Delegatska vprašanja
Cesta Mlačevo - Zdenska vas
Jože Miklič, KS Mlačevo, je
kot predsednik komisije za mo-dernizacijo regionalne ceste Veli-ko Mlačevo - Zdenska vas glede na neuspeli sestanek med kraja-ni in Republiško upravo za ceste in glede za tradicionalno ponav-ljanje tega primera posredoval predlog, da naj se na naslednjem sestanku, ki bo v torek, 4.6.1991, zapiše zapisnik. To pa predvsem zaradi tega, ker do danes do Re-publiške uprave za ceste nimajo nobenega pravega zagotovila za ureditev te zadeve. Rezultat naj bo zapisan tudi v Naši skupnosti. Odgovor Oddelka za prostor, (Anton Hajdinjak): Na sestnaku pri pomočniku direktoija Repu-bliške uprave za ceste, dne 4. 6. 1991 smo predstavniki občine Grosuplje pregledali in utrdili plane Republiške uprave za ce-ste na področju naše občine. V drugem delu sestanka smo se pogovarjali o najbolj perečih pro-blemih na regionalnih cestah v občini Grosuplje, med drugim tudi o modernizaciji ceste Veliko Mlačevo - Zdenska vas. Ugoto-vili smo, da je v planu Republi-ške uprave za ceste za leto 1991 modernizacija odseka Veliko Mlačevo - Račna (makadamski del). Planiranih je 7.000.000,00 din, predračunska vrednost del je 14.000.000,00 din, tako da je predvidena modernizacija 1000 m vozišča od cca 2500 m. Podpis pogodbe je v teku, rok za priče-tek gradnje pa je 24. 6. 1991.
KS Temenica
Tone Hribar, KS Temenica:
Zakaj še vedno ni urejeno od-vodnjavanje magistralne ceste pri Družbenem domu v Temeni-ci? Na kakšen način so nekatere krajevne skupnosti »nerazvite« in kako se razlikuje krajevna skupnost Temenica od nerazvi-tih krajevnih skupnosti?
Odgovor Oddelka za prostor (Anton Hajdinjak in Nevenka Pleterski):
Ker gre za odvodryavanje regi-onalne ceste, bi pri reševanju te-ga problema moral sodelovati tu-di upravljalec te ceste, to je Cest-no podjetje Ljub^jana. Če pa gre za manjša dela, je možno, da seta problem reši v sodelovanju med občino Grosuplje in KS Temeni-co. O tej zadevi že potekajo raz-govori
Cesta Zagradec - Ambrus
Jože Perko, KS Ambrus: Kra-jevno skupnost zanima, kdaj se bo pričela gradnja ceste Zagra-dec - Ambrus, saj bi bilo potreb-no novo traso urediti še pred pri-četkom zime, da ne bi prišlo do kakšne hujše nesreče. Predlaga-jo, naj bi sredstva, zbrana v ta namen. čimprej izkoristili.
Odgovor Oddelka za prostor (Anton Hajdinjak):
Za rekonstrukcijo ceste Zagra-dec - Ambrus so pripravljeni projekti, pripravljena je lokacij-ska dokumentacija, zataknilo pa se je pri pridobivanju zemjjišč
v delu, kjer je predvidena spre-memba trase (ovinek v vasi Grin-tovec). Strankam je bilo ponude-no drugo zemljišče, vendar so prizadete stranke zahtevale na-domestna zemljišča v razmerju 1:5. Ugotovljeno je bilo, da ni po-trebe in da niso izgubljena tako kvalitetna zemljišča oziroma dvorišča, da bi bili lastniki upra-vičeni do teh zahtev. To dejstvo je potrjeno tudi iz pridobljenih cenitev. Upravni organ vodi po-stopek ugotovitve javnega inte-resa in nadaljnje razglasitve. V primeru, da bodo stranke od-stopile od prej predlaganih pred-logov, bo upravni organ sklenil menjalne pogodbe. Ko bo pro-blem s pridobivanjem zemljišč rešen, bo Zavod za PKSU Gro-suplje, ki skrbi za izvajanje inve-stitorskih del, pridobil potrebna dovoljenja ter izbral izvajalca del.
RomipriGlobočcu
Jože Perko, KS Ambros: Seda-nja lokacija Romov, ti so v nepo-sredni bližini vodovoda Globo-čec, ni najbolj primema. Romi imajo veliko starih avtomobilov, ki onesnažujejo vodo v Globoč-cu. Tu so naseljene 3 družine in bi jih bilo zaradi navedenih razlo-gov potrebno preseliti na primer-nejšo lokacijo.
Odgovor Oddelka za gospo-darstvo (pripravil Center za so-cialno delo Grosuplje):
Prizadevanja za ustrezno reši-tev naselitve Romov v KS Zagra-dec potekajo že vrsto let, vendar zaradi nasprotovanja krajanov doslej niso bila uspešna. Januar-
ja 1983 je Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve občine Gro-suplje izdali potrdilo o priglasitvi del na zemljižču parc. št. 1545 k. o. Zagradec za prestavitev dveh mobilnih kontejnerjev. Do reali-zacije ni prišlo zaradi protestov in groženj krajanov, kljub temu, da so bila za to lokacijo pridob-ljena vsa potrebna soglasja in je bila tudi iz urbanističnega, torej strokovnega vidika, povsem pri-mema. Romi so se takrat naselili na sedanji lokaciji v Kuželjevcu, za katero je bilo izdano začasno soglasje za postavitev lesene ba-rake oz. mobilnega kontejnerja, istočasno pa so tekla prizadeva-nja za določitev stalne lokacije. V letu 1989 je Zavod za urbani-ftično načrtovanje na zahtevo IS izdelal urbanistično mnenje ozi-
Kontejnerji v Ivančni Gorici
Andrej Hernec, KS Ivančna Gorica, je želel vedeti, kaj je z na-mestitvijo kontejnerjev v krajev-ni skupnosti Ivančna Gonca. Krajani so uredili lokacije, kon-tejnerjev pa kljub občinskemu odloku še vedno ni.
Odgovor Oddclka za prostor (Anton Hajdinjak): Postavitev kontejnerjev za zbiranje odpad-kov je naloga Komunalnega po-djetja Grosuplje: 13. 6. 1991 bo ogled lokacij za postavitev kon-tejnerjev, po ogledu pa se bodo predstavniki Komunalnega po-djetja in KS Ivančna gorica do-govorili za postavitev kontej-nerjev.
roma predlog za preselitev Ro-mov na primernejšo lokacijo. Od 27 možnih lokacij iz seznama zemljišč družbene lastnine v KS Zagradec jih je bilo 12 izločenih kot neprimernih zaradi strmega terena neposredno ob Krki, ob-dobnih poplav in ohranjanja kra-jinske slike, 7 parcel je bilo izlo-čenih zaradi neprimerne veliko-sti, 5 pa zaradi vizualno izpostav-ljenih leg. V ožji izbor so tako prišle 3 lokacije, izmed katerih je IS izbral kot najprimernejšo parc. žt. 426/1 gozd k. o. Zagra-dec. Zaradi nasprotovanja kraja-nov, ki so zaprli dostop do parce-le, Romov ni bilo mogoče prese-liti. Na sestanku, ki je bil organi-ziran v KS. pa tudi na razgovorih na IS, so krajane pozvali, naj predlagajo lokacijo, ki bi bila tu-di za njih sprejemljiva. To se ni zgodilo. Tako Romov iz Kuže-ljevca ob takšnem razvoju do-godkov ni bilo mogoče preseliti Skupščina je na 12. seji, dne 29. 05. 1991, ob obravnavi poročila o reševanju problematike Ro-mov sprejela sklep, da Oddelek za prostor občine Grosuplje pre-uči tudi možnost preselitve Ro-mov iz Kuželjevca na primernej-šo lokacijo.
Čigav je zadružni dom?
Jože Perko, Ambrus: Kdo je pravi lastnik Zadružnega doma v Ambrusu?
Odgovor Službe za upravno pravne   zadeve:   Po   vpogledu
v zemJjiško knjigo Temeljnega sodišča v Ljubljani - Enota v Grosupljem je razvidno, da je zadružni dom, ki stoji na zemljiš-ču parc. št. 229, stavbišče v izme-ri 305 m2, vl. št. 283 k. o. Ambrus, družbena lastnina, imetnik pra-vice razpolaganja pa Kmetijska zadruga Stična.
Brinje za kulturo
Ivo Frbežar, DPZ: Zeleni po-sredujejo pobudo. da se do kon-ca leta jzprazni gradiček Brinje in se ga večnamensko usposobi (mladinske dejavnosti, kulturna dejavnost, muzej, galerija).
Odgovor Oddelka za prostor Marija Koščak:
O namembnosti gradička Bri-nje kakor tudi o opredelitvi gra-dička Brinje v planskih aktih Ob-činske kulturne skupnosti Gro-suplje je bil dan odgovor na 9. skupni seji zborov skupščine ob-čine Grosuplje dne 27. 2.1991. Iz danega odgovora je razvidno. da za izpraznitev gradička Brinje in za večnamensko usposobitev do konca leta 1991 ni predvidenih sredstev.
Kulturni dom Grosuplje
Jože Intihar, DPZ. je Izvršni svet opozoril na zanemarjenost kulturnih domov, celo novejših. kulturnega doma v Grosupljem ne moremo več imenovati kul-turni,  saj je zelo zanemarjen.
V času, ko ni veliko denarja, je potrebno več pozornosti posveti-ti vzdrževanju, ki nič ne stane. Ljudje so plačani za vzdrževanje in čiščenje. vendar tega ne oprav-ljajo. Takih objektov je še veliko po občini. Na vseh področjih se moramo bolj ekonomsko obna-šati, posebej pri takšnih objek-tih, ki so družbenega pomena.
Odgovor Oddelka za gospo-darstvo (pripravil Zavod za kui-turo in izobraževanje Gro-suplje):
Zavod za kuituro in izobraže-vanje Grosuplje je v času uprav-Ijanja s kulturnimi domovi skr-bel za vsa vzdrževanja, tako da so domovi služili svojemu namenu.
Medtem ko sta KS Ivančna Go-rica in KS Videm-Dobrepolje od OKS, kasneje od ZKO, dobivala sredstva amortizacije od zgradb, teh sredstev KS Grosuplje oziro-ma Zavod ni prejel. Lansko leto je sicer Zavodu uspelo dobiti 8.000.00 din, kar je le polovica tistega, kar mu dejansko pri-pada.
V letošnjem letu pa Zavod še vedno skrbi za neraoteno delova-nje društev in ostalih uporabni-kov Kulturnega doma Grosuplje, čeprav ni dobil nikakršnih sred-stev za vzdrževanje, ogrevanje, porabljeno elektriko in vodo, ko-munalne storitve, čiščenje in drugo. V Zavodu menimo, da bi sredstva, namenjena v ta r.amen, morala biti nakazana nam, kar je bil tudi sklep Sveta Zavoda na seji 5. 6. 1991. Na ta problem je Zavod že vsa leta opozarjal raz-lične institucije v občini. V prete-kli praksi je znano, da so se sred-
stva iz občinskega proračuna ste-kala na OKS, ki jih je nakazoval ZKO-ju, le ta pa KS na njeno zah-tevo, tako da do Zavoda sploh niso prišla.
Kljub navedenemu pa je Za-vod v času upravljanja z domovi opremil KD Grosuplje z lesenim opažem, menjal dve električni čr-palki, v kurilnici nabavil nov go-rilec Tiehsenn, zamenjal vodo-mer, saniral vodovodne pipe in ventile, na zadnjem stopnišču montiral nov radiator, nekajkrat prebelil garderobne prostore,... Vsako leto je dokupil preko 50 žarnic od tega po 10 halogenskih in reflektorskih, od katerih vsaka stane cca 1.000,00 din. Preuredil je tudi kompletno električno omarico in razpeljal elektrovode po sistemu razbremenitve posa-meznih uporabnikov. Večkrat je saniral ozvočenje v dvorani, reo-stat in druge pripomočke za ne-moteno akustiko in razsvetljavo dvorane in odra.
Po upokojitvi snažilke je prev-zela čiščenje delavka Zavoda. Njena delovna obveznost čišče-nja KD Grosuplje je 30%. Za to delo od 1. 1. 1991 ne prejema ni-kakršnih sredstev, čeprav je po-trebno za mnogimi skupinami, ki opravljajo ljubiteljsko dejavnost ter ostalimi uporabniki, dnevno čistiti.
Za vzdrževanje domov naj bi Zavod dobil sredstva tudi od pri-hodka kinematografije. Kot je znano, pa le ta ustvarja izgubo, kar je vsesplošni pojav v republi-ki. Izgubo so primorane pokriva-ti druge enote v Zavodu.
Zavod je bivšim delavcem KS
Grosuplje poslal 5 dopisov za skupno sanacijo sedežev. Zanje je nabavil blago ter dobil izvajal-ca, vendar pa do danes od KS Grosuplje ni dobil odgovora.
Zavod dnevno vodi porabo v domu. Za prve štiri mesece je ta znašala 44.000,00 din. Račun je izstavil ZKO-ju, le ta pa ga ni poravnal.
Zaposlovanje za določen čas
Janez Vovk, KS Spodnja Sliv-nica: Stanje na področju zapo-slovanja v naši občini je čedalje bolj zaskrbljujoče. Izvršni svet bi moral, če še ni, spremeniti tildi pogoje za zaposlovanje za dolo-čen čas. Glede na to, da se dela že pojavljajo. naj bi bila dana mož-nost zaposlovanja za določen čas. S tem bi zaposlili ljudi vsaj za nekaj mesecev. Izvršni svet naj o tem razpravlja in ugotovitve objavi v Naši skupnosti.
Odgovor Oddelka za gospo-darstvo (Brigita Repar): Vpraša-nje je precej nedefinirano, zato je odgovor lahko le splošen. Zapo-slovanje za določen čas je ureje-no z Zakonom o delovnih raz-merjih (Ur. list RS št 14/90 in 5/ 91), v katerem je v 17. in 18. členu določeno, v katerih primerih se lahko sklene z delavcem delovno razmerje za določen čas, kdaj takšno delovno razmerje prene-ha oz. v katerih primerih lahko delovno razmerje za določen čas postane delovno razmerje za ne-
doiočen čas. Odločitev, koga, zdaj. za koliko časa zaposliti za določen čas, pa je povsem na strani delodajalca.
Izvršni svet tako nima pristoj-nosti spreminjanja pogojev za za-poslovanje za določen čas. v ro-kah pa tudi nima vzvodov za od-ločanje o tem, ali se bodo deloda-jalci odločali za zaposlovanje za določen čas ali ne.
Stroški popisa
Jože Rojec, DPZ, ob točki »In-formacija o popisu prebivalstva v občini Grosuplje« sprašuje, ko-likšni so bili stroški popisa v tej občini.
Odgovor Jožice Zupančič, predsednice občinske komisije za popis prebivalstva:
Višino stroškov popisa je za vsako občino - glede na število popisnih okolišev in število pre-bivalcev ter glede na raztrese-nost naselij - določil Zavod Re-publjke Slovenije za statistiko. Za občino Grosuplje je bilo de-narja za te namene 835.640,00 din, z njim pa je bilo plačano delo popisovalcev, občinskih inštruk-torjev ter občinske popisne ko-misije, kakor tudi njihovo izobra-ževanje ter materialni stroški.
Popisovalci so svoje delo opravljali 15 dni, občinski in-štruktoiji en mesec, občinska po-pisna komisija pa približno tri mesece.