LETO 1936
26. FEBRUARJA
ŠTEV. 9.
Kako precepljajmo
Precepljanje sadnega drevja je.vob-je in samo ua sebi sicef prav enostavna ■ operacija, ki se. je lahko. Vsakdo z uspehom loti, ako je količkaj spreten in sploh vajen cepljenja s cepiči. Vendar pa je delo včasih precej nerodno, ker ga moramo opravljati na drevesu, kjer še ne moremo tako prosto gibati kakor na tleli. > Zato naj se izurijo v cepljenju mladi ljudje, ki so gibčni in imajo potrebno K ročno spretnost ter tudi potrebno veselje ';„- do sadjarstvu.
R.. Preden se lotimo precepljanja. si pripravimo vse, kar potrebujemo: primemo lestvo, ostro in močno orodje, ve-zilo, mazilo in seveda potrebne cepiče. K.J''.'■ Neprevisoka, mlada drevesa najbolje, najlaže iri• najhitreje obdelamo, ako stopimo na dovolj visok stol ali ivuzo, ki jo postavimo tik k drevesu: 7.a' večje drevje moramo imeli lestvo. Najboljša je dovolj visoka dvokraka lestva S stopnicami Vse orodje — močan vrtnarski n-Ož. cepilni nož, /agico in škarje — potem mazilo rezilo in cepiče imejmo v primerni posodi (v zabojčku z locnjem),' ki jo obešamo na drevo poleg sebe, da imamo vedno vse pri rokah. Najboljše vezilb je rafijevo ličje, ki se dandanes dobi povsod prav poceni. Rane mažemo s cepil no smolo. Dandanes menda ne bomo uporabljali Hbvice "in maha ...
Vsako drevo, ki ga nameravamo pre-cepiti, moramo najprej pomladiti, to se pravi, da mu moramo skrajšati glavne i- veje do neke primerne dolžine, ki jo določimo za vsako drevo posebe Vse, kar je bilo povedano v tem ozirn v članku o pomlajanju v 7. štev. »Gospodarja in gospodinje«, velja v popolnem obsegu tudi za precepljanje. Od pravilnega po-mlajanja, torej od skrajšanja vejevja v kroni, je v veliki meri zavisen uspeh precepljanja. Glavno pravilo se glasi: Skrajšaj vejevje po njega naravnem razvoju, in sicer pusti, spodnje veje najdaljše, proti vrhu jih pa skrajšuj bolj Ln bolj! Po-
polnoma napačno bi bilo, ko bi vse jevje skrajšali enako ali celo spodnje bolj nego zgornje. S takim nepravilnim ravnanjem bi popolnoma pokvarili obliko drevesa. Spodnje veje bi slabo rasile in prej ali slej odmrle. Jako nespametno je tudi precepljanje mladega drevesa na /ta način, da mu odžagamo ves vrh in cepimo vrli debla. Koliko boljše in lažje je delo, ako cepimo posamezne vejice, ki jih skrajšamo na eno tretjino ali še bolj. Vobče je vedno boljše, ako vej preveč' ne krajšamo, ker tanjše veje laže cepimo in se rane mnogo bolje celijo.
Drevje za precepljanje pom'ajamo že pozimi. Sedaj je še vedno prav ugoden čas Zato. Samo ob sebi je umevno, da vse drevje, ki ga nameravamo preeepiti, najprej pomladimo (obžagamo) in šele potem precepimo. Ko pomlajamo začnemo veje žagati od spodaj in se pomikamo proti vrhu. Ta posel najbolje in najhitreje opravljata dva. Starejši in izkuše-nejši je na tleh in z lahko prtklo kaže onemu, ki je na drevesu, kje naj to ali ono vejo odžaga. Pozor pri žaganju, da se veja ne začesne! Vse vejice in rodne izrastke po skrajšanih vejah pustimo nedotaknjene, da more drevo prvo leto razviti čimveč zelenja, sicer je v nevarnosti, da celo usahne. Celih vej pa v ta namen dandanes ne puščamo več.
Precepljati začnemo vedno v" vrhu. Najvišja veja pride prva na vrsto Potem pa se pomikamo po vrsti od nje do veje proti spodnjim vejam. Tako se izognemo vsaki nevarnosti, da bi cepiče polomili ali da bi se umazali s smolo.
Kar se tiče načina cepljenja, moramo poudarjati, da so vsi dobri in se z vsemi dosežejo ugodni nspelii. Vendar pa se ravnamo pri izbiri največ po debelosti veje. Za prst debele cepimo najbolje na sedlo, če so debelejše pa v zarezo ali v žleb ali tudi za lnb. Tudi cepljenje v razkol ali v prerezo je dobro, ako je pravilno izvršeno in rane skrbno zamazane.
Koščičasto drevje (češplje, slive, češnje, marelice) cepimo radi v žleb, ker se taka cepitev pri teh plemenih prav dobro obnese. Jablane in hruške pa cepimo rajši v razkol ali za lub. Koliko cepirev dene-mo za eno vejo je odvisno od njenr debeline. Veje, ki imajo 2 do 3 cm \ premeru, cepimo samo z enim cepičem. Debelejšim vejam damo pa dva, tri in zelo debelim tudi po štiri cepiče. Kadar cepimo debele veje v razkol ali precep, jih nikar ne cepimo čez sredo ali celo navzkriž, ampak jih zarezujmo samo od strani, da so rane tem manjše.
Glede časa za cepljanje velja pravilo: Čim prej spomladi, tem bolje! Od srede februarja pa tje do konca marca je
najugodnejši čas za to delo. Za lub cepimo pa šele aprila in. maja meseca, ko je drevje muževno. Češnje precepljamn najprej — lahko že v prvi polovici februarja. Potem pridejo na vrsto druga koščičasta plemena, nazadnje pa hruške in jablane.
Cepiči na precepi jenern drevju so v nevarnosti pred ptiči, ki radi sedajo na nje in jih lomijo. Pozneje poleti, ko bujno poženo. so pa v veliki nevarnosti pred viharjem. Te in one škode se obvarujemo, ako cepiče takoj pri cepljenju primerno zavarujemo s palčicami. ki jih pri-vežemo na vejo tako. da ptice ne morejo sedati na cepič. Poleti pa privezujmo na te palčice zelenje, da ga obvarujemo pred viharjem.
O gnojenju rastlin
Hlevski gnoj vsebuje vse rastlinske hranilne snovi in zemljo vsestransko zboljšuje; umetna gnojila pa vsebujejo samo eno ali pa dve hranilni snovi in ne opravljajo nobene druge naloge, kakor da nudijo rastlinam dotično hranilno snov.
Od pravilne uporabe umetnih gnojil je odvisno zelo mnogo; še posebno važno je to v današnjih časih, ko so cene kmetijskim proizvodom tako nizke, cene umetnim gnojilom pa še vedno zelo visoke. O pravilni uporabi umetnih gnojil mora biii vsak kmetovalec točno poučen. Marsikdo umetnih gnojil ne zna pravilno uporabiii; uspehi vsled tega izostanejo in tako raste nezaupanje sploh do vseh novejših pridobitev v kmetijski vedi in do-tienik ima potem od tega samo škodo mesto koristi.
kupovanje ijmetnih gnoji! je pri današnjih razmerah že itak zelo težavna stvar: denarnih sredstev primanjkuje vsakemu še za najnujnejše življenjske potrebščine. Potrošnja nekaterih umetnih gnojil je vsled tega v zadnjih ietili zelo padla; vsak gospodar pa se bo tudi zelo dobro premislil, predno se bo odločil izdati denar za umetna gnojila.
Vsak gospodar, ki se je odločil za nabavo umetnih gnojil, mora posamezna umetna gnojila predvsem dobro poznati in vedeti sledeče:
1.	Kakšno je njegovo zemljišče in katerih hranilnih snovi njegovemu zemljišču najbolj primanjkuje.
2.	Koliko znaša površina dotičnega zemljišča (v hektarjih, oziroma v oralih).
na katerega hočemo trositi umetna gnojila; ni vseeno, kakšne količine umetnih gnojil trosimo na eni in isti površini:
3.	Za katero rastlino hoče uporabiti umetna gnojila.
4.	V katerem času (v jeseni oziroma spomladi) je treba trositi posamezna gnojila.
5.	Katera umetna gnojila smemo mešati med seboj ako jih trosimo več naenkrat in katerih ne, da ne bi bil zaradi tega učinek slab. oziroma da ne bi sploh izostal.
Ako pa zemlji primanjkuje ene ali druge hranilne snovi, ta primati j klaj najlažje nadomestimo z uporabo enega ali pa drugega umetnega gnojila, ki pa mora biti kolikor mogoče na drobno zdrobljeno in enakomerno potrošeno; tako potem tudi mnogo bolje deluje.
Vsa umetna gnojila so ali v vodi takoj razstopna, ali pa se v zemlji kmalu pretvorijo v razstopno obliko.
V splošnem ceni kmetovalec mnogo bolj ona umetna gnojila, ki se v vodi hitro razstopijo in hitro učinkujejo
Z ozirom na vsebino rastliri-krh hranilnih snovi delimo umetna gnojila v sledeče skupine:
a) dušična, b) fosfatna, c) dnšiko-fos-fatna, d) kalijeva — umetna gnojila.
Dušična gnojila.
Izmed dušičnih gnojil sta našim kmetovalcem najbolj poznana apneni dušik in čilski soliter. čilski soliter vsebuje 1? do 16 odstotkov dfišika in je v vodi zelo lahko iu hitro tooliiv in zato tudi hitro
del«je- — Pridobivajo ga v južni Ameriki v državi Čile; odtod tudi njegovo jme. _ Že pred vojno so ga uporabljali T velikih količinah po vsem svetu — V zadnjih letih pa je njegova uporaba zaradi visoke cene in pa splošne krize znatno padla.
Čilski soliter ima to lastnost, da močno privlačuje vlago. — Ako ga kupimo in takoj ne uporabimo, ga moramo vedno shraniti na suhem prostoru. Zaradi njegove hitre topljivosti in hitrega delovanja ga ne smemo trositi nikoli prezgodaj, temveč šele tik pred setvijo Ravno tako pa ga tudi ne smemo trositi prepozne, ker pospešuje rast in tako « tem zadržuje zorenje. — Isto velja tudi za ostala dušična gnojila. — Še bolje pa je ako ga trosimo na rastline šele potem, ko so že ozelenele; to gnojenje imenujemo »naglavno« gnojenje. Posebno dobro učinkuje pri oziminah, ki so zaostala na rasti zaradi poze.be; temna barva in bujna rast, to so posledice hitrega letovanja čilskega solitra. — Od ostabh rastlin pa je posebno hvaležna za dušik čilskega solitra pesa.
Drugo važno dušično gnojilo je. ap-neni dušik, kateri vsebuje dušik in apno in je temno pepelkaste Darve — Dušika vsebuje 15—22 odstotkov, apna pa 55 —60 odstotkov.
V zemlji deluje s pomočjo vlage, ogljikove kisline in bakterij in je tako delj časa trajajoč vir dušične hrane rastlinskim koreninam.
Tudi to gnojilo zelo prilačuje vlago.
Zato ga moramo istotako kot čilski soliter spraviti na suhem prostoru Pri tem postopamo najbolje tako, ako ga stresemo na kup in potem pokrijemo z vrečami.
Apneni dušik lahko trosimo v jeseni in spomladi. Dobro pa je da ga trosimo vedno kakih 10—15 dni pred setvijo. — Za lahka in propuščajoča zemljišča jesensko trošenje istega ni priporočljivo, ker bi se mogel zaradi propustljivosti tal večji del dušika izgubiti v spodnje plasti in bi bil tako za rastline izgubljen.
Apneni dušik se pri trošenju zelo močno kadi in zelo škoduje občutljivi koži, dihalnim organom in pa očem. zato je bolje, da ga ob vetrovnem vremenu nikdar ne trosimo.
Če se to gnojilo trosi z roko. je dobro, da si nainažemo roke in obraz z mastjo, da jedkost gnojila ne poškoduje kože. — Raztrositi ga moramo enakomerno. Da
se izognemo vsem neprijetnim posledicami, je zelo priporočljivo, da ga mešamo z vlažno zemljo; pri tem postopamo tako, da zmešamo apneni dušik s polovično množino nekoliko vlažne zemlje. -Tako pripravljeni zmesi dodamo še toliko vode, da dobimo gnojilo, ki se da dobro trositi. — Potrositi pa moramo to zmes takoj, ker se začne drugače razkrajati.
Ako trosimo apneni dušik na zelene rastline, potem je treba paziti da rastline niso mokre, ker jih drugače to gnojilo ožge; posebno občutljiva v tem ozi-ru je pesa in pa ječmen.
Za />naglavno« gnojenje apneni dušik ni tako prikladen kot čilski soliter. — Pomladanskim rastlinam ga trosimo pred setvijo in sicer predno orjemo, ali pa tudi že na zorano njivo; moramo ga pa dobro pomešati z zemljo.
Poleg teh dveh navedenih dušičnih gnojil bi bilo omeniti še amnonijev sulfat in apneno sečnino. —
Posebno 40 odstotna sečnina je močno dušično gnojilo, ki se uporablja v glavnem za vrtne rastline kot za zelenjavo in cvetlice.
Vsa dušična gnojila uplivajo na bujno rast rastlin; količina dušika, katerega dodajamo z navedenimi gnojili zemlji pa je odvisna od mnogih činiteljev; tako pred vsem od zemlje same. Najbolj se gnojenje z dušikom izplača na dosti vlažnih, boljših peščenih in glinastih tleh.
Nadalje od kolobarja. — Ako ua pr. na njivi, kjer je prej rastla pesa se-jemo pšenico, potem ji moramo dati precejšnje količine dušika; če pa je na do-tični njivi prej rastla detelja, potem ji z dušikom sploh ni treba gnojiti. — Zelo veliko dušika potrebujejo kruiskc rastline in pesa, manj pa potrebujejo razua žita, lucerna pa ga sploh ue potrebuje. Ravno tako ga ne potrebuje detelja, gra-hora, bob in fižol.
Iz tega je razvidno, da zavisi jakost gnojenja z dušičnimi gnojili od mnogih okolnosti in zaradi tega jt težko podajati točne podatke.
Za travnike se računa na 1 ha, to je 10.000 m-, približna potreba 100 do 200 kg apnenega dušika ali pa čilskega solitra.
Za žita na isti površini: =>()—100 kg čilskega solitra, oziroma apnenega dušika. — Za okopavine pa ua 1 ha: 50 do 100 kg čilskega solitra. oziroma apnenega dušika.	Nadaljevanje sledi.
Novejša izkusiva pri setvi ovsa
Ves razvoj kmetijstva, temelji na poskusih} zlasti poljedelstvo se je tekom stoletij izpopolnilo le zaradi neštetih izkušenj raznih kmetovalcev. I oda ogromni napredek zadnjih osemdesetih let je bil mogoč le zaradi znanstvenega dela strokovnjakov in z njim združenih praktičnih poskusov izobraženih kmetovalcev. Oboje skupaj šele je sestavilo smernice za plodonosno izboljšanje raznih kmetijskih panog. — Med drugim se je spremenila tudi gojitev ovsa in prišli smo do višjih pridelkov deloma s primernejšim gnojenjem, deloma s smotrnim oskrbovanjem. Oves je sicer rastlina, ki je v svojih zahtevah glede zemlje in gnojenja bolj skromna, toda izredno hvaležna za boljšo hrano in nego — Zato je umestno, da navedemo tu nekaj izkušenj novejše dobe, kako dosežemo pri njem boljše pridelke, če jih upoštevamo pri sedanji pomladni setvi.
Glede priprave zemlje za setev ovsa je vsakemu kmetu, ki gospodari po novejših izkustvih, dobro znano, da je njivo zanj najbolje že jeseni preorati ter jo čez zimo pustiti v odprti brazdi, da premrzne, se napije vlage in napolni z zrakom. Spomladi pa zadostuje, da jo prevlečemo z brano ali s kultivatorjem ter pripravimo za setev. Plug ne sme spomladi več na tako njivo. Da je setev ovsa s sejalnim strojem mnogo boljša nego z roko, se razume samo ob sebi; toda mogoča je le tam, kjer imajo tak stroj na razpolago.
Veliko korist donaša gnojenje ovsa. četudi smatramo Večinoma to za nepotrebno; koristno je zlasti tedaj, ko ga v kolobarju sejemo na najzadnje mesto, potem ko je druga rastlina pred njim. zemljo že izmozgala. In ravno na takih, že' izčrpanih tleh se gnojenje prav dobro izplača. Toda tu moramo takoj poudariti, da ne mislimo tu nasvetovati dragih umetnih gnojil, za katera kmet v današnjem težkem gospodarskem stanju nima denarja. Če izvzamemo ceneni superfosfat, ki je potreben za izpopolnitev domačega gnoja, zadostujejo popolnoma hlevski gnoj, gnojnica in kompost, ki imajo dovolj dušika in kalija Za izpopolnitev teh gnojil zadostuje na oral samo 100 kg superfosfata.
Novejši poskusi so dognali, da se že samo z etnoinico da doseči prav lepe pri-
delke ovsa. Z gnojnico pa gnojimo lahko v raznih dobah. Če je spomladi zemlja zmrznjena, da po nji lahko vozimo, tedaj je najbolje napeljati na ti j o gnojni co. Če pa to nc gre. kakot to izgleda letos, tedaj jo polijemo po že rastočem ovsu nekako v petem ali šestem tednu potem, ko je ta pognal. Deževno vreme je za to še najbolj primerno. — Seveda je tedaj nemogoče z vozom na polje, ker bi napravili preveliko škodo Zato jo polijemo z zalivalniki. Sicer je to delo iz-peljivo le na manjših njivah ter zamudno. vendar se to prav dobro 'plača, kajti s tem doseženi, pridelek je znatno večji. Ker imamo pri nas običajno gnojnice dovolj, pa tudi njive z ovsem niso tako obširne, je ta način gnojenja prav na ifce-stu. Ponekod polijejo oves z gnojnico še enkrat, nekako junija meseca, kar se pa ne da povsod izvesti. Vsi dosedanji taki poskusi šo dali prav lep pridelek tega žita. . _	l ■
Pa ne samo gnojenje, atjipak titrli oskrbovanje ovsa med rastjo kaže lepe uspehe. Največji pogrešek pri ročni setvi žit obstoji v tem, da ga pregosto sejemo. To se težko da preprečiti, kajti z njo ni mogoče zrnja enakomerno in dovolj na redko potrositi. Pa tudi se ne da pregostih setev razredčiti z ročnim delom.
Pač pa gre to z brano, s katero nc samo izrujemo pregoste rastline ter jih okopavamo. ampak istočasno zrahljamo tudi zemljo, da dobe korenine dovolj zraka in lažje vsrkavajo tudi hranila iz zemlje. To brananjc ovsa jc najbolje izvesti v šestem tednu po setvi, ko so rastline v zemlji že dovolj vkoreničene Tudi ne sme brananje biti pregloboko, da se ne izruje preveč rastlin; to delo mnogo pripomore, da se setev dobro razvija in vrže bogatejši pridelek.
Tu smo navedli nekaj takih izkustev, ki so v stanu izboljšati pridelke ovsa. ne ' da bi nam bilo treba žrtvovati denarja za draga umetna gnojila. Dandanes mora kmet stremeti za tem, da izha|a /. domačimi sredstvi, s katerimi naj skuša zvišati pridelke svojih njiv. Saj so tudi domača gnojila še največ vredna, kakor so hlevski gnoj. gnojnica in kompost ker vsebujejo vse rastlinam potrebne snovi, četudi ne vedno v najprimernejšem razmerju. Pač pa je njih glavna sestavina
butnil*- sprstenina. ki jp vclpvažna «a prehrano bakterij in s tem posredno tudi za prehrano rastlin. Torej glavno današnje načelo bodi — izboljšuj domači gnoj in ga izkoristi čim bol|.
Druga naloga pa je v oskrbovanju rastlin, ki jim mora poljedelec nuditi Jim ugodnejše pogoje za razvoj. In ravno brana je spomladi še najbolj koristno
orodje, ki znatno pripomore k rahljanju zemlje med žitom; kakor je kultivator ali okopalnik neobhodno potreben pri gojitvi okopavin. Tako smo tukaj navedli nekaj izkušenj, ki so se izkazale drugod prav primerne za zvišanje pridelkov pri ovsu in stvar naših poljedelcev je, da to tudi tukaj preizkušajo	L.
Spomladanska setev
Hitro se približuje čas spomladanske setve: ko se bo zemlja zadosti osušila in ogrela, bo treba takoj resno zgrabiti za delo. — Pri tem pa ne smemo nikdat pozabiti tega. kar pravi že star pregovor: »Kakršna setev, takšna žetev.«
Že sedaj moramo imeti pred očmi bodočo žetev, ki je odvisna pred vsem od dobro pripravljene zemlje, nadalje od načina gnojenja, še prav posebno pa od semena samega. — Za setev moramo pripraviti najboljše semensko blago; slabo seme ni dalo še nikdar dobrih pridelkov. Zato pa je treba izbiri in sortiranju semena posvečati kar največ pažnje.
Kjerkoli je to mogoče, naj se uporabi za setev oplemenjeno (selekcijonirano) seme; oplemenjeno seme «e razlikuje od navadnega neoplemen (enega v tem. da daje pod istimi okoliščinami mnogo boljše pridelke. Oplemenjeno seme vzgajajo razne semenogojske postaje in ga prodajajo potem nekoliko dražje od navadnega neoplojenega semena, kar se še vedno izplača.
Kdor ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi in si ne more nabaviti oplemenjenega semena, pa si lahko pomaga na ta način, da sam odbira že pred žetvijo one rastline na polju katere nudijo najboljše zrnje. r Gotovo je to precej zamudno delo, toda izjilača se vedno. Prav gotovo je že marsikdo teko postopal in si na ta način preskrbe) dobro seme: kdor pa tega dosedaj še ni storil in ako je lani pred žetvijo■ zamudil to priliko, naj bi se vsaj v bodoče po tem ravnal: gotovo mu nc bo žal. ker to delo ni združeno z nobenimi posebnimi stroški.
Za setev moramo odbrati najtežja, najdebelejša in popolnoma zdrava zrna. Tako pripravljeno seme je dobro za setev in samo od takega smemo pričakovati bogat pridelek.
Poleg tega mora biti seme popolnoma
dozorelo. Tako seme ima polno zaokroženo obliko, je veliko in te/ko, iz takega semena se razvije nova krepka in zdrava rastlina.
Seme mora biti popolnoma nepokvarjeno: pokvarjeno seme ima navadno spremenjeno barvo, včasih tudi zatohel ali drugače neprijeten duh - Posebno važna je kalivost. — Semena kmetijskih rastlin ostanejo kaliva I—5 let — Paziti moramo, da je spravljeno seme na popolnoma suhem prostoru, drugače upi kalivost že po enem letu.
Ako imamo seme lastnega pridelka, že lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, kakšna je njegova kalivost. k"i poznamo vse okolnosti v katerih Smo _->emi pridelali in spravili. — Ako pa smo seme kupili, tedaj je stvar popolnoma drugačna in ga moramo vedno preizkusiti glede na njegovo kalivost.
Kalivost določimo najenostavnejše na ta način, da dotični kup semena ki je določen za setev dobro premešamo in vzamemo na treh različnih mestih z malo posodico enake množine seuiena — Iz te množine odštejemo sto zrn 111 jih vse-jemo v zemljo. V nekaj dnevih točno vidimo koliko vseh semen je skalilo,- — To je gotovo najenostavnejši poiskus z ozirom na kalivost.
Ako je seme slabo kalivo. notero ga moramo vzeti za isto površino večjo količino, kot pa če je dobro kalivo, aiko nočemo. da bomo imeli po nepotrebnem prazna mesta na njivi.
Ako seme kupimo moramo od prodajalca vedno zahtevati, da je seme pristno in da je istega izvora, kot je to prodajalec navedel. Pri prodaji se dogajajo velikokrat nepravilnosti, ker je primešano pristnemu semenu večkrat manjvredno blago.
Med semenom, ki je pripravljeno za setev se nahajajo dostikrat zdrobljena in drobna zrna in pa tudi razno plevelno
seme. Te nepotrebne in škodljive zmesi izločimo s pomočjo trijerjev.
Trijer je stroj, ki loči zrnja po obliki in debelosti. — Glavni del pri trijer ju je poševno nagnjen železen valj, ki ima v zgornji tretjini sito, spodnji dve tretjini pa tvori valj za odbiranje okroglih zrn, kakor grašiee, kokalja i • -
Na notranji strani okroglega valja so vdolbene celice, ki imajo približno jaj-často obliko; v te celice pada zrnje. — Plevelna zrna, vsa drobnejša in pa raz bita zrna ostanejo v teh celicah delj časa in padajo potem iz višine v koritce, ki jih odvaja iz valja; debelejša zrna pa
se pri dviganju ne morejo ustaviti v teh celicah, ampak kmalu padejo ven. Nekateri trijerji imajo tudi sita, ki ločijo žita v razne vrste po debelosti zrn. — Ker imajo žita različno zrnje imajo trijerji za razna žita različne valje in sita. — Pri današnjih razmerah je trijer precej drag stroj in zato si ga vsak posamezen kmetovalec ne more nabaviti; nabavljajo pa ga v večji meri razne kmetijske organizacije, kot zadruge, kmetijske podružnice itd., ker so uvidele kako veliko korist imajo od njega — Zato je potrebno in koristjio, da se povsod udomači.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Štajerska kokoš v Avstriji
Pri nas tožijo perutninarji, da jim štajerska kokoš slabo nese, ter mislijo, da ni taka jajčarica, kakor bi bilo to želeti. Morda je res, da je ^uradno« določena štajerka r>z natančno predpisano barvo vseh peres« manj dobra za nese-nje, to pa zaraditega, ker se je odbiralo za pleme samo kokoši po barvi in ne po nesnosti. V tem pogledu so Avstrijci šli čisto drugo pot. Tam so kmalu po prevratu začeli s tekmovanjem v nesnosti kokoši raznih pasem in tekom let ugotovili, da se njih sštajerka«, na katero so ponosni kot na edino svojo domačo pasmo, v tem pogledu lahko kosa z najboljšimi drugimi plemeni. Tako so pri 6. tekmovanju 1933.-54. leta ugotovili povprečno 223 jajc v prvem letu nesnosti.
Še bolj pa nas mora zanimati 7. tekmovanje, ki je končalo lanskega leta, ter trajalo 23 mesecev, t. j. v prvem in drugem letu nesnosti. Tako tekmovanje se vrši v plemenih po šest kokoši. Od štajerskih tekmovalcev ste vztrajali dve plemeni z 12 kokoši, ki so v tej ;)obi znesle povprečno 388.7 jajc: eno pleme 404.5, drugo 373 jajc. Edino Rodeajland so jib prekosile s povprečno 393 jajci, pri katerih pa je euo pleme dalo 460 jajc, drugo 397, ostala pa 355, 350, 337 jajc. Potem so sledile italijanske jerebičarke z 375 jajci, Leghorn 354, Suseko s 323 jajci povprečno v 23 mesecih To so napravili Avstrijci s svojo »štajerko«. Kaj smo pa pri nas dosegli s takozvanim standarizi-ranjem?
Toda tudi teža jajc je bila nenavadno visoka: povprečno 59 gramov. To je izred-
no ugodno. Ni čudo, če so Avstrijci tako ponosni na »svojo« pasmo, ki je prav za prav »naša« pasma. Saj je v prvem letu nesnosti eaa kokoš znesla 276 jajc po 55.1 grama težkih ter bila proglašena za prvo jajčarico. Letos se vrši 8. tekmovanje v Korneuburgu, pri katerem sodelujejo štiri štajerska plamena. Kdaj pa bomo mi začeli s takim tekmovanjem, da vsaj malo pokažemo smisel za dvig perutninar-stva ne po barvi, ampak po dobičkanos-nosti?
KUHINJA
Goveje meso s paradižnikovo omako.
Pol kg govejega mesa skuham do mehkega. Ko je meso kuhano, ga vzamem iz lonca in narežem na podolgaste, za prst debele kose. Te kose zložim v kožico in poli jem s sledečo omako: V ponvi segre-jem žlico masti, masla ali surovega masla. V razgreto mast zrežem polovico drobne čebule, polovico na rezine narezane žemljice in dve žlici paradižnikove mezge, ali tri drobne, iz slane vode vzete paradižnike. Ko se žemljica in čebula zmehča, prilijem dobro osminko juhe, dve žlici vina in pražim deset minut. Potem pretlačim na zrezano meso. Ko vse skupaj dobro prevre, dam na krožnik, obložim s popečenim krompirjem, s pražemm rižem; z rezanci ali z makaroni: lahko pa tudi s polehto ali kakimi smoki ali žličniki.
Majoneza. V globok lonček dcnem dva rumenjaka, žlico kisa in žlico vode. Te snovi zmetem na ognju, da se zgoste. — Zgoščeno potegnem na stran in še mešam, da se shladi. Med mešanjem prili-
vam po kapljivah tri do štiri /lice dobrega olja, primerno osolim, primešam žli-čico gorčice, ščep popra in žlico limono-vega soka.
Majoneza druge vrste. V skledi mešam štiri surove in dva kuhana rumenjaka. Mešam prav počasi. Ko mešanica naraste, primerno osolim. malo popop-ram. pridenem žličico francoske gorčice jn prikapam osminko litra dobrega ulja. .Nazadnje okisam i. eno ali dvema žlicama kisa ali z limoninim sokom 7 majonezo policam mrzle, kuhane ribe mrzlo, kuhano kuretino ali mrzlo, telečjo pečenko.
Kuhane ribe iz sladkih voda. — Ribo najprej osnažim, to se pravi da jo pri-mem s papirjem za glavo in ji ostrgam luskine, potem jo prerežem na trebuhu, in ji odstranim čreva in drob. Nato jo v mrzli vodi operem. Odrežem ji uidi pla-vute in rep. Tako pripravljeno ribo oso-
lim in skuham. Majhno ribo kuham 10 do 15 minut. Veliko 15—2o minut. Vodo, v kateri kuham ribo takole pripravim. V podolgasto kozo denem toliko vode, da ta pokriva ribo. Vodi pridenem par žlic kisa, par koščkov čebule, par koščkov korenja, vejico petršilja. lavorov list. vršiček tirneza, vršiček rožmarina, par zrn soli in odrezek limonine lupinic.e. Ko se ribje oči iz.premene v bel biser je riba kuhana. Ribo dam lahko gorko ali pa mrzlo na mizo. Gorko dam s kuhano kar-fijolo. Mrzlo polijem z majonezo Na ta način se kuhajo tudi morske ribe. - Pri kupovanju rib je treba velike previdnosti. Stare, pokvarjene ribe so zelo škodljive in pokvarijo želodec za dolgo časa. Sveža riba ima rdeče škrge in izbočene oči. Upadle škrge in rujave oči so znak starosti in pokvarjenosti C. K.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska denarna borza. Kupčija z inozemskimi devizami se mirno razvija ob le malo izpremenjenih cenah. Blaga je na borzi vedno dovolj, da ni treba Narodni banki posredovati. V zasebuem Ifli-ringu zahtevajo ponudniki za tuje devize naslednje cene: angleški funt 252 Din. nemška marka 14.45 Din, avstrijski šiling 9.43 Din, španska pezeta 6.45 Din. grški boni 33 par. — Uradni tečaji « primom pa beležijo: angleški funt 215.56 Din, ameriški dolar 42.% Din, liolandski goldinar 29.6? Din, nemška marka 17.56 Din, švicarski frank 14:28 Din, belgijski belga 7.56 Din, francoski frank 2.88 Din češka krona 1.81 Din.
CENE v
g Žitno tržišče. Novi Sad beleži naslednje žitne cene za 100 kg franko oddajna postaja, naloženih v vagonskih pošiljkah, plačilo navadno ob prejemu blaga. Pšenica bačka 167—168, okolica Som-bora 166—167 Din, ladja Tisa in Begej 170—172 Din, slavonska 169—170 Din. — Koruza bačka, sremska in banatska 112— 113 Din. Moka bačka in banatska Og in t)gg 2^7.50—267.50 Din, št 2 227.50-247.50 Din, št. 5 207.50—227.50 Din, št. 7 157.50— 167,50 Din. št. 8 105—110 Din. Fižol bački iri sremski beli 195—205 Din. Otrobi bač-ki in sremski 99—101 Din. — Promet na
žitnem trgu je neznaten, ker vlada v vsej kupčiji negotovost in mrtvilo: Začenja vplivati na cene tudi pridelek iz Kanade, ki je tolik, da ne morejo tamkaj znižati dosedanjih zalog. Te pa pritiskajo na svetovni trg in tlačijo cene
g Lesna kupčija v svetu. Iz poročila Mednarodnega lesnega odbora je razviden položaj lesne industrije v raznih državah. V Angliji je poraba lesa radi povečanja stavbne delavnosti znal na Tudi v Franciji se čuti izboljšanje. Belgija kaže od časa, ko je znižala vrednost franka, živahno delavnost, ki se javlja zlasti v naročitvi velikih množin hrastovih in bukovih pragov za železnice, blizu 250.000 kosov. V Holandiji je ostra kriza radi slabe stavbne delavnosti. Madjarska ima ugodno konjunkturo in se je lanski izvoz povečal za 11%. Italija je lanskega avgusta ukinila vsako stavbeno delavnost. Na Švedskem je domača poraba lesa ma jhna, tem bolj pa raste izvoz. V splošnem računa ta odbor na izboljatrje svetovne lesne kupčije.
g Mariborski prašičji sejem 21. t. ni. Pičlo je bil ta sejem založen, še bolj skromna kupčija. V promet je bilo pripeljanih 128 prašičev, odprodanih pa le 52. — Cene za enega mladih pujskov: 5—6 ted nov starih 75—85 Din, 7—9 tednov 90—120 Din, 3—4 mesece 140—200 Din, 5—7 me secev 230—310 Din, 8—10 mesecev 360-480 Din, 1 leio starih 330—800 Dm. K« ■

PRAVNI NASVETI
Porok zaradi »prijateljstva«. A. H.
Sv. K. — Pred par leti ste šli za poroka pri hranilnici nekemu trgovcu s katerim ste bili prijatelj in vam je tedaj govoril, da prav za prav nima dolg; vendar mu pa »dolgovi« prav pridejo, zla.-,ti pri davčnih napovedbah. Pred kratkim ste se prepričali, da ima ta trgovec zelo veliko vknjiženega dolga. Zahtevali ?te pismeno, da vas razreši poroštva, vendar se sploh ne oglasi. Vprašate, če lahko trgovca prisilite. da vas reši poroštva do katerega vas je zapeljal. — Vsaka šola nekaj stane! Predno ste se podpisali ze poroka, ste imeli priliko, da pregledale t zemljiški knjigi stanje vašega .-pri jaielja«. Boljša je prva zamera kot zadnja! Takrat bi odklonili podpis, sedaj je prepozno! Če bi tudi glavni dolžnik hotel, da vas razreši poroštva, ne bo na to pristala posojilnica tako dolgo, dokler glavni dolžnik ne bo dal drugega, enako dobrega poroka. Če je opravičena vaša bojazen, da dolžnik ne bo mogel plačati dolga, imate pravico, da zahtevajte zavarovanje dolga z vknjižbo na dolžnikovem posestvu.
Sklenjena pogodba veže. M C SI. — Kupili ste posestvo in se zmenili, da se nobena stranka ne more več premisliti. Dali ste aro, kupno pogodbo pa bi napravili, ko bi izplačali denar. Ker ni«te mogli dobiti denarja v hranilnici, ste čez štiri tedne prodajalcu sporočili, da niti pustite aro in od pogodbe odstopite. Prodajalec s tem ni zadovoljen, češ, da morate prevzeti posestvo in vam grozi - tožbo. Ker nimate nič posestva, upate, da vam prodajalec nič ne more. — Ara se daje kot znak sklepa ali kot zavarovanje /a izpolnitev pogodbe. Ako se pogodba po krivdi ene stranke ne izpolni, sme neKriva stranka sprejeto aro obdržati. Če se pa s tem ne zadovolji, sme zahtevati izpolnitev pogodbe in povračilo škode zaradi zamude. Čeprav nimate nič. posestva, vam bo prodajalec lahko po dobljeni tožbi na i/polnitev kupne pogodbe lahko zasegel vašo imovino v hranilnici.
Sporna meja v gozdu. š. A. N. N. — Če je vaš mejaš, tako malo uvideven, da se noče z vami pametno poravnati glede sporne meje v gozdu, boste morali pač zaprositi sodišče, da sporno mejo določi na licu mesta. Sodišče bo mejo določilo po zadnjem mirnem uživanju, če se pa to ne bo dalo ugotoviti, bo pa najbrž sporni prostor razpolovila in bosta trpela vsak polovico stroškov. Menda niso drva v gozdu toliko vredna, kolikor bo stal ogled in obema svetujemo, da sama sporazumno določita mejo brez posebnih stroškov.
Škoda zaradi poginule krave. J. Z. O. -— Leta 1934 ste kupili kravo kot popolnoma
zdravo. Čez šest mesecev ;e poginila in se je izkazalo, da je imela trajno bolezen -vodenico že več let. Takrat je prejšnji gospo-, dar krave obljubil, da bo v zameno ^a po ginulo kravo prodal tefičo, pO znižani ceni, < da se na ta način deloma popravi škoda Ker sedaj o tej obljubi noče nič slišati, vpra sate, če ga lahko tožite. — Če ste kupili kra vo kot zdravo, vam prodajalec odgovarja za nastalo škodo, če je bila krava ob prodaj i že bolna na vodenici, zaradi katere je morala poginiti. Tak dokaz se vam bo posrečil, če ste n. pr. jx)ginulo kravo dali pregledati po živinozdravhiku, ki je ugotovil kot vzrok, da je krava poginila, staro vodenico, ki |r ne-dvomljivo obstojala že pred prodajo. Če vam je prodajalec tedaj tudi obljubil, škodo delno poravnati, ga lahko tožite ne samo na odškodnino, ampak tudi na izpolnitev dane obljube, če je bila obljuba tedaj resno in premišljeno dana in od vas sprejeta. Boljša od tožbe 1»; b ole pametna poravnava.
Zgovorjeua , toda ne zapisana pravica. A. K. D. —r\ Od svoje parcele ste prodali en del tik ceste kot stavbišče. S pooblaščenem kupca ste se dogovorili, da bo kupec od kupljenega sveta dal 3 m širok pas kot pot za ostali del vaše parcele. V kupni pogodbi se to ni zapisalo, Kupec sam noče dati pota na dogovorjenem mestu, ampak drugje in še | to le, če mu potrebni svet nazaj odkupite. Vprašate, če morate res 'sebi pot kupiti, ki ste jo prej vedno lahko na svojem uporab- ' Ijali. — Če! ste se res pogodili, da boste na odprodaneni delu parcele imeli pot in je ku-pee na to po svojem pooblaščencu pristal, [»tem lahko s tožbo to zahtevate od kupca, čeprav ta nova služnostna pravica poti ni bila zapisana v pismeni kupni pogodbi. Če ste poprej tudi več kot 30 let vozili po poti po svojem svetu, niste s tem za sebe prido- i bili nobene služnostne pravice, ki za vas na vašem posestvu sploh ni mogla nastati. Pač ; pa lahko sosed uveljavlja svojo pravico tudi proti novemu kupcu, če je preko 30 let vozil j preko vaše parcele in onega dela, ki je sedaj odprodan. — Ta spor zaradi poti in uore-bitno pravdo bi sebi prihranili, če bi v kupni pogodbi vse napisali, kar je bilo dogovorjeno, čeprav bi bila pogodba zato obširnejša.
Služba na železnici. J. K. — Za službo na železnici je treba prositi pri železniškem ravnateljstvu. Ker niste povedali, za kakšno službo nameravate prositi, vam tudi ne moremo reči, kakšno šolsko izobrazbo morate imeti za eno ali drugo službo
Krošnjarjenje od hiše do hiše. J. M. B. ' Obrnite se na okrajno načelsivo. ki vam bo povedalo, če boste dobili dovoljenje in potni list. V načelu ni zadržkov, vendar vsak slučaj oblast posebej presoja in nato odloči. Tudi če imate vse predpisane pogoje, ni dolžna prošnji ugoditi.	j