r— Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* za tm leto . . . $6.00 g Za pol leta ...... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo loto $7.00 n GLAS List slovenskih ^delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dailj in the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ms Second Class Hatter September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. I., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 268. — ŠTEV. 268. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 3, 1931. — TOREK, 3. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXTX. RUSI KONCENTRIRAJO ČETE OB SIBIRSKI MEJI Otvorjenje angleškega parlamenta MED RUSKO SOVJETSKO VLADO IN KITAJSKIMI NACIJONALISTI OBSTOJE BAJE TAJNI DOGOVORI Japonsko vojaštvo še vedno prodira proti severu. Vojaštvo Cang Hsue Lianga je ujelo japonskega zaupnika Lin Jin Cinga. — Japonci so odločno zavrnili ponudbo, da se pogajajo s Kitajci. — Ameriški konzul v Harbinu je dobil naročilo, odpotovati proti severu ter ugotoviti tamošnji položaj. TOKIO, Japonska, 2. novembra. — Navzlic odločnemu zanikanju sovjetske vlade, da se vrši ob mandžurski meji kaka koncentracija ruskega vo-J jaštva, poroča tukajšnje časopisje, da se zbirajo ogromne množine ruskega vojaštva ob sibirski meji. Rusi baje nameravajo preprečiti nadaljno prodiranje Japoncev v severni del Mandžurije. Japonci so pred kratkim odstavili mandžurskega governerja Cang Hsue Lianga ter so poverili nominalno vlado vstaškemu generalu Lin Jin Cingu. Včeraj se je pa izvedelo, da so Liangovi vojaki ujeli Cinga in ves njegov štab. To je najhujši udarec, kar so jih dobili dosedaj Japonci v Mandžuriji. Ta poraz je napotil Japonce, da so poslali v Kiri-nu koncentrirano posadko deloma proti Cinginu, deloma pa proti mongolski meji. To se je zgodilo pod pretvezo, da morajo japonski inžinirji popraviti progo mandžurske železnice, ki je bila tekoni zadnjih bojev precej poškodovana. Budno oko Rusije pa ni prezrlo pravega namena. in posledica tega je bila koncentracija ruskega vojaštva ob sibirski meji. Takoj zatem so se pojavile govorice, da obstoji med sovjetsko vlado in kitajsko nacijonalistično vlado v Nankingu tajen dogovor, kojega določbe so naperjene proti Japonski. Rusija je baje obljubila Kitajski, da ji ne bo pošiljala le orožja in municije, ampak jo bo tudi moralno podpirala. Po seji ministrskega sveta je bilo objavljeno, da se Japonska ne bo spuščala s Kitajci v nikaka pogajanja, dokler slednji ne zadoste vsem predpogojem. Kitajci se hočejo pogajati na temelju sklepa Lige narodov, dočim nočejo Japonci o tem ničesar slišati. Iz Harbina so sporočili, da je dobil tamošnji a-meriški generalni konzul George Hanson naročilo, naj takoj odpotuje v severni del Mandžurije ter naj preštudira tamošnji politični položaj. Japonski zunanji urad je odločno zanikal vse go- \ orice, da nameravajo Japonci prodirati proti Harbinu. WASHINGTON, D. C., 2. novembra. — Državni department je danes objavil, da potuje ameriški generalni konzul Hanson v "tajni misiji" po Mandžuriji. O svojem odpotbvanju v severni del Mandžurije sicer še ni sporočU državnemu departmentu, ima pa dovoljenje, da zamore uvesti preiskavo, kjerkoli se mu zdi potrebno. ČIKAŠKI ŽUPAN V NEW Y0RKU Po mnenju čikaškega župana, bi se pojavila tretja stranka, ako bi demokrati in republikanci postavili suhaške kandidate. TOVARNE V UTICA BODO PRIČELE DELATI ITK'A,1 X. Y.. 2. novembra. — Globe Woolen Mills, ki so bile zaprt e od marca. 1fW(), bo odprla A me ris n Woolen <'o. v decembru. Zaposlenih bo okoli 800 delavcev. BOMBA ZARADI RADLJA CHICAGO. III.. 2. novembra. — Da bi umolknil radio v hiši Mrs. Jessie May, ki je pre ver nadlegoval sosede, je nekdo položil bonu bo pri vratih njene hiše. Bomba je eksplodirala in radio je utihnil. Anton J. Čermak. župan iz Clii-caga, je prišel včeraj v New-York, da proučuje zdravstvene razmere newyorskega mesta, pa tudi zaradi politike. (I lede prihodnjih predsedniških volitev se je izrazil naslednje: — Po mojem odkritem mnenju, ako republikanci in demokrati postavijo suhaške kandidate. tedaj bo zavladalo po celi deželi veliko razburjenje in na površje bo prišla tretja stranka. Političnim voditeljem na vzhodu bom povedal, kakšno je mnenje na srednjem za padu. Po njegovo izjavi so večinoma vsi volilci v državi Illnois za vsakega kandidata, ki je proti pro-hibieiji. To mišljenje s«» širi tudi po zapadnih državah in države, ki so do sedaj imele svoje zastopnike zagovornike prohibieije, bodo pri prihodnjih predsedniških volitvah glasovale za kandidate. ki se bodo izjavili proti prohibiciji. -Prohibicija je postala veliko politično vprašanje, katerega se prihodnji kandidatje n? morejo izogniti. Župan Čermak je tudi izjavil, da je poleg drugih stbari, zakaj je prišel v Xew York, tudi njegov namen, dogovoriti se z demokratičnimi voditelji, da bi bila prihodnja demokratična konvencija v Chieapru. — Dosedaj še nimam nobenega dogovorjenega sestanka, — je rekel Čermak, — toda upam, da se bom sestal s Smithom in Ra-skoboni. MORILKA NOČE ODGOVARJATI SLUŽKINJA JE UMORILA GOSPODINJO Mladenka priznala, da je umorila svojo gospodinjo na njeno prošnjo.— Mrs. Maddux je poskušala samomor. ST. LOUIS. Mo., 2. novembra. Služkinja Clara Fish, stara 1 f* let, je priznala, da je z britvijo prerezala vrat svoji gospodinji Mrs. Maddux v gozdu izven mesta, toda zatrjuje, da jo je Mrs. Maddux za to prosila. Fisheva pravi, da je spremila svojo gospodinjo v gozd, kjer je Mrs. Maddux skušala zastrupiti se. Ker se ji to ni posrečilo, je prosila Fishevo. da jo usmrti. Nato je vzela iz denarnice Madduxovo britev in ji prerezala vrat. Moža umorjene. Walterja Maddux, je policija zipraševala več ur, toda je bil izpuščen, ker se ni moglo dokazati, da bi bil v kaki zvezi z umorom. Odkar je Clara Fish v maju prišla v Madduxovo hišo, jo je Mad-! dux večkrat vzel s seboj. Mrs. I ddux se je razjezila takoj prvič.' ko je šla ž njim. toda pozneje ni več nasprotovala, ko je šla ž njim. Fisheva pravi, da ji je Mrs. Maddux kupila britev in eter. s katerim je hotela Mrs. Maddux usmrtiti. — Ne spominjam se več. — je izpovedala Fisheva, — ako je Mrs. Maddux vzela eter, toda vem. da si je sama prerezala vrat. Ker pa ni zarezala dovolj globoko, me je prosila, naj ji jaz pomagam in vzela sem britev ter ji dvakrat prerezala vrat. FORD POHVALIL SOVJETSKE TRAKTORJE Ford je naprosil rusko vlado, naj mu pošlje traktorje v pregled. — Ford je izrazil priznanje | za dobro delo. ■MOSKVA. Knsija, 2. novembra. — Henry Ford. je osebno pohvalil traktorje ruskega izdelka in je izjavil, da dokazujejo, da je ruska industrija zelo napredovala. List "Industrializacija" poroča. da se je Ford zahvalil poljedelski izvozni družbi za poslana dva traktorja, ki sta mu bila na njegovo prošnjo poslana na o-gh-d. Traktorja sta bila narejena v Putilovi tovarni v Leningradu in bila spomladi poslana Fordu. Ford je poslal sovjetski vlarli naslednje pismo: — Zelo me veseli, da imam pred seboj zadostni dokaz industrijskega napredka Rusije. Ta dva traktorja nam nista samo pomagala v tem. da smo dobili pravo sliko o industrijski napravi, ki jih je izdelala, temveč sedaj tudi razumemo prizadevanje naroda. ki jih bo rabil v različne namene. Veseli me, da vam morem naznaniti, da sta oba . traktorja delovala v popolno zadovoljstvo. Pismo zaključuje z željo, da bi ruska industrija imela velik u-speh. VODITELJ ANGL. PREMOGARJEV "CESAR C00K JE UMRL LONDON, Anglija, 2. novembra. — Jutri se bo sestala angleška poslanska zbornica h kratki seji. 554 poslancev bo obljubilo narodni vladi svojo podporo v boju z opozicijo, ki ima le 61 članov. Angleške univerze so sporočile, da so izbrale za svojega zasrtopnilča v poslanski zbornici konservativca Sir Reginalda Bradocka in Miss Eleanor Rathborne, ki ne pripada nobeni stranki. OTROK VSTRELIL SESTRO Mrs. Judd v ječi v Phoe-nixu noče odgovarjati na vprašanja. — Njeni zagovorniki so ji dali ta nasvet. PIIOEMX, Ariz.. 2. novembra. Vnel se je hud boj med sodnijsko oblastjo in zagovorniki Mrs. Ruth Judd, ki je priznala, da je umorila svoji prijateljici Agues Le Roi in Hedwig Samuelson ter njih trupla v kovčegih prepeljala v 'Los Angeles, Cal. Ko je hotel okrajni šerif izvleci iz Mrs. Judd nekatera nadtflj-na pojasnila glede umora, so nenadoma preprečili izpraševanje zagovorniki, katere je najel moril-kin mož dr. William Judd. Zagovorniki so ji naročili, da naj nikdar ne odgovarja na vprašanja, kadar ni kak zagovornik navzoč. VSTRELIL ŽENO IN SEBE LOUFSVILIiE. K v.. 2. novembra. — Everett iShowalter. star 48 let, je ustrelil svojo ženo. ker ni hotela več živeti pri njem. nato pa je ustrelil se samega sebe. Zapuščata pet otrok. UTICA. «X. Y.. 2. novembra. — Ker je Gloria, stara 4 leta, raztrgala šolsko knjigo svojemu bratu Petru de Santis. staremu 7 let. jo je ustrelil s puško in sestra je bila na mestu mrtva. Dečkov t>če je v kaznilnici, ker je bil pred nekaj meseci najden na njegovi farmi velik kotel za kuhanje žganja. Ob priliki aretacije de Mantisa je bila pri avtomobilski nesreči ubita neka ženska. Deček pri aretaciji ni kazal ni-kakega strahu. Xa zahtevo policije je nabazal puško, nameril in sprožil ter s tem pokazal, kako je ustrelil svojo sestro. INDIJANEC JE PRIZNAL UMOR DIJAKINJE Izobražen Indijanec priznal, da je umoril štu-dentovko. — Bil je njen spremljevalec in tol- Politični sestav zbornice je sle-| deč: 473 konservatieev, 13 na-' rodnih laboritov, 35 Simonovih liberalcev. 33 Samuelovih liberalcev, 4 Lloyd (Jeorgovi liberalei, 50 laboritov in 7 neodvisnih. La-boriti so izgubift vsega skupaj 235 sedežev. Liberalci se dele v dva dela. Xekaj jih je pod vodstvom Sir Johna Simona, ostali so pa pod vodstvom Sir Ilerberta Samuela. Simonovi pristaši so odklonili podvreči se strankarski diseipli-ni drugih fakcij. Lloyd George in njegovi trije pristaši v poslanski zborniei se smatrajo za neodvisne liberalee. Pri volitvah so dobili konservativci nad enajst milijonov glasov. laboriti nad šest milijonov, liberalei nad dva milijona, narodni laboriti nad tristotisoč. nova stranka 36 tisoč, komunisti 70 tisoč, neodvisni pa nekaj nad 300 tisoč. Pri jutrišnji seji se bo poslanska zborniea bavila samo s formalnostmi. dočim bo šele 10. novembra prava otvoritev parlamenta. LOXDOX. Anglija, 2. novembra. — Danes je umrl tukaj A. J. 0<>ok, eden najuglednejših članov delavske stranke ter dolgoletni generalni tajnik zveze angleških premoga rje v. Tekom generalnega štrajka leta 1926 se ga je prijelo ime 'cesar' Cook. GRŠKA NE DOVOU ŽALOVANJA ZA ŽRTVE CIPRA ATEXE, Grška. 2. novembra. Mestna policija je izdala odredbo, da ni dovoljeno prirejati demonstracij v spomin padlim žrtvam v vstaji na otoku Cipru. Predsednik Ve ni zel os jr> objavil oklic na narod, da se naj narod ne udeleži takih demonstracij, ker bi s tem žalil prijateljski narod. ITALIJANSKA PEHOTA NA KOLESIH RIM, Italija. 2. novembra. — I>a italijanska vlada reši problem za hitro premikanje pehote, je upeljala pehotno vojaštvo na kolesih pod imenom kolesna kaValerija. Okoli 20 polkov je opremila s kolesi in tudi fašistovska legija je sprejela kolesa. Zadnja mobilizacija 40 tisoč mladih fašistov je bila izvršena s pomočjo koles. Polki s kolesi regularne itali-lijanske armade se vežbajo s polno opremo na svojih hrbtih. Vsak dan prevozijo 50 do 125 milj. mac. ŽALOSTEN KONEC TRGATVE (PRAGA, ehoslovaška, 2. nov. Stara navada pri trgatvi v Lučah na Slovaškem se je končala zelo žalostno. V tem kraju imajo kmetje običaj. da zadnji dan trgatve gospodar vinograda ustrelil s puško v zrak. Kmet Harša je ustrelil.' toda njegov stre! je šel prenizko in smrtno je bil zadet njegov sosed in prijatelj, ki je padel mrtev na tla. Harša je šel naravnost v svojo zidanico ter se je med nanovo napolnjenimi sodi obesil. GLOBE. Ariz.. 2. novembra. — 21 let stari, izobraženi Indijanec, Golney »Seymour, je danes priznal. da je napadel, zlorabil in umoril 24 let staro Henrieto Schmerler. študentko na Columbia vseučilišču v Xew Yorku. 24. julija na indijanski reservaeijr. Seymour je spremljal Miss Schmerler na njenih potih po indijanskih naselbinah, kjer je proučevala navade in varstvo Indijancev. Schnierlerjeva je prišla v indijansko reservaeijo spomladi, kamor jo je poslalo vseučilišče v znanstvene namene. 24. julija je imela prisostvovati neki indijanski zabavi in spremljal jo je Seymour kot njen varuh in tolmač. Miss Schmerler ni prišla na zabavo in tudi ne na svoj dom. Štiri dni pozneje je bilo njeno razmesarjeno truplo najdeno na neki planjavi. »Detektivi so tri mesece zasledovali umor in slednjič aretirali Seymoura. ga zaprli in obdolžili umora. Po dolgem izpraševanju je Seymour priznal umor. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ............ ........ $ 9.45 Din 1000 ............ ........ $ 18.60 Din 2500 ........... ........ $ 46.00 Din 3000 ........... ........ 5 54.90 Din 5000 ........... ........ $ 91.00 Din 10,000 ........... ........ $181.00 V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 5.70 Lir 200 ............................ $11.20 Lir 800 ........................... $16.65 Lir '500 ........................ $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin*, znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25, Za taplaftllo več Jib sneakov kol acoraj navedeno, bodisi v 1 lirah ali dolarjih, dovoljujemo to boljto pofoje. Pil velikih lih priporočamo, da ee poprej a nam pismenim pokom te slede načina nakadla Nujna nakaalla izvršujemo po CABLE LETTER ta Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, T. Telephone FA relay THE LARGEST SLOVENS DAILY tat U. 8. A. uGlas Naroda" Owned ,T"* Publlibed by floramo pububimo company (A Corporation) L. BwniHUlf, Traaa. of bnlmw at the corporation and addresses of abo?e officers: W. Uth Street. Bmnih of Manhattan, New York City. N. I. "GLAS NABODA (Yelce ef the reeple) Day Except Sundays and Holidays Dopisi. •aio Isto velja Ust m Ameriko.Za New York ta celo leto In Kanado----$6.00" 6etrt leta 4140 ....... $1 bC «7.00 Za pol leta ----------------------.$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto........>7.00 Za pol leta ____________________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. tllaa Naroda* tahaja vaM dan lzvacmtt nedelj in praznikov. bree podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-poAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, h da as nam tudi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NABODA", fl« W. I8th Street, Nem Yerk. N Y. Telephone: CHelsea 3—3378 AMERIKA IN ANGLEŠKE VOLITVE Iziti angleških volitev Uo precej vplival tudi na Združene države. Angleška konservativna stranka se je izrekla za zaščitno carino ter bo brez dvoma izvedla svoj sklep. Njen voditelj 8tanley Baldwin je že lani v deeenAxrtt rekel: — — Kakorhitro bo Anglija uvedla zaščitno carino, bo-lo začeli vodilni možje Evrope in Združenih držav premišljati, če je ali če ni sistem visoke carine nekak blagoslov za ves svet. To svarilo je bilo naslovljeno na ameriški kongres, ki ga je pa seveda ignoriral. Navzlie energičnemu protestu domačih industrijalcev in mnogih dežel, je kongres znantuo povišal pristojbine za uvoz. Angležem je dal dober vzgled, in zdaj bodo plačali enako z enakim. Kaj bo posledica uvedbe zaščitne carine v Angliji f — Ameriški izvoz se bo znatno zmanjšal. Ni izključeno, da x>do začeli veliki tovarnarji graditi tovarne v inozemstvu — kajti do Kanade je le majhen skok. Nezaposlenost v t«*j deželi se bo še povečala dočim bo Amerika direktno prispevala k izboljšanju gospodarskega položaja v drugih deželah. Edinole v glavi nevednega in nazadnjaškega politika se zamore poroditi misel, da bodo Združene države lah-co eksportirale večino svojega blaga, dočim bodo blagu iz drugih dežel zapirale vrata. Washingtonski vladni krogi se prav dobro zavedajo dejstva, da ima Anglija vso pravico ščititi svoje industrije. Saj je vendar ameriški kongres pokazal Angliji pot.^ Ako pa vladni krogi upajo, da Angleži ne bodo šli predaleč, da njihove tarifne odredbe ne 'bodo preveč drastične ter da ne bodo ustvarjale gospodarskih in političnih nasprotij, je vse to le pobožna želja. Kanada že računa, da se ho njen izvoz v Anglijo povečal, kar se bo zgodilo seveda na stroške Združenih držav. Peter Fletcher, predsednik narodnega odbora ameriških importer je v in trgovcev, je rekel, da bo naložila Anglija na ameriško blago od deset do petindvajset odstot-ov carine. Meseca decembra se zopet sestane ameriški kongres. Kdo ve, če bodo gospodje spoznali, kaj so storili s svo-o visoko zaščitno carino? Lorain, O. Listje odpada, ptički so utihnili, narava umira. Ono otožno jesensko vreme je nastopilo. Dasi je narava zelo mirna, je pa v naši naselbini zelo živahno. Pred durmi so volitve, zato je bil sinoči (31. okt.) ob 7.30 političen shod v veliki' dvorani Slovenske pa Xarodnega Doma. Udeležba je bila velika, a bi bila lahko se ver j a. Pevsko drutvo "Xaš Dom", ki je pod pokroviteljstvom direk-torija .Slovenskega Narodnega Doma, se pridno pripravlja za svoj prvi koneert, ki ga na meniva prirediti 37. decembra. Slovenska šola Slovenskega Narodnega 'Doma. ki jo obiskuje 43 učenk in učencev, bo dobila na priporočilo agilnega Gospodinjskega Kluba poseben odbor, ki bo sestavljen iz članov direktorija S. X. D., kateri so bili na zadnji direktorski sejft Odbor bo skrbel vsestransko za uspeh šole. To je zelo razvseljivu dejstvo v naši naselbini, ki je v pogum mladini, v pomoč učitelju in v ponos naselbini. r Gospodinjski Klub se pridno I ljena opereta "Rožmarin*'. Ker še kaj sličnega ni bilo v naselbini, zato upamo in pričakujemo, da se bodo rojaki in rojakinje odzvali v obilnem številu našemu vabilu ter nas počastili s svojim posetom. Operete so zelo redke na slovenskih odrih v Ameriki. Opereta opeva o fantu in dekletu in o posušenem rožmarinu, s samospevi. dvospevi in zbori. Nova bo tudi pesem Kangljiea. ki smo jo dobili od ge. Lovšetove. Za izvajanje programa so nam priskočili na pomoč člani dram. in pev. zbora Slov. Dom ter vsled tega ne bo manjkalo ubranega petja obeh zborov. Ženski pevski zbor "Planinska Koža" je bil ustanovljen iz članic društva Xapredna Slovenka, št. G JPZS z namenom pomagati ob času veselic svojemu društvu, kakor tudi ob času smrti članice izkazati zadnjo east pokojnici z žalostinko ob odprtem grobu. Glavni namen ustanovitve tega zbora pa je" bil, gojiti lepo petje naših domačih pesmi ter vzbujati misel za krasoto slovenske pesmi na kulturnem polju. rXaš zbor je bil vedno na razpo- Naši po Ameriki * Veasi je pa le dobro, če je človek zaprt. To se je izkazalo v četrtek v Gates Ave. sodišču v Brooklvnu, ko je bil Leo .Štrukelj oproščen obdolžbe napada in ropa, dasi ga je oropani 'pozitivno identificiral". sta zopet prizadeti dve slovenski družini in katero je zopet povpro čila neprevidnost lahkomiselnega mladega voznika. V avtomobil rojaka Antona Vachetza, je s silo kakili GO milj na uro od strani zadel avto nekega mladega voz- Frank Mikiič, stanujoč na 333 nika. Pri tem je rojak Anton Mli- ,Melrose Street. Brooklyn, je rekel, da ga je Štrukelj pregovoril, da je stopil dne 3. avgusta v neki taksi, nakar ga je kloroformi-ral in oropal za $1.100. V sodišču je Mikiič ponovno zatrdil, da ga je Štrukelj. Štrukljev zagovornik j Anton Weidmann je pozval za pričo su perintendenta zveznega detencij-skega zapora na West Street v Manhattanu. Superintendent je predložil rekorde, s katerimi dokazal, da je bil Štrukelj tam zaprt od 18. aprila do 14. avgusta ter da vsled te ga ni mogel Mikli-ča oropati. Zaprt je bil. ker so našli žganje pri njem. Magistrate Thomas F. Casev je nato obtoženca izpustil, dasi je tožnik rekel, da še je vedno gotov, da ga ni nihče drugi napadel kot Štrukelj. — V Clevelandu je preminul rojak Joseph Zalar, star 45 let. Pokojni je bil doma iz fare sv. Vida priCirknici na Notranjskem. .a - ----•»--------— — x . - * »vin ('* t i & .rti ^ i. na i «iijr>ivvlil. pripravlja na prireditev, ki jo bo ' vsrm društvom ter se je vsik-1 v Ameriki se je nahajal okrog 30 kot običajno priredil slovenskim Idar ra(1 odzval vsakemu vabilu, malčkom. Sodelovali bodo v par ! Qe K^e na versko ali politično točkah tudi otroci Slovenske šo- "barvo dotičnc organizacije, ker naš le. i zbor nima drugega ozadja kot Slovenski čtalnični in drama-tičin klub "Lipa" se je na pova- ■DIHURJI POMAGAJO FARMERJU BRUNSWICK, Ga., 2. nov. — ^arnier Borden Trcadwell. ki je lo premožen, se je prepričal, da je dihur dober prijatelj kmetova 1- •llnogo gosenic se je pojavilo i njegovi farmi in bila je nevarnost, da mu uničijo vse polje, slasti pa, paradižnike. Kot je Veadwell- opazil, so gosenice avno pričele uničevati njegove »ridelke, ko so pričele naglo izdajati. Za nekaj dni je opazil, da ved dihurjev prihajalo iz bliž-gozda vsako jutro ter so »s lili pojedine gosenic. s V CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo ADVERTISE Naročite n pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' XI* West 18th Street New York City bilo direktorija Slovenskega Narodnega Doma združil ž njim, ter je bilo obojestransko sklenjeno, da se ustanovi slovenska čitalnica, ki bo imela po sklepu direktorija svoje prostore na pročelni strani Slovenskega Narodnega Doma. Zopet razveseljiv sklep za našo naselbino. Ustanovilo se je društvo mla--dih Slovencev in islovenk. Izbrali ko si iine "Društvo Mladi Slovenci". Na svojih tedenskih sestankih se urijo v slovenščini, petju, dc-klamiranju itd. Po novem letu bodo pokazali, "da sinovi slave smo". Dramatični klub Študira Finž-garjevo dramo "Razvalina življenja". ki jo bo v prizori 1 januarja prihodnjega leta. Združene družine, ki imajo radi boljših medsebojnih odnošajev že več let družinsko zabavo "Family Party", bodo na Martinovo soboto, 14. novembra zopet priredilo tako zabadvo. Tja so povabljeni vsi pevci in pevke, kjer se bodo zabavali brezplačno. To se razume da "ga" bomo krstili in mu tudi par primernih zapeli. Vabljeni so tudi sorodniki j>evk in pevcev. Oni plačajo, ženske 25c. moški 50c. Zakaj moški več.' — Jaz sem pogruntal... L. Seme. Chicago, HI. A. Penge na 1830 »So. Laflin St. je umri, oziroma bil ubit v svojem stanovanju. -Govori se. da je en dan poprej vzel iz banke $600.00 in da je bil umorjen. Neki Slovenec je zaprt, ker je najbrž on napravil to zločinstvo. Jaz mu ne zaupam, da ni kaj takega storil, ker pretepač in razgrajač je prve vrste. Pred nekoliko leti je napadel svojo ženo in jo hotel umoriti. Zadel pa je ne rebro in se je nož spodrsnil po kosti, tako da jo je le malenkostno poškodoval. Pozdrav! Poročevalec. Milwaukee, Wis. Xe bom opinovala delavskih razmer, ker takih dopisnikov je itak zelo mnogo, kajti vsakdo občuti slabe delavske razmere na lastnem telesu ter enomerno "ja-mranje" nič ne zaleže, dokler se ne bo ljudstvo spreobrnilo in rabilo svinčnik me«to puške na volilni dan. iXaaa dolžnost je ljudstvo poučevati preti volitvami z agitacij«. Obelodanim rajše veselo novico, namreč da bo ženski pevski zbor "Planinska Roža" obhajal svojo petletnico obstanka v nedeljo S. novembra v S. S. Turn dvorani. Ob tej prifiki bodo članice priredile koncert s pestrim programom, za zyečer pa je priprav- krasoto petja. Vsled tega upamo, da nas bodo naša društva ob tej priliki petletnice posetila in nam dala pogum k vztrajnemu nadaljevanju po naši začrtani poti. Čim mno- let. S svojo družino se je naselil v Cleveland iz Pennsvlvamje pred sedmimi leti. Zapušča soprogo iRozalijo in tri sinove Frank, Joseph in Anton, v Pennsvlvaniji sestro Mary Eleršič in v stari domovini pa mater iu sestro. —V clcvelandski bolnici je preminul Gabriel Colarič, stanujoč na 18513 Champa Ave. Bole- goštcvilnejša bo udeležba, tem hal je 1(. tri dni M oboleIern sle[ veeje bo nase veselje in zadošče-1 piču. Zapušča soprogo Šteli, tri nje ter vzpodbuda k nadaljnemn ■ sinove in t h~era Am]rrj Ma delovanju na izobraževalnem po- ^ Roiie Kate, Mike, Helen. Tho-ljli ter se bomo v bodoče še z več- mas in Alma v Chi . 5_ Jim veseljem odzivale vabilom dve sestri in dva brata, društev m sodelovale pri njiho ' vili programih. Kdor količkaj Ijybi krasoto slovenske pesmi, ne bo zamudil te prilike nas posetiti v nedeljo 8 novembra. Za postrežbo gostom v dvorani bo vsestransko preskrbljena od našrli članie. Na veselo svidenje! Kati Delicek. SLOVENSKE PRIREDITVE NEW YORKU. — V Kravn, Ph. je dne 10. «>kt. zabra se je na 'Bled", isrra. ; East Morgan St. in S. Whitnall . Ave., Milwaukee, pripetila nova 'avtomobilska nezgoda, pri kateri § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki »o želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank M COBTLANDtt STAEKT MEW YOU, IV. X. ■flMH* nar. ki se je vozil v Vachetzevem avtomobilu, zadobil tako težke poškodbe, da jim je v mestni in zasilni bolnici podlegel. t) podrobnostih nesreče Mr. Va-chetz, ki je sam pri tem dobil lažje poškodbe, poroča sledeče: 'M lin ar jeva družina, s katero smo v dobrih prijateljskih odnosa j ill. nas je 23. oktobra zvečer, kakor običajno že prej vekrat obiskala. Z Mlinarjem je bila pri nas tudi njegova soproga Mary ter 12-letni sinko Tony in 7-letna hčerka Berta. Ko so se proti 11. uri zvečer odpravljali domov, sem se ponudil, da goste odpeljem do njih par blokov oddaljenega doma s svojim avtomobilom. Vzel sem s seboj v voz tudi svojega 5-letnega sinčka EJmarja. Prišed-ši do križišča na East Morgan St. in So. Whitnall Ave. sem glasom svarilnega napisa "Slow Down" vozil počasi, pazeč na priliko, da dobim prost prehod. V dokajšnji oddaljenosti sem pač videl luči bližajočega se avtomobila, vendar v temni noči nisem mogel razločiti s kakšno naglico se bliža. Tako se je zgodilo, da je baš v tre-notku, ko sem že skoro bil preko križišča, zadel v nas z vso silo težki, 8-eilinderski Packard, ki je bil kljub strahovitemu sunku zdr-vel naprej še kakili 140 korakov na bližnji vrt. Pri sunku je prijatelja Mlinarja ter oba dečka vrglo iz voza na cestni tlak. Dočiui dečka k sreči nista dobila težjih poškodb, pa je Mlinar priletel na tlak tako nesrečno, da si jc prebil lobanjo. Prihitevši ljudje s«» poklicali nemudoma ambulaiieo, ki je nezavestnega Mlniarja in nas. s povzročiteljem nesreče vred, odpeljala v prej imenovano zasilno bolnico, kjer smo ostali dobili prve zasilne obveze. Mlinarja pa so v brezupnem stanju obdržali v bolnici... dokler ni v torek ob 5. zjutraj dospela iz bolnice vest. da se prijateljevo stanje rapidno slabša ter da je vsak čas pričakovati katastrofe. Vsi smo hoteli k smrtni postelji nesrečnega moža. ki je res malo pred osmo uro zjutraj izdihnil, ne da bi se zavedel ... * Pokojni Anton Mlinarje bil st;ir '¥.) let ter doma iz Ž i rov ]>rl Skof-ji Loki. V Ameriko jc prišel pred 22 leti ter se je naselil v Pennsvlvaniji. Od tam je pred leti prišel z družino v .Milwaukee. Poleg žalujoče soproge Marv zapušča še prej omenjenega sina in hčerko, v Moon Run. Pa. pa sestro. Mrs. Frances Mohovne. ki je dospela sem na pogreb. V starem kraju inu pa še živita dva ^brata in štiri sestre. Pri nesreči je ostala nepoako. dovana samo 7-letna Berta, dočim so vsi drugi dobili več ali manj znatne poškodbe po glavah in telesih. Tudi neprevidni voznik. neki 25-letni Harry Prag. je dobil le neznatne telesne poškodbe in se sedaj nahaja v zaporu, kjer čaka prvega zasliševanja na obtožbo ubojstva. Avtomobil Mr. 'Vachetza je popolnoma demoli-ran in ima Mr. Vachetz občutno škodo, ker za take slučaje ni bil krit z zavarovalnino. Dvomljivo je še tudi, kdo je ^pravi lastnik dragocenega Packarda, ker je fant na vprašanje, kako je prišel do Packarda. z nasmeškom in dvoumno odgovoril: Vi bi bili presenečeni, če bi vam povedal, kako sem prišel do tega avto-mobila! Sploh se povzročitelj nesreče vede zelo cinično in brezbrižno ter odgovarja na vprašanja glede nesreč malomarno in z nasmeškom. kakor bi se »lo za vsakdanjost, o kateri ni vredno govora. Tako je na pr. na vprašanje, ali je videl Vaehetzev avtomobil, ko je hotel prekoračiti križišče, odvrnil smeje: Seveda sem ga videl! Na nadaljnje vprašanje, zakaj m tnd! on stopil na zavoro in zmanjša! brzino, kakor zahteva svarilni napis pa je cinično odgovoril: Ob, nato še mislil nisem! Žalostna zgodba rojaka JOHNA KUMAEE ali Boj proti naravi je nemogoč, ker se zle posledice prej ali slej pojavijo. V Downtownu je živel rojak, poseben korenjak ni bil. prav rad. je jedel, rad je pil in rad se v družbi veselil. Z besedo eno — bil je tak kot smo večina moški vsi v teh hudih časih — jojmene — ko dela ni. denarja ne. Se prej. ko vse je ronalo. si je prišparal kakšen sold, bil šparoven je — salabold. tedaj, ko vse je ronalo. Zato mu je pa sold ostal, čeprav je včasi nekaj dal Zovaniju zaslužiti in je tovariše pozval povabil jih, pridružiti se mu pri vinski kapljici. Ivo delal je. je k;ir za dva garal in pil je kar za dva. ko prišlo vino je v program. Le škoda, da je fant bil sam. oh sam, tako presneto sam. Zarental je bil furniš rum v pritličju, kjer je bum-bum-buui ves božji dan. vso dolgo noč. Sekunde ni imel miru. Xi čuda, či' se jr nekoč potožil ljubemu Kogu in «ra je prosil za pomoč: — Preljubi I>og. kako sem sam, prestajati ne morem več, veselje moje preč je preč. Vsak dan in vsako noč ljudje, kričč. da ušesa me bole. .laz pa ne morem jim nazaj kričati. Prosim te, moj Bo^'. odreši hudih me nadlog. In daj mi kojjfa. da bo moj, s katerim se bom veselil in ž njim veselje, žalost užil. Oh. prosim Te preljubi Hog. odreši hudih me nadlog. Tak«> je prosil Kumara, obrnil se je in zaspal. Zdaj pride (irnga numara. Ko zasmrčal je in zaspal, se mu prikaže lep svetnik. Hoja k pomislil je smeje in rekel je: — Saj ni hudik , saj je svetnik. Ho že. bo že. Svetnik je bil pa svet Anton, Iti ffa jc pred nebeški tron i sam i Jog nanaglomn pozval. I m u to-le naročilo dal: — Ti. svet, Anton, ti vsr poznaš, i katere rade bi moža. | saj prosijo te noč in dan: — Moža mi daj. daj mi moža! Zdivjala bom. če ga ne daš. In prav ravnaš ,če ga ji daš. Služabnik dober si in vdan. V Doivtown pojdi h Kumari. Pajfhudertejt-ist-seknd Street je provizorični a t res. rojaka Johna Kumare. Za vrši naglo ta proces, ker Kumari se že mudi. strašno je scagan in pobit, t e pa ne najdeš numare. pa kar na eveni postoj spoznal ga boš takoj, takoj po nazarenski kumari. Cs'obun izgovor ne drži. Ši že opravil, svet Anton. Ce ti je kaj za božji Ion. Takoj na pot. na pot nocoj. Tako je rekel gowpod Bog. ki noče trubla in nadlog. Anton je pa zapisnik vzel. po njem je listati začel. — Hm. hm. — mrmral je, — sam ne vem, kje bi študirati začel. Ta tukaj, je prestara že. četudi ima tavžente: ta je olra jt. ta ni olra jt; ta je presuha. s to bo fajt; ta je pa vdova, ni za to pregrehe željno Kumaro, t Počakaj, čakaj, kaj pa ta Imela dva je že moža. Ta bo nemara dobra zanj ... Hoja k je željno buljil vanj in se prebudil je iz sanj. * — No. bo že kaj. no. bo ž«« kaj? je vprašal v temo preti seboj. — 0e je ne preakrbiš nocoj, bom šel pa k fratrom v samostan takoj, ko bo napočil dan. (Dalje prihodnjič.) -glas iv a ik o d a raw 70XK, TUESDAY, KOTEMBSX 3, 1931 m LARGEST SLOVENE DAILY hi 17. S. A. FRANCE URfelC. IMPRESIJE IZ BERLINA Slo Je že proti večeru, ko nas Je lokomotiva monakovskega brzovla-ka po bliskovo zapeljala pod stekleni baldaliin berlinskega kolodvora. Berlin. Rožnata svetloba poletnega dne s>e je pretepljala v vijoletne megle zgodnjega mraka. Užigale so se prve luči in v tej mlačni predvečerni sceni, ki Jo je spremljalo petje tramvajev in ves ostali rekvizit ve-likomestnega prometa, smo se znašli na ulici . Tramvaji. Avtobusi. Motorji. L}udje. Ozračje je težko in bolno ter diši po pneumatiki in bencinu. Skozi to goiio plast, žari na milijone električnih žarnic. Rdeče, modre in zelene cevi, v katerih vre električna struja, prepletajo mračne ku-buse šestnadstrepnih stavb, se v drznih krivuljah spuščajo čez ulico in spet nekje čisto pod nebeškim svodom pišejo živobarvne berlinskih firm. Meine Damen und Herrn! Univerza! Opera! Dom! Muzej! Parlament! Malce mi je nerodno med to dru- žbo inozemskih aristokratov. Zve- to pa postaneš sam sličen avtomat ke, ki se gibljejo po zakonih nevidnega mehanizma. Gledaš na vse to ko skozi motno steklo provincijainega privida, na- čine blazirane angleške fiziognorni-je z monokoli in pedantno obritimi lici. Lagodno si krči vozilo pot naprej. Friedrichstra&se. Berlinski Broadway v minijaturi. Kilometrska revija bifejev, bank. menjalnic, restavracij, kavarn in trgovin, ki se v finančni krizi zde kot Potemkinove kulise. Ponekod gruče policistov na konjih. Po trotoarjih tekajo ljudje ko mravlje: bankirji, uradniki, hoh-štspljerji. burši, prostitutke, gospe in gospodične. Avtomatske svetil j ke na križiščih le s težavo urejajo prometno poplavo. Wilchelmstrasse. S parki in ma-naslove sivnimi palačami ministrstev. Pa-• laste der arbeitslosen Milionaere, V tej fantastični večerni ilumi-, kak0r JUl hudomutoo predstavi g. naciji, ki jo še boža jazz iz raz-1 cicerone- ko snih kavarn 'v katerih gore le- °Sromna okna' 2a katerimi ne-stcnci ko v katoliških katedralah. mara pravkar rešujejo Nemčijo pred je Berlin ilustracija iz tisoč m ene bankretom. nekam zlobno pobli- I skavajo v popoldanskem solncu. Črni kazalci so na razsvetljenih! Unter den Unden- Naiširi* urah odmerili že polnoč, prometno vrvenje pa se je nezmanjšano silo nadaljevalo v hladno jutro naslednjega dne. Jutro je lepo in solnčno in že se vozim v ogromnem In lakiranem avto-karu po mestu. Spredaj nekje gestikullra uniformirani cicerone in kriči skozi trobilo, toda gla^ mu zamira v peklenskem ognju razgetajočih motorjev. MOŽ, KI JE NABERAČIL MILIJONE Pred kratkim je umrl lord Knuts-ford — "knez beračev". Ta priimek mu je nadel pred veliko leti eden njegovih tajnikov, ki je spisal tudi knjigo o lordovem življenju. — Z računali so. da je Knutsford na- NAJNOVEJŠA SLEPARIJA POTRES » MEHKI BLAZNIKQVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 2X6 West 18th Street New York, N. Y. V K KATKE M IZIDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 naroČila za koledar — cena 50c. — že sedaj sprejemamo najlepša ulica v Berlinu. V sivem morju asfalta, cementa in železo-betona deluje drevored cvetočih lip ko fatamorgana.. Tu obstanemo. Stojim na razsežnem dvorišču cesarskega dvora, kjer so se svoj čas • po pojasnilu skoraj 80%invalida, ki pri vhcdu prodaja globin, razglednice in vrvice za čevlje) vršile parade in ki si jih je cesar ogledoval skozi okno. Ni ne Viljema in ne parad, čudno mirno in tiho je vse okrog mene. Dvoje lastovk preplašeno vesla ob mračnem zidovju. ki ne hrani nobene skrivnosti več: za eno marko te že spuste v labirinte hohen-zollernskega razkošja, ki prej ni bilo vidno vsakomur. Blodim po škripajočih parketih sprejemnic, spalnic in obednic ter se mi nič ne zdi, da je prav po tem podu še pred kratkem hodilo povsem drugo življenje — tako tihe in muzejsko hladne so postelje, mize, troni, kamini, kredence, stoli, eobelini, porcelan, steklo, ure, zrcala in podobe ki so postavljene na ogled. Votlo bobni korak po hodniku. Vanitas vanitatum vanitas. 80% invalid pri vhodu se mi suženjsko nakloni. Se se pravočasno umaknem fo- ski aparaturi, ki je najbrž nikjer na svetu ni toliko kakor v Berlinu. Od majhne in preproste, kjer se ti za deset pfenikov prikaže "Zer-stoerte Liebescene' pa do kompliciranih orkestrijonov. stopnišč in bifejev. Toda eden me je navdal z grozo: Z neba je lilo v štropotajočih curkih in na koru wilmersdorfske-ga krematorija je avtomat pel Schubertov requiem. Ko se je ob pretresljivem joku cella pričela ra-kev avtomatsko pogrezati v tajin-stven inferno ter je v tistem hipu nekdo planil v silen jok, takrat me je strnilo v mozeg. Ne, tega ne bom pozabil nikoli. V nočeh ne boš našel lokala, kjer bi ti pogrebe i servirali vino v mrtvaških lobanjah ter bi ti muzika igrala pogrebne koračnice kot v montmarterskem karabetu Neant-Neant, in boš na bregovih olivno- zelene Spree zaman povpraševal po čolnih za brezdomce, ki se pozi-bavajo na Seini. Nočni čar apaške romantike so v Berlinu zamenjali amerikanski girlsi in evropizirani zamorci in mu-latke, ki se producirajo v Vater-landu in Wintergartnu. Tam se groszovske figure s pod-bradki in fino vezanimi kravata mi napapajo s šampanjcem do zore, med ko se na ulicah, ki jih Je že oparii beli svit dneva, pomikajo temne silhuete demimondk, ki preže na zadnje pasante. To so tiste asfaltirane, bajno razsvetljene in tako svečano opevane ulice velemest, kjer je po osmi uri zvečer skoraj vsaka tretja ženska prostitutka. Počasi se pretaka umazana Spree skozi mesto in njena gladina po-drhteva v jutranji sapi. Pravijo, da skriva na dnu utopljence, ki jih kriminalisti love ko ribe. Stojim na mostu in se dolgočasim nad parniki, ki vozijo v Scharlettenburg. Tik pod menoj razkladajo delavci čoln. V daljavi se drami 'velemesto. Nabrekla kupola Doma, ki so jo v bolnišnico Poplaz. nego ono "staro podrtijo". — Ko sta si ogledala j bolnišnico, jima je ponudil leseno j trgovno. kupi košarico, in vsak je vrgel vanjo zlat novec. — Eden izmed njiju ga neprijazno pogleda in smehljaje re-prosil v teku svojega dolgega živ- j če: — Vi ste prebrisan varljivec, ljenja nič manj ko 120 milijonov, > — drugi pa pristavi, — Pri nas. na Ves ta denar — jasno — ni šel v zapadu. bi si Vi hitro nakopičili j mož, ki vam je ravnokar dal ban-lordov žep, saj je kot potomec ene i imetje, ako bi vas kdo ne odstra-j kovec za $20, je goljuf in iui ga najslavnejših rodovin podedoval j nil koncem .prvega tedna. zasledujemo. Dal vam je ponare- po svojem očetu vikomtu Knuts fordu veliko premoženje. Se takrat.( ko se je še imenoval Sydney Holland, je bil že znana osebnost in ^ .. .. . . M . _ prijateljev, ki je bil izvrsten lgra- OliiCAGO. 111., 2. novembra. — Najmodernejši sleparji delajo na sledeči način: Slepar št. 1 pride v kako lualenkoKt. plača z bankovcem za $20; ko prejme drobiž, odide. Nato vstopi slepar št. 2. ki pokaže ponarejeno potrdilo kake tajno detektivske agent lire iti pravi: "Ta Njegovo prebrisanost označuje Nekoč je i dobro tudi ta dogodek: 1 tako dolgo zasledoval enega svojih revoluciji navrtale krogle, v prvem solncu. krvavi slaven advokat. Lord Knutsford Je prosjačil za londonske bolnišnice, zlasti za London-Hospital, čigar častni ravnatelj je cd 1. 1895 dalje bil in iz katerega je napravil največjo in najizborneje urejeno bolnišnico na Angleškem. Holland 'Knutsfordi je po prav golem slučaju dospel do delovanja te vrste, v katerem je doprinesel toliko in tako velikih žrtev. Ko je nekoč obiskal nekega pristaniškega delavca v bolnišnici Poplaz. ga je neverjetno zabolela nesnaga ter slaba oskrba v bolnišnici. L. 1891 je bil izvoljen za predsednika bolnišničnega upravnega odbora. Odpravil je nezanesljive u-službence ter zbral zadosti denarja za zidanje nove bolnišnice in povečal število -postelj cd 18 na 118. Tako je začel karijero kneza beračev. katere večji del je izvršil v London-Hospital od 1. 1895 dalje. Naglo je zaslovel kot naj živahnejši, najoriginalnejši in najdrznejši pisatelj pozivov ter vabil, ki jih je pošiljal premožnejšim osebam dobrodelnih ustanov. Bil je več kakor samo nabiravec darov. Bil je izboren upravitelj in organizator, ki je znal kar najboljše obrniti zbrani denar. Ena njegovih idej so bili ti stebri, ki so sedaj na vsaki postaji z napisom: — Izvolite obrniti v drugi vrsti pozornost na London Hospital". Druga njegovih zamisli je povzročila konflikt med njim in med generalnim prokuratorjem. Ponarejal je polkronske bankovce z napisom: — Hvala za pol krone. Knutsford, London Hospital direktor. — Generalni prokurator mu je zagrozil, da ga bo ovadil sodišču radi ponarejanja denarja. — Izborno, — je vzkliknil beraški knez, — to bo i zborna reklama, kakršne še nikoli ni imel London Hospital. Prokurator je bil prepričan, da ne bo mogel preprečiti takih nepravih bankovcev; pripovedovalo se je veliko dogodbic o lordu Knutsfordu, pripovedoval jih je i prokurator. Še ko je bil Knutsford generalni prakurator v bolnišnici Poplaz, je nekega dne zagledal v omnibusu dva Američana, ki sta ga vprašala za pot v Londonski stolp. On pa jima je svetoval, naj rajši obiščeta lec, da mu je poslal priigrani de nar — ček za 12.000 franki, aeloj*'in ž*' bi,° obžalujoč, da mu ne more več po-| fgovcev. slati. če da je imel njegov nasprotnik v igri veliko več sreče. Lord mu je nemudoma pisal zahvalno pismo s prošnjo, naj mu takoj pošlje naslov svojega tekmeca, ker hoče izvleči iz njega vso priigrano vsoto. Poskus se mu je najboljše obnesel. Še boljše pa se mu je posrečilo slavno znano "podvojeno vbogaj-me'\ Neznani dobrotnik je rekel, da bo podvojil vsako vsoto do — 9.600.000 frankov, ki jo nabere Knutsford v dogovorjenem času. "Knez beračev" Jo je nabral v teku dese.ih dni. jen denar. Dajte mi ga in tu imate potrdilo zanj. Kukorliitro jra aretiramo, vas obvestimo Načelnik detektivov. Willium Sehoemaker. pravi, da je na ua-ogoljufaiti!) okoli .">() MEXICO CITY, Mehika, 2. novembra. — Potres, ki je trajal 1<» minut je sinoči porušil več majhnih poslopij v državi Caxaca. IZLET V DOMOVINO. POTRES NA JAPONSKEM Jugoslavija bo cilj velikega božičnega izleta na Bereagariji, ki odpluje iz New Yorka 11. decembra. Izlet bo osebno vodil Mr. Alfred Marcus. Mr. Marcus je najavil važen božični izl"t v Jugoslavijo. Izlet si« vrši na parniku ('tinard Line. l»«*rciifrariji. ki odpluje iz Xew Yorka 1. decembra. Mr. Marcus j-dobro znan v jugoslovanskih krogih v t»*j deželi in bo izlet osebno vodil. KAKO DOLGO NAJ SPIMO? Ti >Kl(>, Japonska. 2. n«.v«»m-bra. — V potresu, ki je poškodoval Mivazaki prelVkttiro. je i»i-la ena oseba ubita in oblasti pričakujejo poročila o še več smrtnih slučajih. Potres ji« trajal eno itr<> in na.i-brže je mnogo škode n:t poslop-jih. WASHINGTON. 1). <\. 2. nov. Na .17 zjutraj. Prvi je bil oddaljen okoli 21KHJ milj. drugi pa <>k«>ii 1 7500 milj. POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta, katerega pre tografu, ki je naperil vame svoji jemate, je razvidno, kdaj Vam je objektiv. NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Palls, Frank Masle naročnina peftla. Ne čakajte toraj, OHIO Hodiš po ulicah In posedaš po parkih, gostilnah, teatrih in kinematografih in si tako strašno tuj CALIFORNIA in samoten med ljudmi, ki te ob-' krožajo — tako čudna je moč tisoč kilometerske razdalje, ki nas loči. Hite mimo tebe, bledi in utrujeni od silnega tempa, ki ga terja od njih stroj štiri in pol milijonskega velemesta, in spet izginjajo ko lut- da se Vas opominja, temveč obno ▼ite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Zdravniki se dolgo niso mogli ze-diniti v mnenju, koliko ur spanja človek. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. A. S., Indianapolis, Ind potrebuje normalen zdrav ciove*. £n Fmit ima Sostm|jst „„,-. ozir(1 Saj so na svetu ljudje, ki so po 4 ma 4- d(,ka?r;lniov. Emi Uili, j. urah spanja bolj sveži in spočiti. st„ tU.kafrraniov. Ena linf._M j, kakor drugi, ki spe 8 do 10 ur. Ne- kateri ljudje lahko več noči zapored krokajo, pa se jim prav nič ne pozna, drugega pa omaje že ena noč tako, da se komaj drži na nogah. So tudi ljudje, ki se njih spanje ravna po letnih časih. Pozimi morajo spati dolgo, poleti jim pa zadostuje samo nekaj ur ali narobe. Ni torej nobenega zanesljivega merila, po katerem bi mogli odgovoriti na vprašanje, kako dolgo naj spimo. Vendar so pa zdravniki na podlagi mnogih opazovanj ugotovili, da mora spati 25 let star človek 7 ur 25 minut na dan. V 45. letu si mora člevek priveščiti malo več spanja. V letih je najbolje. Če traja spanje 25 minut delj, kakor y mlajših letih. Še starejši ljudi pa morajo spati 8 do 10 ur, če hočejo svojemu organizmu dobro. M p. Manus ima s potovanji dolgoletne izkušnji' ter bo vseh <>zi-l ih skrbel za izletnike. I »rigal šibo za njihove potne liste, vizeje. it $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, 75 GA DOBE ZA — 91. 99 "GLAS NARODA 216 JTest 18 Street New York, H. Y. _ • o NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 3, 1931 ~~ THE LARGEST SLOVENS DAILY !■ U. I. «, ČAKAM TE! KOMAM IZ faVLIKNIA. Zm. Glas Naroda priredil G. P. 56 (Nadaljevanje.) 99 — Gospod doktor, vedno sem bil za t«, da se morajo nespora-zumljenja odstraniti z odkrito, jasno besedo, kajti vsled moleeeno-Kti postaja stvar vedno bolj trdovratna. V vaši zadevi mora biti napravljen red in mir. — Pa kako! V resnici nimam poguma. — l'o mojem mnenju bi začasna ločitev napravila čudeže. Mene boste spremljali na mojem potovanju — saj veste, da grem pri-l.odni teden v Lombardijo — in mislim, da jt- tam tudi za vas mnogo zanimivega. Ali se vam pri tem ne zmehča vaš«' srce? Četudi Andreju misel na potovanje ni bila posebno vabljiva, mu vendarle obljubi, ker je uvidel. da je profesor s svojim predlogom pravo zad«»l — vendar mu je bilo zelo težko pustiti Klaro Ločitev je bila prisrčna, kot bi se ločila brat pa sestra. Klara ni mogla razumeti Andrejevega poželjivega pogleda. Pri oknu še enkrat dvigne otroka, da ga Andrej poljubi. Stanovanje ji je postalo veliko in prazno, ko ni bilo vh- Andreja. Roke je pritiskala na nemirno utripajoče srce. — Oh. Andrej! — je šepetala v ljubezni in bolesti. Dolgo premišljuje, ali je ubrala pravo pot, ko se je proti nje-lDU obnašala tako hladno. Mogoče bi bilo boljše, ako bi se. mu pokazala malo bolj dostpn. Toda v svoji mehki dekliški duši tega ni mogla napraviti. Proti svoji naravi ni moo ji bili dnevi. Kako ji j«- bilo srce. ko je končno držala v rokah njegovo pismo, v katerem ji naznanja. da se vrača. Prosil jo je. naj ne pride na postajo, naj po-eaka doma. dokler ne prejme iz Monakovega od profesorja liaum.i brzojavke, ki jo naj takoj nese go»pej Baumovi. V pismu ji pravi, d« go spa B« um ova ne razume nenadnega sporočila z brzojavko. Kako neizmerno počasi so ji danes potekale ure. Zgodaj j«- že vstala, kuhala je in pekla in v vsaki sobi so dišale sveže cvetlice. Po kosilu je šla služkinja z otrokom na izprehod. ker je nio-, lala sama zaradi brzojavke ostati doma. Leže na divan in bcre;t toda ničesar ni vedela o tem. kar je brala — njene misli so bile vse'kje drugje — pri njem. ki se ji je z vsako minuto bolj približeval. In v njeiif* sanje zapoje zvonec! Da. to mora biti brzojavka! Hiti proti vratom — tedaj pa stopi čez prag nje tako ljuba po-j st a v a. — Andrej. —ti. že tukaj? — ji kipijo besede iz ust v razigrani 'vcselosti. — Da. jaz. Klara. k«-r me je hrepenenje po tebi gnalo nazaj. Presenečena ga Klara gleda, žareča rdečica oblije njen obraz. Ali je znala prav soditi vroči glas njegovih besed in ognjevit pogled njegovih «>ei ? — Klara. ni«».ja Klara! — In že je bila v njegovem objemu. Strastno jo pritisne k sebi in čutila je vroči žejni poljub njegovih ustnic na svojih ustih. Ali se ji sanja, ali je resnica — ta komaj pričakovana sreča — ljubil jo je! — Andrej, ali me res ljubiš.' — mu šepeče. Poljubi jo. da se strese pod njegovim poljubom. — Ali mi sedaj vrjameš, Klara Kako težke ure si mi povzročila. nisi hotela videti, kako te je iskala moja koprneča ljubezen — ti, moja Ijnba žena! Y nepoisni ljubezni jo gleda. Blaženo petje in zvonenje jo je napolnjevala. — da. vrjela mu je. kajti tako mogla govoriti ie prava ljubezen. — Klara, povej mi. ali me imaš kaj rada ' — jo vpraša z očita jočo ljubeznivostjo, ker je molčala — ljubezen je prišla prenaglo in h preveliko silo. Tedaj pa Klara v blaženo, vriskajoči sreči ovije svoje roki o-koli Andrejevega vratu in pravi: — Oh. Andrej, saj sem te vedno ljubila! FJilo je šest let pozneje. Ime dr. Andreja Hamerja, ki je bil že tri leta vseučiliŠki pro-f< sor .je bilo po znanstvenem svetu zelo pozuano in na dobrem glasu. K njegovim duhovitim in jasnim prrttavanjem se učenci kar drenjali. njegove knjige so vzbujale veliko pozornost; bil je na potu. tr«»ci na cilj svojega pota. v kopališče Kraji. Obsežno poslopje je stalo v jasnem solnčnem svitu in vesela godb« jim je donela nasproti. Ko gre Klara po široki srednji poti proti verandi, m* presenečena ustavi — ob pot je stal naslonjač s platneno streho; v stolu je počivala v beli obleki čudovito lepa dama; ko jo Klara pogleda, začuti oster sunek v svojem srcu. Bila je Silva Danrieova. Xekote položi Klara rok«» Andrejeku okoli vratu. kot hi ga hotela ščHiti. 'Ne. v njegovo otroško veselo življenje se ni smel r k ras ti noben tuj, vznemirljiv glas. Kajti ničesar drugega ni vedel, kot da je Klara njegova mati in tudi izvedeti ni smel POVESTI in ROMANI (Nadaljevanjem ničesar drugega, ker se mu je tedaj Silva prostovoljno odpovedala, da bi še kdaj hotela videti svojega sina. Silva pa je tudi takoj spoznala Klaro. Začudena je bila nad njeno cvetočo, življenja polno dostojanstveno prikaznijo. In otroci poleg nje — očarljiva deklica in visoki vitki plavolasi deček — veliki Bog. to je vendar moral biti njen lastni «»trok, ki ga je v bolečinah rodila. Viharno ji šine kri v obraz in se ravno tak«> naglo z«»pet p«>leže. Kako velik je postal it jen sin — popolna podoba svojega stasitega «ti*-etp! Z žejnim pogledom je pila pod«ibo svojega «>tr«>ka. Opazila je. da se je Klara pri zadnjih korakih nekoliko ustavljala. Mogoče se j«' hotela obrniti. T«*ga ni brnela. Kajti Silva je lmtela videti svojega sina. A* svojem udobnem stolu se vzravna in zakliče: — Pozdravljena, Klara; ali me več ne poznate.' Klara se ji po«"asi približa. — O, mi mejni stražniki so se tnu smejali — v mestu je veliko žitno skladišče, mož pa je imel le prav. i ki obsega 2 in pol milijona angle- S Port Churchillom si otvorita ških mernikov in ki so ga zgradi- li v — sedmih tednih! severnozapadna Amerika in zapad na Kanada novo izhodišče k tr- Navzlic svojemu strogo realnemu govskim središčem sveta. To bo v namenu bo imelo življenje v tem prvi vrsti izhodišče za izvoz o- mestu ob robu severnega tečaja .. gromnih količin žita. ki ga pride- vendarle nekaj fantastičnega na se-lujejo v Kanadi. Velikanski so tudi bi, tako daleč in vendar tako bil-naravni zakladi, ki jih čuva ta zem-, zu civiliziranemu svetu, lja v svojih globinah, na milijone i--__ in milijone je živali, ki dajejo dra-l goceno kožuhovino in kožo. Ozem-. lja. ki obsegajo sto in sto tisoče kvadratnih kilometrov in ko so bi-1 la še pred kratkim izključna lovišče Indijancev in Eskimov, se bodo odprla civilizaciji in svetovnemu gospodarstvu. Mesto še ni dograjeno, delajo ga na vseh koncih in krajih, stoji pa že velika elektrarna in dvigala za žito delujejo noč in dan. Nastajajoče mesto je last manitobske vlade, ki daje okoliško zemljo le v najem. Treba je bilo mnogo dela v skalna tla, treba je bilo obsežnega izsuševalnega dela, preden so lah- POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." MRLIČE JE SKRUNIL Sen Kresne nori ...............................70 SPLOŠNA KNJIŽICA: št. 1. (Ivan Albreelit t Ranjena gruda. Izvirna imvest. 104 str., briširan«) .......................................35 št. 2. (Itado Mumik) Na Bledu. izvirna jutvest. 1S1 str.. broS. .5© Št. M. (Ivan Rozman« ..Testament ljudska drama v 4 «lej.. broš. 1 Problemi sodobne filozofije, :U7 strani. broš..............70 St. lo. I Ivan Albrebt». ..Andrej Ternoue. relijefnu karikatura in minulosti. 55 str., broš..........23 12. novembra: LtresUtn. Cherbourg. Bremen 13. novembra: Aquitania, Cherbourg Majestic-, Cherbourg St Louis, Cherbourg. Hamburg 18. novembra: New York. Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 20. novembra: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne 8ur Mer. Rot-terdam 21. novembra: George Washington. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: All ert Ballin. Cherbourg. Hamburg 24. novembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 27. novembra: H>-nieric, Cherbourg Augustus. Xapoli. Genovi 14. novembra: He de France. Havre Yulcania. Trst Presidenl ltoosevelt, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. 28 novembra: Rotterdam . President Harding. Cherbourg, burg 17. novembra: . Bremen. Cherbourg. Bremen I Olympic. Cherbourg Ham- Fin sko javnost razburja miste-rijozen primer skrunitve grobov. Gre za grobarja Saarenheima v mestecu Malm bli?u Helsingsfosa. ki je bil te dni aretiran, ker je oskrunil več grobov odnosno mrličev. V nekem starem vodnjaku so našli dele človeškega trupla in policija je takoj domnevala, da izvirajo s pokopališča. Začela je opazovati grobarja in kmalu je ugotovila, da hodi ponoči v mrtvašnico. Napravila je pri njem hišno preiskavo in našla fotografije nekih deklišl&h trupel. Grobar je obešal trupla mladih deklic na steno, da jih je lažžieiia jtovest št. 12. 11 »r. K.-irl Ensliši Denar naroduo-gosiKMlarvki spis. (toslo venil dr. Ali.In Ojfris. i*:u> str.. broš................................................. St. 12. (Fran Milčinskit Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. !»1 str., bruš.................30 šr. 14. (I »r. Kari Knzliši Denar. nariMlno-^osjMMlarski spis. ]»o>lo- veuil dr. Albin Ogris. 1TUJ str.. broS. ................................................go Št. i::. (V. M. tiaršin» Nadeida Nikolajevna. roman, [toslovenil L*. Žim. ll^ sttr.. broš......................3« DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "P ARI S* — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a. člana našega newyorine- ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDIČA-a. člana naše agencije v Buchsu N A K A V X« >ST V H A V K K Naglica — Udobnost — Pcstreiba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE »N NAZAJ "Paris ........ »122.c0 "i e de France • ........ $186.00 Z^jamfUe fc««l.tj prostor*-. Vpr.iAitjtf UIitnj«-Ka aRrnla za j-.dr..bti'»s! i 19 STATE STREET NEW VORK. N. Y. St. 1.7 Kdniond in Jules de (ion-court. Reuee Muu]terin ...................-lo št. 115. (Janku Samif-i Žhljenje. iK'siui. 11J str., broš.....................43 Št. 17. (l'r«tsper Alarimeei Verne duše v virali, jM.vt-st. prevel Mir-Ko Pretnar,, so stra......................3® Št. IS. (Jarttsi. Vrchlirky > Oporoka lukovškega grajšraka. vese- Ioigra v enem dejanju. p*tsluve-nil tir. Fr. liradac. 47 strani. broširano ..........................................JJ5 11». (tierhart llauptuian> Potopljeni zvon. d rani. bajka |te-titi dejanjih. i>osloreiiil Anton Fuutek. 1^1 strani. l-r«>š...............JiQ (Jul. Z«-ver 1 Gonipači in Komurasaki. ja{tonski rouian. iz eešciue prevel dr. Fran IJra-«lae. 134 strani. br«*š......................43 St. JI. (Frilitlin Žolmi« Dvanajst kratkočasnih z^odbir. II.. 7:: str. bros. ................................................. Št. St. (Tolstoji Kreutzerjeva sonata .60 hollanp-am^CAI1Ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA f'RlUL'ItLJENA PARXIKA TE DRLŽPE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-su^-Her Potovanje a [Mimiki Iiollnrid-America L.ine |nim«rnja udobnost, domafe rai-fjoloteiije. nejtrekosljivo kuhinjo In po-sir»-ž!M«. Zniiane t »-ne. — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega ac«tn a. ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka iSATURNIA in VULGANIA i ata odlična med največjimi in najhitrej-j Umi ladjami sveta. Uzorna služba va* ' Čaka. Uljudni. pozorni ualuibenci. ki I govore slovensko, so vam na razpolago. •n hrana je taka kot v najboljših hote* . lih. In samo pomislite n-» kratko, cene-i no železniško vožnjo v Slovenijo. Mali atroiki za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! i VULCANIA 11. novembra 22. decembra SATURNIA 3. decembra Katerikoli agent vam bo re^ervlml kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York ; st. m. Št. «i"J. št. »rj Št. »M. št. U~t. nSolar 1 Bratje in sestre.....Vi /maj iz Bosne i0 DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, < ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" na čita članstvo, pač pa vsi Slovenci v okoUd. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE St. 2::. (Sopliokles» Antigone, žalna Igra. jHtjilitv. C. lioiar, tiu str. Itrit^iraiiit ..........................................^q št. 24. (E. I,. Bulwer» Poslednji dnevi Pompejev. I.Uel. str., l»roš................................................... št. 25. Poslednji dnevi Pompeja. . II. del ................................................m št. 2«. d.. Andrejevi Črne maske. itoslov. Jitsip Vi«lmar. S2 str. ..................................................Ji5 Št. 27. (Fran Krjaveel Brezposelnost in problemi skrbstva xa brezposelne. 80 str., broš. .............33 Št. 2:». Tarzan sin opic ...................90 Tarzan sin opie. trdo vez.... 1.2» Št. ::i. Roka roko ..........................JS5 št. ::2. Živeti ..................................jss Št. S3. (t;aj Sa I ust i j Krisjn Vojna z Jugu rt o. itoslov. An t. Ifctk- ler. 12:5 strani, broš. ..................30 Št. :»t. (K saver Me^koi Listki. 144 strani ....................................jC3 Št. 37. Dmlače živali ...................3« št. 38. Tarzan in svet ...._____________1.— štev. :a». La Bobeme ......................30 št. 47. Mlsterij duše __________________1.— štev. 4S. Tarzanove živali ............30 štev. 4!i. Tarzanov sin. trd vez ____1.20 št. 3«». Slika De Graje ................1J8§ št. 51. Slov. Made in rwna«ice....JM št. 34. V meteiu ..........................L— Št. 33. Namišljeni bolnik ................30 Št. 3*v. To in onkraj Sot le...............30 St. 37. Tarzanova mladost, t nI vez ________________________________________ št. .Vi. Št. St. .1.20 (■lad (Hmiusuiii .................. < {h »stoje v ski» Zapiski iz mrtvega doma. I. del_________________1 št. »>. (TM(tjm«iy Zapiski iz jm^vega doma. II. del..................1, Iilijut. I. tlt-1 1 1 tost o je v ki .9« Idi jot. II dt-1 ......................30 Idi jot. III. del .....................9« Idi jot. IV. del .....................9« Vsi 4 deli ............................... 3.23 Št. igra ..................................4-» Slovenski pisatelji II. z\.: Potresna potest. .Moravske slike. Vojvoda Pero i Perira, trtice ...............-.................................2.50 Tigrovi zobje ....................... ..............1,— Tik za fronto ................ .................70 Tatič. vezano .75 broširanti ......................................60 Volk spokornik in druge povesti....1.— tr«lo vezano ..............................1.25 i Višnjega repa tira. roman. 2 knjsi 1.30 Vojrti. mir ali p«tganstvo. 1. zv.....^3 V pustiv je šla. III. zv......................33; Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 1 Vodnik svojemu narodu ....................231 Vodnikova pratika I. 1927 ...............„50 | Vodnikova pratika L 1928 ..............._5C| Vodniki in prrporoki .........................60; Zmisel smrti ....................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kruhom, jmvest .............................33 Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, vez. .......................70 Zgodovina o nevidnem človeka .........33 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslainjzno m ts! brez Izjemo te stare In stanovitne