so tako izenačena, da še nj moč napovedati zmagovavca. NAMIZNI TENIS Sodeluje deset ekip. Vsaka šteje tri igravce, ki igrajo med seboj toliko časa v posameznih dvobojih, dokler ena ne doseže pet zmag. Trenutna razporeditev sodelujočih moštev je razvidna iz pregleda, v katerem pomenijo prve številke odigrano število dvobojev, druge pa doseženo število zmag: analizi po tem vprašanju priznal, da je v dotični situaciji položaja krivec tozadevnega problema, katerega rešitev po tem problemu kaže, za kaj gre. Ko je že tapogled-na, z analizo problema ugotovljena delavka zaradi subjektivnega vzroka padla, je dotična abstinirala s pločnika, po katerem je pred padcem hodila, in se distancirala na srede ob pločniku ležeče ceste . . . Da, tako se izražamo, misleč pri tem, da smo bolj učeni. Dolgovezimo, uporabljamo tujke, čeprav imame lepe domače izraze. Nizamo odvisnike kakor koralde na ovratnici in se izgubljamo v frazah, da se človek sploh ne znajde več. Se mar ne zavedamo, da je znak bistrega duha povedati ali napisati zapletene in učene stvari preprosto, vsakomur razumljivo? Kaj je naš materin jezik res tako reven, da mo\ra-mo segati po neprimernih tujih vzorih, tujkah, frazah in dolgovezenju . ..? Razmislite o tem in ne pozabite, da je umetnost govoriti jedrnato in razumljivo, nesposobnost pa dolgoveziti in zavijati besede v nerazumljive stavke! Vas pozdravlja vaš Pepe Le^-nga! želj, Jana Kavčič in Iva Podpre-skar. ALI POZNAŠ PROMETNE ZNAKE?: Anica Jovanovič, Cveto Vidmar, Ivanka Snedic, Martina Podobnik, Jožica škrjanc, Hermina Ilijevski, Lojze Mravlja, Ludvik Paušer, Ivan Petelinšek in Alojz Škrjanc. Vsak prejme 500 dinarjev nagrade. KAJ SKRIVA MOZAIK?: Franc Krničar, Lucija Kovačič, Ivan Šilar, Janez Brtoncelj, Anton Sajovic, Štefka Dobnikar, Jože Kalan, Marija Jakupovič, Slavka Trobec in Albin Ilijaš. Vsak prejme 500 dinarjev nagrade! Vse nagrade bodo nagrajenci prejeli ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec junij v izplačilnem oddelku! va, ne smemo mimo ugotovitve MEHANIČNA II 6 4 0 2 22:15 8 TEHNIČNI IZDELKI 5 4 0 1 19:15 8 GUMARSKA ŠOLA 5 3 1 1 22: 6 7 PNEVMATIKARNA I 6 3 0 3 33:22 6 PNEVMATIKARNA II 5 2 2 1 17: 9 6 STISKARNA 6 2 1 3 7:17 5 KADROVSKE SLUŽBE 3 2 0 1 5: 8 4 TEHNIČNE SLUŽBE 4 2 0 2 13:23 4 GUMARSKI INSTITUT 5 1 0 4 12:23 2 VALJARNA II 5 ' 0 0 5 6:18 0 PNEVMATIKARNA I 4-4, PNEV-MATIKARNA II 3—3, TEHNIČNI IZDELKI 1—1, GUMARSKA ŠOLA B 2—1, STISKARNA 2—1, KADROVSKE SLUŽBE 3—1, TEHNIČNE SLUŽBE A 3—1, GUMARSKA ŠOLA A 4—1, MEHANIČNA II 2—0 in TEHNIČNE SLUŽBE B 2—0. Ali poznaš prometne znake? Zanimanje med našimi bravci za nagradno tekmovanje »ALI POZNAŠ PROMETNE ZNAKE?« je takšno, da presega vsa pričakovanja. V prvi seriji smo prejeli več kot 70 rešitev. Posebna komisija, v kateri so so delovali tudi člani naše prometno - varnostne komisije, je pregledala predložene'rešitve in izžrebala deset nagrajencev. Ti bodo prejeli denarne nagrade po 500 dinarjev. Imena izžrebancev poiščite v izidu žrebanj! Tokrat pa spet nadaljujemo naše tekmovanje. Objavljamo nadaljnjih 8 znakov z opisom barv in tremi odgovori za vsakega. Eden med njimi je pravilen. Ugotovite za vse znake pravilnega, obkrožite pred njimi natisnjene črke in oddajte s svojim imenom vpisano rešitev najkasneje do sobote, 22. junija v uredništvu »Save« ali pa pri dežurnih vratarjih! Med reše-vavce bomo z žrebom podelili deset denarnih nagrad po 500 dinarjev! Vprašanja veljajo za znake od leve proti desni: ZNAK št. 1: Kaj pomeni ta znak? A nezavarovan železniški prehod v oddaljenosti 240 metrov B zavarovan železniški prehod v ravnini in oddaljenosti 240 metrov C zavarovan železniški prehod VPRAŠANJE št. 2: Na kaj opozarja ta prometni znak? A prepovedano zavijanje v desno B ovinek v desno C ovinek v levo VPRAŠANJE št. 3: Kaj prepoveduje znak? A prepovedana smer za ves promet B prepovedan promet v obe smeri C prepovedano za kolesarje in motoriste VPRAŠANJE št. 4: Kakšno nevarnost predstavlja znak? A dvojni ovinek in prvi v levo B dvojni ovinek in prvi v desno C več zaporednih ovinkov VPRAŠANJE št. 5: Kaj predstavlja ta prometni znak? A prehod za pešce B šola C otroci na cesti VPRAŠANJE št. 6: Kaj prepoveduje znak? A prepovedano parkiranje B prepovedano parkiranje za motorna vozila C prepovedano ustavljanje VPRAŠANJE št. 7: Kaj označuje ta prometni znak? A prednostna cesta B prednost ima nasprotno vozilo C nevarno zožen je ceste VPRAŠANJE št. 8: Kaj napoveduje znak? A križišče cest enake vrednosti B križišče s prednostno cesto C križišče z manj vredno cesto PRIIMEK IN IME: