Iz naie organizadie. Skupne zadeve. Naše U-iteljsko edinstvo. Sestanek delegatov jusoslovanskega učlteljstva v Beogradu dne 12. In 13. oktobra 1.1. Radi izdelave pravil za novo orgaiiizacijo učiteljskih društev v celokupnem našem kralje- stvu pozval je Glavnl odbor ,,Učiteliskega Udruženja" v Beogradu delegate iz Ljubljane, Zagreba, Splita, Sarajeva in Cetinja. — ,,Zavezo jugoslovanskega učiteljstva" v Ljubljani je pri tej prlliki zastopal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal. Seja se je vršila dne 12. in 13. oktobra t. 1. O poteku -eje piše ..Narodna Prosveta": Nešto posle 10 časova g. Sokolovič, predsednik glavnog odbora, otvara sestanak. Pozdravlja prisutne naročito brata Dostala iz Ljubljane. Iznosi sliku prošlosti, koju smo preživeli. Skreče pažnju na neophodnost jedinstva i sloge, u čemu je ne samo naprfedak nego i spas. 2eli uspešan rad. Javlja se za reč g. Dostal, sekretar učiteljske organizacije iz Ljubljane. U ime svoje i svojih drugova on toplo pozdravlja braču iz Srbije, želeči uspeha u radu. Govor svoj o novom statutu završio je izjavom: da celokupno učiteljstvo slovenačko želi, da se rad na jedinstvu našem što pre završi i ono postane delom. Brat Dostal je prijateljski pozdravljen. Pošto je g. Č. Todorovič pročitav projekat, prešlo ss je u načelnu debatu. Brat Dostal izjavljuje, da je Ljubljana kasno dobila nacrt statuta, te da on nije mogao biti poslat učit. društvima na rasmatranje. Pa ipak on donosi, kao jednodušnu želju svojih drugova ovo: Očuvati potpuno nepolitički karakter organizacije. Političku stranu ostaviti kao pitanje pojedinaca. Organizaciia neka se ne udaljava sa kulturnoga osnova, na kome če biti zasnovani temelji školinog delanja. Isto tako ona neče napaštati staleške zahteve. Dalje misli da bi trebalo ostati pri nazivu: Unija jugoslovanskega učitelistva, premda od toga se ncče praviti pitanje. Q. Dušan Andjelkovič misli, da organizaciju treba staviti na sindikalnu osnovu. Iznosi dovoljno razloga i primera za ovo svoje mišljenje. Potpomognut je od strane gg. Jov. Popoviča l Drag. Mihajlovida. Večina je primila mišljenje: da mi spremamo statut za organizaciju, koja če nas i sa formalne strane ujediniti. Da, za sada nemamo mandat, da tako radikalno menjamo osnove organizacije. Da je potreba, da udjemo u zajedničku kuču zajedno i na jednoj prelaznoj osnovi, a posle de biti vremena, akc to bude i potrebno, da se i drugčije radi. Nacrt je dat gg. članovima iz unutrašnjosti, da ga prcuče i sjednica je odložena za posle podne. Po podne 12. i ore podne 13. završena je i načelna i specialna debata o statutu. On je primljen po nacrtu sa nekoliko izmjena od kojih su najglavnije: Olavni odbor sastoji se iz 18 članova, koje skupština može izabrati bez obzira gde su oni na službi. Da članovi, koji nisu u mestu centra, mogu pismeno oblastiti koga od članova iz mesta, da il: zastupaju i glasuju za njih. Da se na ime uloga polaže V2 % plate dotičnog člana i t. d. Po svršetku rada gg. Jov. Popovid, Drag. Mihajlovič i Dušan Andjelkovič predali su predsedniku glavnog odbora formulisane svoje zahteve u sledečem: Olav. odboru učit. udruženja. Zahtevamo od glavnog odbora, da prilikom sprovodjenja proiekta pravila udruženja Srba, Hrvata i Slovenaca, dostavi zborskim upravama i ovo odvojeno mišljenje potpisatih: 1. Učiteljsko udruženje treba postaviti na sindikalnu osnovicu; 2. Učiteljsko udruženje da se zove Učiteljski Sindikat kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca; 3. Oblasni zborovi da nose ime Mesna Sindikalna Veča; 4. Glavni učiteljski odbor da se zove: Izvršni odbor sindilcalnog učiteljskog veča; i 5. Članovi 3. i 4. projektovanih pravila da glase: štampa, protestni zborovi, sva legalna sredstva u koja se računaju i štrajkovi. f.ačrt pravil so ponesli delegati posameznih ,,Zavez" seboj, da jih doma temeljito prouče in predelajo do končne definitivne ureditve. Kakor je delegat ,,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva" takoj konstatiral, treba še mnogo izprememb, da se pravila končnovel.avno akceptirajo. Glede skupnega kongresa, ki naj bi se vršil v Beogradu, se je splošno zjedinilo, da za sedaj za učiteljski kongres še ni ugoden čas in naj se ta ne vrši pred velikimi počitntcami. — Splošno je vladala na sestanku bratska ljubav in tovariška edinost. Tov. Dostal je stavil na ddegacijski seji sledeči predlog: Med nami jugoslovanskirni učitelji treba še mnogo medsebojnega konkretnega in praktičnega umevanja. Od besed moramo priti do dejanj. Predvsem se moramo medsebojno spoznavati. V to svrho naj se: 1. Glasilo ,,Učiteljskega Udruženja" v Beogradu in glasilo ,,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva" v Ljubljani v 50 izvodih medsebojno zamenjavata, da spoznavamo tako na eni kot na drugl strani skupno tovariško stremljenje in skupne težnje. 2. Ustanovi naj se za celo kraljestvo SHS skupen pedagoški list, ki naj bodo v njem zastopana enakopravnc vsa 3 narečja. Tudi ta korak bi mnogo koristil skupnemu medsebojnerrhi spoznavanju. Oba predloga sia bila navdušeno in soglasno sprejeta. Prvi predlog je že realiziran. ,,Narodna Prosveta" se razpošilja med slov. učiteljstvo, pri tem se upoštevajo vsa okr. učiteljska društva. (Dotični, ki prejemajo list, naj gg; takoj po prečitanju oddajo naprej. da pride tako v splošno korist.) — Drugi predlog naj se izvede, čim bomo imeli skupno JLJdruženje". Zborovanje delegatov je poteklo v bratskem soglasju. Delegati vseh ,,Zavez" so bili navzoči, le Hrvatov ni bilo . . . Baje niso prejeli vabila na sejo . . . Zelo umestno bi biio, ako bi se vršila na pomlad ena skupna seja v Zagrebu, kjer bi se definitivno izvršile vse predpriprave za končno ujedinjenje vsega učiteljstva v kraljestvu SHS. Društvene vesti. + Nekoilko krltike na račun društev! Vtiski Primorca na zborovanju okraj. učiteljskega društva v X. (A. M.) Predno nadaljuiem, konstatiram v izogib vsakemu nesporazumu sledeče: Pričujočo razpravo napišem le z namenom, da se slovensko učiteljstvo vseh smeri zave in otrese varu.tva vsekake politiške stranke; da pospešim delo za ustanovitev enotne strokovne UJU, ki naj nas združi v trdno falango, ki bo vzbujala spoštovanje in ne bo v posmeh. Vtiski, ki sem jih dobil se tni zde umestni da pridejo v javnost; ne v svrho spora in prerekanja, ampak v svrho razpravljanja in razmišljanja. Zato sem izpusttl natančnejšo označbo kraja in oseb. Zborovanje se je pričelo z obtčajno konštatacijo zadovoljive, da celo lepe udeležbe. pozdravom tovariša predsednika, i. dr. malenkostmi. Na dnevnem redu je bila razprava o načrtn novega šoL zakona, ki so ga sestavili v Beogradu v vseobčo nezadovoljnost troimene kraljevine. Tu sem pa opazil nekaj, kar moram grajatl. Razen par oseb se nihče navzočih ne udeležuje debate. Vse je bilo nekam šablonsko, vse je bilo podobno zborovanju pod bivšo Avstrijo, ko je človek besedo valjal po ustih in jo slednjič pogoltnil — v strahu, da se ne zaineri, oziroma nc pride v navzkrižje s paragrafi. Predsednik Je običajno mencal in se potil, da ugodi na vse strani; da je bila skupščina zadovoljna kakor tudl vladni zastopnik — kar se mu navadno ni posrečilo. Demokracija — to je prapor nove dobe! Ali ne velja tudi to za nas? Zato prihodnjič vsi na sodelovanje! Mladi in stari, pa tudi dične tovarišice — nabrusite jezičke in sodelujte pri perečih vprašanjih, ko se gre za naš blagor! Saj si ustvarjamo novo dobo, saj se pojavlja novo življenje. Hočerno li zreti, kako hiti vse rnimo nas? Tako pokažemo, da nismo zreli! Pokažemo, da bi bilo najbolje, ako bi nam še vedno rezali kruh in odločali o naši usodi dosedanji mogočniki. Ne prepuščajte vse brige le odboru oziromu predsedstvu, saj je odbor le eksekutiva, ki mora prejemati direktiv od zborovalcev in zastopati n]ih mner.je. ne pa vsiljevati svojega! Drugo, kar sem hotel povdariti In kar Je tiščalo na mnogih, je bilo spoznanje, da je bil prl tem zborovanju zamujen važen. moment skupnega nastopa s podružnico Slomškove zveze. Isto temo so imeli tudi tovariši in tovarišice, ki so združene pod drugim praporom. Zborovanje pa ločeno! Kak uspeh bo imelo tc? Kak vtisk napravi to v svetu? PostavUatl se na ekskluzivno s.allšče neprlznanja tovariša v nasprotnem taboru ie ostanek predvojnlh razmer, ki nai Izglne za vselel iz naših vrst Čakati na inicijativo od drugod, tudl nl prav — začnimo enkrat! Ako smo na GoriSkem v važnih trenotkih delovali skupno z Italijanl, če smo imeli celo skupno organizacijo v važnih zadevah, zakaj bi ne bil mogoč skupen nastop tu, kjer smo enega rodu? Ker se pa mi celo sedaj prekljamo, govore 0 šolskem zakonu vsl pokllcani in nepoklicani faktorji širom Slovenije, Izrabljajoč ga v politične nemoralne namene — ml pa stojimo ob strani in zremo v ta vrvež, namesto, da bi mi to vzeli v svoje roke in temeljito pretresli. Zalostno! Velika doba zahteva velikih ljudi! Zato se dvignimo in otresitno se vseh predsodkov. Ne brlajmo po preteklosti, ampak zrimo v bodočnost! Kakor si bomo zgradili hišo, tako bomo bivall. Zato tovariši in tovarišice; premislite, je li vredno naše časti, ie li koriGtno za nas to, da si stojimo kakor dve sovražni armadi nasprotl tudi v najvažnejših stanovskih zadevah!? Združimo se v borbi za našo bodočnost, povejmo si odkrito svoje mnenje In ne puščajmo, da razpravljaio 0 novem načrtu nepoklicanl faktorji, ki prl tem uganjajo demagogijo In zavalajo ljudstvo v sovraštvo protl šoll ln posredoo proti nam. S tem ne zatajimo svojega prepričanja; s tem ne izgubimo na časti, koristimo pa mnogo celotl! Toliko za enkrat. + Učiteljsko druStvo za brežiški In sevnlški 6kraj dajc svojitn članom na znanje, da zborovanja 6. ianuarja ne bo, ampak se vrši isto pozneje. Kdor še ni članarine za letos (48 K) poravnal, naj stori to zanesijivo ob Novem letu. Onim članom, ki so se tekom leta izselili iz okraja, se priporoča, da plačajo članarino za letos šc našemu društvu ali pa javijo predsedniku po dopisnici, če in koliko članarine za leto 1919. so plačali pri svojem novem društvu. Tovarišl in tovarišice, ki so došli na novo v naš okraj, naj ncmudoma prijavijo svoj pristop našemu društvu. Nihče ne sme ostati izven organizacije in šolska vodstva se naprošajo, da store v tem pogledu svojo dolžnost. V druge okraje so se med letom preselili: Bračič Herma, Crnej Ivan, Mohorko Ivan, Pečnik Avgust, Rismal Melhijor, Voglar AlojziJ. Voglar Emilija, Vutkovič Josip in Drnovšek Franja. V pokoj ie stopila Scheligo Štefanija. Društvo je torej izgubilo 10 članov oziroma članic. šolska vodstva brežiškega okraja se naprošajo, da pobero od podrejenega učiteljstva udnino za Slovensko Šolsko Aiatico (po 10 K) ter ]o pošljeio društvenemu predsedniku. — Odbor. + Uči.eIjsko društvo za laškl okrai ]e zborovalo v nedeljo, dne 12. 10. ob prav dobri udeležbi v prostorih narodr.2 šole na Zidanem mostu. Zaradi premestitve v druge okraje sta nas ostavlla dva zavedna tovariša Brglez in Valenčič. Naj bi ostala tudi na novih mestib tako stanovsko zavedna ter odločna in srečna ter zadovolina. K društvu sta pristopila tov. Majer iz Rimskih toplic tn tovarišica Drnovškova iz Trbovel]. Pozdravljena in dobrodošla v našl sredini! Tov. predsednik izreče v imenu vseh navzočih odkritosrčno sožalje tov. Sorčanu 0 priliki bridke izgube svoje soproge, ter tov. hčerkl Anicl ob Izgubi skrbne mamice. Po običajnem poteku dnevnega reda so se soglasno sprejele sledeče resolucije: I. Učiteljsko društvo za laškl okrai, zbrano dne 12. 10. t. 1. na svojem rednem občnem zboru na Zidanem mostu, odklanja v celoti v 90. števllki ,,Službenih Novin" ponatisnjeno riaredbo ministrstva za prosveto z dne 18. 8. 1919, s katero se predpisuje učni načrt in program za učiteljišča v kraljestvu SHS, ker se s to naredbo potiska strokovno učiteljsko izobrazbo za pol stoletja nazaj. Slovensko učiteljstvo se je že na neštevilnih svojih shodih izreklo za višjo strokovno izobrazbo, ker hoče naprej in navzgor, zato zahteva, da se ta nestvor prekliče in nadomesti z novim naCrtom, ki se pa naj izda šele po zaslišanju .nerodajnih činiteljev In odobrenju veščakov. II. Ker se sliši od Ijudi, ki lma]o najtnanj pravice in vzroka, da si laste sodbo nad učiteljstvom, protestira ,,Učit. društvo za laški okraj" proti gonji ki se je pričela širom naše do.novine pod okrlljem ,,Kmetske zveze" proti šoll in učiteljstvu. (Glej 41. štev. U. Tov. Uvodni članek.) Pozlva vse prijatelje šole in učiteljstva, ter temu prljazne stranke, da povzdignejo svoj glas proti rovanju gotovih hujskačev, ki jim je edino le za nadvlado naroda, vse drugo pa le sredstvo v dosego tega namena. III. Ker se gode slučaji, da bivše učiteljlce, kl so poročile med ali pred vojno plsarniške uradnike, orožnike, ter može drugih stanov zopet prosijo za sprejem k učiteljevanju, se izreče ,,Učitelistvo Iaškega okraja" proti njih sprejemu in sicer zato, ker: Učiteljica, kl se je odpovedala svojemu prvotnemu poklicu. ter vzela moža uradnika v zakon, se nahaja redno v trgih in mestih, kjer opravlja mož službo. Naravno Je, da hoče biti tudi ona na istem kraju nastavljena, kjer je mož zaposlen. Posledica tega pa je, da odvzame taka zopetna učlteljira mesto tovarlšu(ici), kl je že po več let na dotičnem mestu. Ravno tako so prikrajšani tudi učitelji, ki že imajo za srednje šole zrelo deco in ki se zaradi lažjega šolanja taiste zaman pehajo za mestom. Slednjič pa naj se pri oddaji mest na vsak način uvažuje aktivno učiteljstvo pred imenovanimi prosilkami, katere se gotovo niso povrnile k prvomemu pokiicu zaradi Ijubezni do stanu in mladine. IV. Vodstvo Zaveze se pozivlja, da ustreže vsestranski in upravičeni želji učiteljstva, ter ukrene, da prinese ,,Učit. Tovariš" po vsaki seji višjega šolskega sveta natančno in v celoti imenovanja in vsako premerabo učiteljstva in šolskih zadev. ,,Učit. Tovariš" je naš stanovski list, katerega poseduje vsak organiziran učitelj, zaradi česar pa naj bode tudi v tem pogledu najboljše in najhitrejše iniormiran, da ustreže tozadevni želji učiteljstva. + Učlt. društvo za ptujski okraj ima svoj redni občni zbor 6. januarja 1920 ob polu 11. uri v risalnici Mladike s sledečim vzporedom: 1. Citanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Volitve odbora. 5. Slučajriosti. Pred zborovanjem je ob 10. uri odborova seja. Obilne udeležbe pričakuje — odbor. + Ljubljansko učitelisko društvo je zborovalo 23. novembra 1919; to je bilo 4. redno zborovanje v teni društvenem letu. Predsednik pozdravlja nove člane in članice, kakor tudi vse navzoče, katerih je bilo od 125 navzočih 70. Velika udeležba kaže stanovsko zavednost učiteljstva ter zanimanja za vprašanja, ki so na dnevnem redu in katera je mogoče pravilno rešiti samo takrat, ko ima priliko vue glav misliti in sodelovati. Tajniško poročilo omenja ustanovitev društva ,,Samopomoč", katerega član postane lahko vsaK stanovsko-strokovno ali v uradniškem društvu organiziran učitelj. Samopomoč je v času draginjc, ko imajo besedo sanio verižniki in tihotapci živil, nujno potrebna, zato je ljubljansko učiteljstvo pristopilo k društvu ter plačalo deleže po 100 K. Dolga debata se je vnela o službeni pragmatiki, katero je izdelalo ministrstvo. Blagajnik je podal poročilo o gospodarskem društvu ,,Samopomoč" kot pojasnila članom, ki jih je naš list prinesel na drugem mestu. Med slučajnostmi so prišle na dnevni red šolarske maše. Potrebno bode vendar enkrat to zadevo rešiti v zadovoljnost staršev in korist mladine, ki mora v slabi obleki in obuvalu zmrzovati v ju&enskih in zimskih dneh na prostem, da zadosti tako krutim odredbam cerkve in šolske oblasti. Tajnik. + »Belokranjsko učiteljsko društvo" je imelo v četrtek 9. okt. zborovanje v Crnomlju. Predsednik — tov. Mikolič pozdravi navzoče, posebno toplo pa novo pristopivše člane. Tako je skoro vse učiteljstvo Belokrajine organizirano v našem društvu. Naš okraj je — med drugimi — zapustil Primorec-begunec tovariš F. Belin, ki ie odšel v Hruščico pri Ljubljani. ..Učiteljskemu društvu ljubljanske okolice" je čestitati na pridobitvi tako zavednega in delavnega učitelja. Predsednik se spominja umrlega tov. F. Potokarja, bivšega naduč. v Dragatušu, ki je veliko preganjanja pretrpel radi svoje značajnosti in odkritosrčnosti. Bil je mož volje in delai S smrtjo je plačal svoje prepričanje in njegov zgled nam veleva, da bodimo značajni in zvesti do groba. V znak sožalja je navzoče učiteljstvo vstalo. Na to je poročala tajaica o tajniškem poročilu. Temu je sledil referat tovariša Račiča o novem šol. zakonu, izdelanem od ,,Prosvetnega odbora" v Beogradu. Sprejele so se sledeče resolucije: Zbrano učiteljstvo odklanja načrt novega zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS, izdelanem od ,,Prosvetnega odbora" v Beogradu, iz razlogov: 1. Ker bi pomenil tak zakon veliko nazadovanje za šoistvo slovenskih pokrajin; 2. Ker ne moremo odnehati od svojih zahtev po preustrojitvi šolstva, ki smo jih izrazili v spomenici ,,Zaveze jugoslov. učiteljstva". Edino ta načrt, z dodatnimi in izpremenjevalnimi predlogi, js primeren našim razmeram in je strokovnjaško temeljito predelan; 3. Zbrano učiteljstvo protestira proti stalnernu uameščenju okrajnih šol. nadzornikov. Proti temu smo se že borili v krivični Avstriji, temmanj bomo trpeli to v demokratični državi. Stalno nameščenje okrajnih šolskih hadzornikov pomeni za šolstvo velik udarec in uvedbo birokratizma, ki je za narodno-kulturni razvoj škodljiv. Nadalje je učiteljstvo razmotrivalo žalostne belokranjske šolske razmere in slišale so se skoro neverjetne vesti. Ne boino še zdaj obelodanili teh vesti, pač pa jih poizkusili urediti na drug način. 4. Sprejeta je bila resolucija, ki se pošlje okrajnemu šol. svetu in se glasi: Z ozirom na številne pritožbe, ki prihajajo od strani učiteljstva glede površnega uradovanja krajnih šolskih svetov, naproša ,,Bel. učit. drutvo" okrajni šolski svet, da primora s prisilnimi sredstvi podrejene krajne šolske svete k pravilnemu uradovanju. Oskrba šolskih poslopij in njih stanje sta v našem okraju pod vso kritiko. V gospodarskem interesu prizadetih občin je. da se šole takoj popravijo, novejša poslopja pa še enkrat pregledajo, ker se kolavdacije sploh niso ali pa vsaj zelc površno izvršile. Končno naznani predsednik, tov. Mikolič, da odhaja v Ljubljano v tečaj za meščanske šole in se zahvali učiteljstvu za izkazano zaupanje. Nato je bil voljen predsednikom obče spoštovani in priIjubljeni šol. vodja v Metliki tov. K. Barle. Z vzklikom: ,,V delu in edinosti je moč!" je zaključil predsednik zborovanje. + Pedagoško društvo v Krškem. Učiteljstvo ..Krškega okrožja" je zborovalo dne 9. oktobra v Krškem. Vzelo je v pretres ,,Načrt šolskega zakona". izdeian od ,,Prosvetnega odbora" v Beogradu. Opaziti je bilo, da so zborovalci že vsak sam zase načrt dobro preštudirali, zato je bila razprava zelo zanimiva in temeljita ter se je stavilo in sprejelo mnogo umestnih, stvarno utemeIjenih predlogov. Ker nam je že tudi učiteljstvo iz ,,St. Jernejskega okrožja" vposlalo svoje izpreminjevalne predloge, pričakujemo samo še poročila iz ,,Tržiškega okrožja", na kar bo glavni referent, predsednik Makso Hočevar zbral in uredil vse izpremembe ter jih vposlal ,,Zavezi". Na tem zborovanju so se tudi soglasno sprejele naslednje resolucije: 1. Zborovalci obžalujemo in smatramo za šolstvu škodljivo, ker se pri sprejemu gojencev na učiteljišča v zadnjih letih premalo ozira na predpisano predizobrazbo. Sprejemaio se učenci, ki so dovršili komaj 2. razred ali celo samo 1. razred meščanske ali nižje srednje šole, da celo iz ljudske šole. Ne srnemo se tedaj čuditi, da se v pogojih za sprejem v trgovske šole 2. letnika učiteljišča sfavi v enako vrsto z 8 razredi ljudske šole. Tudi smo odločno proti temu, da bi eno leto takozvanega ,,pripravljalnega tečaja'" na učitelji- ščih nadomestilo vso meščansko ali vso nižjo srednjo šolo. Vodstvo Zaveze naj posreduje pri Višjem šolskem svetu, da se bodo v bodoče sprejemali gojenci na učiteljišča samo po dovršeni meščanski ali nižji srednji šoli. 2. Učiteljska imenovanja v zadnjem času povzročajo med učiteljstvom mnogo upravičenega ogorčenja. Službe se sploh ne razpisujejo, in ee sc razpišejo, so že davno prej določeni oui, ki bodo te službe dobili. Pri taki oddaji služb se ne ozira ne na službeno dobo, ne na kvalifikacijo prosilcev, ampak merodajni so čisto drugi oziri. Učiteljstvo zahteva, da stori ,,Zavcza" pri Višjem šolskem svetu energične korake, da se te nezdrave razmere odpravijo. Službe naj se vedno razpišejo m pri nameščenju bodi e d i n o merodajna službena doba in kvalifikacija prosilcev. 3. Vodstvo ,,Zaveze" nai odločno protestira pri Višjem šolskem svetu, da bi se službe v mestih brez razpisa oddajale bivšim učiteljicam, ki so svoječasno zaradi možitve odpovedale službo, oziroma stopile v pokoj — ter da bi se pri nameščenju zapostavljale take nrosilke, ki so nepretrgoma izvrševale svoj poklic. 4. Zborovalci v poinem obsegu soglašajo resolucijam, sprejetim na protestnem shodu javnih nameščencev v hotelu ,,Union" v Ljubljani dne 4. septembra t. 1. in pozivljajo tudi druga okrajna učiteljska društva, da izjavijo svojo solidarnost v boju proti korupciji, tihotapstvu in navijanju cen. Tajnik tov. Levstik toplo priporoča zborovalcem, naj delujejo na to, da se ,,Zvonček" bolj razširi med našo mladino. List se scdaj tiska v 2200 izvodih, tiskal bi se pa prav lahko v najmanj trikrat toliko izvodih. ako bi se učiteljstvo potrudilo, da vzbudi malo več zanimanja za ta izvrstni, umetniško ilustrovani mladinski list. (V Krškem je okrog 100 niladih ,,Zvončkovih" naročnikov in naročnic in se bo število v prihodnjem letu gotovo še pomnožilo.O Zaradi točnejšega vpošiljanja naročnine naj učitelj koncern lera za vse mlade naročnike skupno naroči list in obenem tudi skupno odpošlje naročnino. Skrbi naj tudi zato, da bo vsak učenec list redno prejemal. Ob sklepu se tov. predsednik zahvali vsem tovarišem in tovarišicam, ki so se kljub zelo neugodnemu vremenu v prav lepem številu udeležili zborovanja ter jih prosi, da bi tudi v bodoče z vso vnemo delovali v prospeh našega društva. Privabiti je treba v društvo mlade učitelje-začetnike, ki so prišli letos v naš okraj. Povdarja, da so zaradi sklepa ,,Zaveze" do konca tek. leta oproščeni učitelji-začetniki, ki pristopijo jeseni k učiteljskim društvom, društvene kakor ,,Zavezine" članarine. Plačujejo samo liste, |ačunajoč od dneva pristopa.