V izobrazbi in organiza¬ ciji je moč in bodočnost. 408 Park Street NO. 22. ŠT. 22. M PREGLED Med tem, ko so boji na fran¬ coski fronti prenehali zadnje dni, se je pričelo živahno gibanje ob rusko romunski meji. Novi rus¬ ki vojni minister Kerenski je o- biskal armado na bojnem polju, da jo vspodbudi k novemu boju in temu obisku je pripisovati to novo gibanje ob tej fronti. Na¬ sproti zatrjevanju nemških in Nemcem prijaznih listov, da je Rusija nezmožna, da bi nadalje¬ vala boj, prihajajo povsem dru¬ gačna poročila iz Petrograda. Zadnje dni so zborovali zastop¬ niki kmetov v glavnem mestu in ti so sklenili, da dado vso podpo¬ ro novi vladi. Naj vel javne j ši iz¬ med njih so se odločno iziazili zoper Nemci,jo. Vsi so edini v pre pričanju, da bi zmaga Nemčije uničila svobodno Rusijo in posa¬ dila nazaj na prestol carja in z njim vred staro autokracijo in red v državi. Tako se vrača v Rusiji red,da- si polagoma, Nemški vohuni de¬ lujejo na vseh straneh, toda že¬ lezna roka novega vojnega mi¬ nistra jih bode uničila. Upati je. da bode Rusija v najbližnjem ča¬ su zmožna, da udari s svojo tež¬ ko roko na nemško armado ter pomaga še naprej, da se c svobo¬ di svet nemškega tiranstva' ^ Na' laški fronti. Ako so poročila resnična, ki pri¬ hajajo iz Rima, so izgubili Av¬ strijci v zadnjih tednih, odkar so pričeli Italjani z veliko ofen¬ zivo, nad 60,000 mož vjetih, mrtvih in ranjenih. Ujetnikov štejejo do sedaj 26,000. Divji bo¬ ji se nadaljujejo brez prestanka na celi črti. Najhujši spopadi se vrše pri Plavi, Vodicah in griču 52 kjer so Lahi napredovali po poročilu od srede. Lahi priznava¬ jo, da so izgubili 15,000 ujetni¬ kov ter da so avstrijski napadi strašni. Avstrija je vzela veliko armado iz niške fronte in jo po¬ slala proti Lahom. Najbrž bodo Avstrijci pričeli šele sedaj s pro¬ tinapadi, ko do vrše svojo pripra¬ vo. Vlada bode gotovo vrgla vse moči v boj, da reši Trst, brez ka¬ terega je država skoro brez po¬ mena glede svetovne trgovine. Akoravno nimajo Lahi več ta¬ ko daleč do Trsta, nekaj čez 10, milj, vendar pa se jim ne bo še v kratkem posrečilo zavzeti to mesto, katerega ščiti skalovito hribovje vse naokrog. Kakor se kaže, je vzela avstrij¬ ska vlada usodo države sedaj v lastne roke ter se ne da v toliki meri več vladati od Nemčije. Pa¬ dec ogrskega ministrstva Tisza, ki je bil desna roka Nemčije, je priča temu. Neuradnim potom se poroča, da je cesar imenoval ministrskim predsednikom Ogrs¬ ke grofa J. Andrassy, ki je bil vedno nasprotnik nemške in av¬ strijske nemške stranke. Ker pa se je to zgodilo, bode gotovo Avstrija poslala svoje če¬ te tja, kjer jih najbolj potrebu¬ je in to je sedaj ravno proti Ita¬ lijanom, ki trde, da je Trst laš¬ ko mesto in da prebivajo na Pri¬ morskem sami Italjani. -o- Veliki dobički. International Harvester ba je napravila lanske $9,771,022 dobička, to je 1 Ijone dolarjev več dobičl prejšnje leto. Uslužbenci t< be delajo devet ur na dan i dar ta velikanski dobiček. SLOVENIJA THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R MILWAUKEE, WIS. JUNE 1, 1917 — 1. JUNIJA 1917 VOL. 3. LETO 3. Entered as seeond - ciass matter December 22, 1915, at the post office at Mihvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879." Nemiri v St. Louis. Med belim prebivalstvom in črnci je prišlo v torek v St. Louis Mo. do krvavih bojev, v katerih je bilo veliko število oseb težko ranjenih in dva črnca ubita. Ne¬ miri so se pričeli po shodu, ki se je vršil v mestni hiši, pri kate¬ rem so protestirali beli delavci proti uvažanju črncev v mesto za delo v municijskih tovarnah in klavnicah. Ko je govornik opi¬ sal, kaka nevarnost preti s tem belim delavcem, je postala mno¬ žica razburjena in nekateri so pričeli upiti in poživljati na boj proti črncem. Ravno v tem času ,pa se je raznesla po mestu novi¬ ca, da je neki črne napadel belo ženo. To je zadostovalo. Množica te drvela iz mestne hiše v okraj, kjer stanujejo črnci ter pričela razbijati hiše in trgovine. Veli¬ ko število črncev je bilo težko ranjenih pri tem. Na stotine jih je bežalo iz mesta pri prvem na¬ padu in skozi vso noč so bili vla¬ ki napolnjeni z bežečimi, župan mesta je zapovedal zapreti vse saiune in gledišča ob šestih zve¬ čer. Govenier je poklical na po¬ moč milico,ki pa je v mnogih slu¬ čajih pomagala belim pretepati črnce. V sredo je bil položaj še vedno zelo fiemiren. -o- Nemški vohuni na delu. d s6 se Vršili v Chicagu po shodu, ki j? bil skli¬ can po nasprotnikih prisilne vo¬ jaške službe, ki so v resnici nem¬ ški vohuni, so se pričenjali iz¬ gredi tudi po drugih mestih. V torek se je vršil protestni shod v Toledo, pri katerem je prišlo do izgredov, ko je nekdo zaklL cal “Kaiser Wilson”. Tajna poli¬ cija Združenih držav, je prišla na sled veliki zaroti, ki je razšir¬ jena po nemških vohunih po dr¬ žavi. Glavni namen zarotnikov ,je, da nahujskajo ljudstvo, da se upre na petega junija in se ne registrira. V torek je obiskal Milwaukee višji državni uradnik v tajni službi, da vodi tozadevno preiskavo v mestu. Tajna polici¬ ja je prišla na sled raznim sum¬ ljivim osebam, ki bodo v bodoče pod strogim nadzorstvom. -o- Mrtvemu so svirali. Prijatelji so prišli v hišo, kjer je stanoval Stanley Gawelsky zgodaj zjutraj. Domači so jim rekli, da še spi. Tedaj je eden sta¬ vil predlog, da mu gredo svirat na posteljo, da ga tako zbude z godbo. Tako so tudi storili. Igra¬ li so nekaj časa vesele komade, toda prijatelj se ni ganil; nato je zopet eden izmed veseljakov pred lagal, da mu zasvirajo mrtvaško koračnico, kar so tudi storili.Ko pa se le ni zbudil, so ga pričeli tresti, pri čem so pronašli v svo¬ jo nepopisno začudenje, da je pri¬ jatelj mrtev. Gawelsky je živel na 1434 Midland Ave. \ -o- Ruska armada za mir. Delegat i e iz armade so na svo¬ jem kongresu izjavili, da odobra¬ vajo ter žele kmalošnji mir in si¬ cer splošni mir brez kakih pod- jarmlenj ter nasprotujejo sepa¬ ratnemu miru. Menihi v Rusiji so zahtevali e- nake pravice kot jih imajo drugi državljani, katere so tudi dobili; obenem pa so dobili tudi enake dolžnosti, služiti morajo tudi pri vojaštvu. Znameniti češki profesor o Avstriji. Češki profesor Masaryk, ki je pobegnil v začetku vojne v Ita¬ lijo in se pozneje preselil v Lon¬ don, kjer predava sedaj na uni¬ verzi, je podal sledečo izjavo: “Naj se zavezniške vlade ne dajo premotiti in dovoliti Avstri¬ ji separatnega miru. Zastopniki te države iščejo zvezo skoz Švi¬ co, da pronajdejo, kako ugodne pogoje bi zamogla dobiti Avstri¬ ja, ako sklene mir. V državi vla¬ da nered in strašno pomanjkanje ter si vse želi miru. Cesar sam in večina državnikov, kakor tudi drugih uplivnih oseb, so se nave¬ ličali nadvlade Nemčije in danes zastopajo napram isti tako sta¬ lišče, katerega ne zamore Nemči¬ ja drugače imenovati, kakor iz¬ daj alstvo. Avstrija bi bila sedaj rada rešena vojne, toda ne ve,na kak način bi zamogla to doseči, češka je trpela. RazenOgrov in avstrijskih Nem¬ cev so bili vsi narodi v Avstriji proti vojni, češka je najhuje na¬ sprotovala in češki regimenti so odpovedali pokorščino. Zaradi tega so bili njih voditelji vrženi v ječo in regimenti uničeni, koli¬ ko jih ni pot>egnilo. Vsa češka je trpela strašno zatiranje in to j. ljudstvo še bolj podžgalo v so¬ vraštvu do vlade. Pa tudi vsi droz¬ gi. slovanski narodi so bili spo <-aroj*Ki in še najbolj nasprotujejo vladi. Mora biti uničena. Ako bi se sedaj dovolilo Avstri ji separaten mir, bi bila to velika napaka. Vlada je pripravljena odstopiti razne dele zemlje, da zadovolji sovražnika in razne na¬ rodne zahteve, toda to bi ne bilo nikakor dovolj. Ako se hoče do¬ seči trajen mir v Evropi, mora prenehati sedanja avstrijska vla¬ da kakor tudi pruski militarizem. Češka naj bi postala samostoj¬ na država. Laški del prebivalst¬ va, naj se priklopi Italiji, Ru- munci Rumuniji, Malorusi k Ru¬ siji, Poljaki k Poljski in Južni Slovani k Srbiji. Potem bi ostali Avstriji samo še Nemci in Ogri. Edina pot, uničiti nemške sred¬ nje evropske misli je, ako se o- svobode ti narodi. Jaz upam, da bode izginila tudi habsburška dinastija. Sedaj je v Avstriji vprašanje; ali monarhi¬ ja, ali demokratična vlada, to je republika. Dokler bode obstala habsburška dinastija, ne more biti govora o svobodi v Avstriji.” Tako pravi profesor Masaryk. -O-r- Silen vihar v Illinoisu. V petek in soboto zadnji teden je divjal strašno silen vihar po mnogih krajih te države. Vi¬ har je uničil vse, koder je divjal. Naj hujše je razsajal v Matton, kjer je uničil del mesta popolno¬ ma. tako, da je nad dva tisoč o- seb brez strehe. Kolikor je do se¬ daj znano, je zgubilo mnogo oseb življenje in ranjenih je okoli dve sto, med temi mnogo smrt¬ no nevarno, škoda, ki jo je po¬ vzročil vihar na polju, posebno na sadnem drevju, je velikanska in se še ne more dognati natan¬ ko. Med prizadetimi kraji je tu¬ di znana slovenska naselbina Jo- liet. Vendar pa ni vihar napravil v tem mestu mnogo škode. j Ta vihar spominja na onega,ki je razsajal pred 21 leti po juž¬ nem delu države Illinois. Pri tem je izgubilo samo v St. Louis, ki leži ob meji, nad petsto oseb živ¬ ljenje. Tedaj šn j a škoda, ki je bi¬ la povzročena pa okrog deset mi¬ lj onov dolarjev, ^ _ Razkol v socialistični stranki. Večina socialističnih delegatov na konvenciji v St. Louis je skle¬ nila proti vojno resolucijo, to je da zavzamejo nasprotno stališče proti vladi in da delujejo z vse- silami na to, da se sklene takoj mir. Manjšina pa je bila mnenja, da ker smo že v vojni, da mora stranka vlado podpirati sedaj, da se doseže čimpreje časten mir. Ti dve resoluciji gresta sed»j na splošno glasovanje. V. Berger, urednik dnevnika Milwaukee Leader je na strani onih, ki so za mir za vsako ceno. W. R. Gaylord, ki je že ponovno kandidiral za kongresnika in je že bil kot senator za državo Wis- consin in A. M. Simons, stavbins- ki komisar mesta Wisconsin, to¬ rej oba kot ugledna socialista, pa sta bila na strani manjšine, to je, da se mora vlado v teh težkih dneh podpirati ter se z vojno o- koristiti v prid socializma. Na¬ stal je prepir, v katei-em sta se Gavlord in Simons posluževala v obrambo dnevnika Milvvaukee Journal. Zaradi tega sta bila iz¬ ključena iz stranke. Izključena sta bila s 63 proti 3 glasovi od o- krajnega izvrševalnega odbora. -o-— Vojakom se ne sme p tod jati pijače. Od 24. maja naprej ne smejo gAstilmč arji .prod ajati opojnih pijač. Iz vojnega urada v Washingtonu je prišlo tozadev¬ no povelje. Kazen za prestopek je $1000 ali pa eno leto zapora. Mnogo vojakov je skušalo dobiti zadnje dni opojne pijače, toda so bili zavrnjeni povsod. Zveza go¬ stilničarjev je po svojih uradni¬ kih izjavila ,da z veseljem po¬ zdravlja to prepoved, ker je bilo zadnje tedne vse polno pretepov po salunih, posebno v središču mesta z vojaki. Stari vojaki, ki so v pokoju ter niso v aktivni službi še smejo do¬ biti pijačo. .- -o- Zopet dve banki zaprti. V Chicagu sta izginila dva ban kirja ter pustila na.cedilu vložni¬ ke, ki so bili preveč zaupljivi ter jima izročili denar. Predsednik Mc Farland in podpredsednik banke Bransfield sta zapravila denar pri špekulacijah. Pričela sta banko s petimi dolarji vloge, na kar sta z dobro kričečo rekla¬ mo nabrala v kratkem času na¬ brala pol miljona pri lahkovernih ljudeh .katerih, kakor znano,nik¬ dar ne zmanjka. Nato sta se spustila v razne špekulacije ter ustanovila pod kričečim imenom novo družbo za izdelovanje avto¬ mobilov ter obenem pričela špe¬ kulacije s hišami. En del denarja pa sta dala neki na pol bankerot- ni družbi, ki je izdelovala klavir¬ je. V kratkem času sta stala na robu prepada in ko nista mogla več dalje s svojim humbugom, sta pobegnila in pustila svoje družine in razočarane vložnike. -o- Zakonski možje ne bodo oproščeni. Ker je skoro polovica mož, ki so v starosti 21 do 30 let oženje¬ nih, je določil vojni urad, da bo¬ do sami taki oproščeni vojaške službe, kateri imajo otroke, ki niso sposobni za zaslužek. Možje pa, kateri nimajo otrok, bodo vze ti v armado kot neoženjeni. Ta korak je bil storjen, ker bi opros¬ titev vseh oženjenih onemogoči¬ la zbrati zadostno število novin¬ cev. , ^ Vlada na delu. Pretečeni teden so se storili velevažni koraki v postavodaji Združenih držav, da se omeji ali deloma čisto iztrebi lopovsko iz¬ koriščanje naroda in države po raznih špekulantih. Vlada je sto¬ rila odločilne korake, da vzame pod svojo konti-olo živila, premog ladjedelnice, velike tovarne in železnice. Sprevidi, da bo to edi¬ na rešitev. Kar se je popreje po¬ bijalo in imenovalo socialistične sanje, se sedaj priznava naen¬ krat kot praktično in kot edina rešitev za državo. Poslanci v kon¬ gresu in senatu, ki so vedno trd¬ no zagovarjali privatno lastino, so naenkrat krenili drugo pot. Sedaj je na delu po vsej državi na tisoče državnih agentov, kate¬ ri pripravljajo pot podržavi j en ju najnujnejših potrebščin. Tako so se vlovili zopet enkrat kapitalisti v svoje lastne zanjke. -o- Od kod visoke cene? Pred državno poroto v Bostonu so bili poklicani zadnji teden čla¬ ni tmsta, ki so imeli pod kontro¬ lo ves pridelek Čebule v Združe¬ nih državah. Naj glavne jša tvrd¬ ka je bila J. Hansche v Racine, Wis. in poleg nje 87 drugih dražb Te dražbe so sklenile med seboj pogodbo, po kateri so si razdeli¬ le vse dele države, kjer se pride¬ luje čebula za trg. Pokuojli so po večini ves pridelek, nastavili svo¬ jo ceno in imeli večji del pridel¬ kov v svojih skladiščih, med tem ko so naznanjali po časopisih, da je bila letina slaba, da primanj¬ kuje čebule in da je ni mogoče dobiti. Državni uradniki so pronašli pri preiskavi,da je bila čebula po¬ kupljena od tega trusta po dva centa funt in prodana pa po 15 c. Nadalje je bilo dokazano po u- radni statistiki, da se je pridelalo zadnje leto 200 milj onov funtov čebule v Združenih državah in da je to veliko več, kakor pa se je potrebuje doma. Vzlic temu pa so pognali špekulant j e cene tako visoko, kar jim je prineslo miljo- ne dobička. Obravnava pred poroto še ni končana. Radovedni smo, kako bode izpadla “kazen”. -o- Strašna beda v Turčiji. i Iz Švice je došlo poročilo o strašnih razmerah, ki vladajo na Turškem. Že pred nekaj tedni smo poročali o teh razmerah in sedanje poročilo ne samo da potr¬ juje te zadnje vesti, temveč do- kazuje.da je stanje skrajno opas- no in da je pričakovati poloma. Po novejšem poročilu je pobegni¬ lo v nepristopne hribe nad sto ti¬ soč turških vojakov, kjer so se razdelili v posamezne roparske oddelke. Armada je brez discipli¬ ne, nima živeža, ne obleke in vo¬ jaki pobegajo trumoma. V Cari¬ gradu je položaj ljudstva i grozen. Ljudstvo umira oa bede in v mt" tu vlada nered. Vladna poslopja' stražijo nemški in avstrijski vo¬ jaki, ki so tudi edini krivi, da še ni prišlo do revolucije. Tudi na bojišče v Palestino so poslali mnogo tisoč Avstrijcev, da drže red v armadi. To se reče z drugi¬ mi besedami, avstrijski vojaki služijo turški vladi kot rabelj ni. -o- Urednika so zaprli. Detroit — Nathan L. Welch, urednik časopisa The Michigan Socialist, je bil arestan, ker je pidobčil v časopisu članke proti prisilni vojaščini. List je bil za- lenjen. mu 5. JUNIJA 1917 VAŽNO ZA VSE MOŠKE MED 21. IN 31. LETOM. Stroge kazni za opustitev registracije Čitajte skrbno Postava Združenih držav za¬ hteva : Vsak moški prebivalec Združe¬ nih držav, najsibo državljan ali ne, ki bo 5. junija 1917 dosegel 21. rojstni dan ter ni dosegel še svojega 31. rojstnega dne, se mo¬ ra ta dan registrirati v Milwau- kee v volilnih kočah v prisinktu, v katerem stanuje. 2. ) Registracija je različna od izbiranja. Ne glede na to, ako za¬ htevate oprostitev, se morate re¬ gistrirati. Akotudi ne boste pri¬ tegnjeni v vojaško službo, se Mo- RATE registrirati, drugače bo¬ dete kaznovani z ZAPOROM. 3. ) Koče za registriranje bodo odprte od 7. zjutraj do 9. zvečer dne 5. junija 1917 in sicer samo na ta dan. 4. ) Kazen, ako se ne registri¬ rate je zapor v ječo in ne denar¬ na globa. 5. ) Vsakdo, kdor je prebolan, da bi zamogel sam se registrira¬ li, naj si preskrbi-koga, ki mu bo prinesel od okrajnega ali mestne¬ ga klerka registracijsko karto,jo izpolni ter potem pošlje registrar ju svojega volilnega prisinkta na 5. junija ali prej ter priloži ku¬ verto z lastnim naslovom in z znamko, da se mu zamore poslati registracijsko poti-dilo. 6. ) Vsakdo, kdor misli, da bo 5. junija 1917 odsoten od svoje¬ ga volilnega prisinkta, naj se o- brne na okrajnega klerka okra¬ ja, kjer se nahaja; ako pa je v mestu, ki šteje čez 30,000 prebi¬ valcev, se naj obme na mestne¬ ga klerka. Klerk bo vpisal odgo¬ vore na karti ter jo vrnil praš¬ niku, kateri jo naj potem posije registrar ju svojega domačega vo lilnega prisinkta, da bo došla na določeno mesto 5. junija 1917 ali pa še preje. Priloži se naj kuver¬ ta z lastnim naslovom in znamko, da se mu zamore poslati potrdilo. 7. ) Edine osebe, katerim se ni treba registrirati so častniki in. vojaki aktivni pri vojaštvu Zdru¬ ženih držav ali pri zvezni morna¬ rici. ‘Izvzet je tudi tretji regi¬ ment milice, ki je že upoklican. Vsi drugi se morajo registrirati, tudi miličarji v uniformi. 8. ) Registracija je častna ljud¬ ska dolžnost.Odtegnitev registra¬ cije je nečastna ter kaznjiva. -o- Delavnost suhačev. Kot smo poročali že zadnjič,je governer vetiral Evjue predlogo, da bi šlo vprašanje “suše” ali “mokrote” na splošno glasovan¬ je. Da bi pa vendar dosegli svoj cilj ,so sedaj ustanovili lastno stranko pod imenom Wisconsin Nonpartisan Dry league, katera bo postavila pri prihodnjih volit¬ vah svoje lastne “suhe” kandida¬ te. Do sedaj je bilo v navadi, da so kandidatje razobesili svoje re¬ klame po gostilnah; suhačem pa najbrže ne bodo gostilničarji te¬ ga dovolili! Nižja zbornica v Madisonu je zavrgla predlogo, ki je določala, da bi dobili gostilničarji od mes¬ ta ali vasi odškodnino, ako posta¬ ne kraj suh. , , , “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Telefon Hanover 4187-R Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta. $-.75 8 mesece ...$-.40 “THE SLOVENIA* Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 408 Park St., Miiwaukee, Wis. Subscription. One year. $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov POSOJILO ZA SVOBODO. Zakladni tajnik Združenih dr¬ žav je izdal poziv za “posojilo za svobodo”, za leto 1917. Dvatisoč miljonov dolarjev mo¬ ra podpisati ameriško ljudstvo, da bo ta vlada mogla izvojevati ta boj za svobodo, demokracijo in svobodo ,da bo mogla izvojevati sijajno zmago ter tako napraviti kar najnagleje konec mesarske¬ mu klanju in žalostnemu uniče¬ vanju. To je naj svetejša vojna vseh vojn, kar jih je kedaj voje- val kak narod na svetu. To ni voj na za sebične namene, to je boj za osvoboditev narodov, ki so je¬ čali in zdihovali pod težo milita¬ rizma, pod železno pestjo samo- drštva in pod tiransko silo jun- kerstva in prusijanizma. Ta boj kot zmagoslaven bo pri¬ nesel drugim,kar mi vživamo kot narod že od svojega rojstva sem, blagoslove demokracije. In konč¬ no je ta boj za mir, ki naj zavla¬ da za vselej po vsem svetu. Zares to je sveta vojna! Ali zanjo pa je treba denarja in sicer ga je treba takoj. Kakor orjaška celota, vsa navdu¬ šena, vsa voljna in odločna, se mora ameriški narod odzvati te¬ mu pozivu. To mora storiti, ne o- ziraje se na vero, ne oziraje se na stranko, ne oziraje se na spol in starost, ne oziraje se na rojs¬ tvo ali narodnost. To mora storiti iz naslednjih treh nagibov: Iz do¬ moljubi j a, iz ljubezni do člove- čanstva in iz varčnosti. Smoter te vojne zapovedujeta prva dva motiva. Pogoji bondov za “posojilo za svobodo” narekujejo tretjega. Ni na tem, koliko je navduše¬ nje za patriotizem, ljubezen do človečanstva in za varčnost indi¬ vidualno, ampak samo potom do¬ bre organizacije, potom skoz in skoz sistematične in tako narod¬ ne koncentracije se da doseči v zvezi s tem posojilom uspehe, ki pristojajo nam kot velikemu na¬ rodu in kot naj bogatejšemu na svetu. Drugače je narod kakor zapra¬ vljena energija. Najširša javnost ne more sto- ; riti tega sama. Organizacije raz¬ nih vrst bodo izvršile to. Vsaka organizacija, vsako dru¬ štvo, vsak klub brez razlike, naj stopi takoj v bojno vrsto s kar naj večjo vnemo in s sistematič¬ no delavnostjo. Skličejo naj se izredne seje, sprejmejo se naj posebne resolu¬ cije ter se naj vstanove močni, odseki ,ki naj prično propagando za posojilo, ki naj delajo na to, da bo kupil vsakdo manj ali več bondov tega posojila. To bi se naj zgodilo takoj, in sicer nemudoma. Odlični, vplivni in ugledni mož¬ je vsake narodnosti naj organizi¬ rajo in ustanove v to svrho ko¬ miteje. Vlada sodeluje, podpira in po¬ spešuje take akcije potom pisar- :ne“Publicity of the Liberty Loan of 1917”, Treasury Department, WasJiingtoh, '6. Č i Publikacije pisane v tujih jezi¬ kih so pokazale skoro brez izjeme občudovanja vredno in navduše¬ no domoljubi je s tem, da so pri¬ pravljene objaviti vse, karkoli bi utegnilo pripomoči k popolnemu vspehu “posojila za svobodo”. Nad 1,400 publikacij, ki se tis¬ kajo v 33 različnih jezikih in ki jih čita nad deset miljonov lju¬ di so se prijavile za sodelovanje v tej veliki zadevi. S tem, da dajejo svoje uredniš¬ ke strani in druge kolone blagaj¬ ni Združenih držav na razpolago, vrše svojo domoljubno dolžnost, ker zbujajo med narodom zani¬ manje za to posojilo ter seznan¬ jajo svoje cenjene čitatelje s smotri in pogoji le-tega. In če bo to patrijotično ponud¬ bo sodelovanja podpirala gori raz ložena sistemizacija in decela or¬ ganizirano delovanje vseh druš¬ tev, jednot, klubov in odličnih o- seb, je mogoč samo en izid. Sija¬ jen vspeh “posojila za svobodo 1917”, vspeh največjega posojila, kar jih pozna svet.Sijajen vspeh,, ki naj bo vsemu svetu, posebej pa še našim zaveznikom in so¬ vražnikom neizpodbiten dokaz,da je združen narod v Združenih dr¬ žavah neomajeno pripravljen po¬ svetiti veliki in plemeniti zadevi svoje življenje in premoženj e, do¬ kler ni pridobljena slavna zmaga. -:—o- Kako se je razvil socializem. (Dalje) Ko se je izjalovil načrt radikal¬ nih socijalistov, je pričela zmer¬ na struja pridobivati moč in ti¬ pljiv. Po takih in enakih porazih so pričeli delavci spoznavati, da so voditelji zmerne struje na pra vem potu. Od tega časa naprej so delavske organizacije posvetile vso svojo energijo in vse moči v delo in izobrazbo. Sprevideli so, da morajo razširiti svoj upliv ši¬ rom države in ga raztegniti tudi na kmete in poljedelske delavce, v kolikor je pač mogoče. Od tega časa naprej se je yrši! boj za ob¬ čno in enako volilno pravico. Cilj Social demokratične stranke je bil v prvi vrsti, da ojači svojo ar¬ mado, da izbere vse delavce pod svoj prapor, da jih izuri v boju, da jih seznani z naukom socializ¬ ma. Voditelji so vedeli, da potre bujejo pred vsem volnio -tevilo intelegentnih delavcev, ki bodo zmoži delovati med svojimi tova¬ riši in zato se je njeno delo vrši¬ lo vedno v tem smislu. Namen stranke je bil, da se bori neumor¬ no z vsemi močmi za pridobitev volilne pravice. Namen stranke ni bil več, da s silo prekucne ob¬ stoječi sistem, temveč da ga pre- vrže skoz politično moč. Pridobi¬ tev splošne volilne pravice pa je bila podlaga za ta cilj. Tako je torej pričela stranka korakati složno proti stavljene¬ mu si cilju. Sicer so se od časa do časa pojavljali v stranki razpori, toda ni se pa iste odvajalo od pra ve poti. Od tega časa naprej pa je tudi rastla moč socializma po vseh industrij alnih državah, že okrog leta 1890 je štela stranka večje število poslancev'v držav¬ nem zboru in njihovo število se je množilo od leta do leta. Upliv stranke v postavodaji sicer ni bil velik, toda je zadostoval, da so se pričeli vladajoči krogi ozirati tu¬ di na potrebe delavstva ter dali male reforme, eno za. drugo. Da¬ nes ima Avstrija in posebno Nem čija mnogo boljše postave za de¬ lavce, kakor jih ima takozvana svobodna Amerika in to so pribo¬ rili v prvi vrsti delavski poslanci. Seveda je delovanje delavskih poslancev v državnem zboru do¬ brodejno uplivalo na delavstvo. Mnogi omahljivci so dobili nova upanja in so se oklenili stranke, mnogi tisoči,ki so bili poprej e ne¬ zavedni, pa so spregledali in sto¬ pili v vrste zavednega proletari- jata. Nov, silni ogenj je prešinil delavstvo v teh časih; množice trpinov so se začele zbirati sku¬ paj in pričele ogrožati takozvane “stare in svete” pravice vladajo¬ čih in premožnih. Zato so tudi is¬ ti vstali ter pričeli pobijati tega novega nevarnega sovražnika. Kakih sredstev so se posluže¬ vali sovražniki delavske stranke, hočemo omeniti nekoliko v na¬ slednjem: | Kot prvo in najboljše Sredstvo jim je bil dolgi delavni čas. V o- nih časih, okrog leta 1885 in na¬ prej je bil delavni čas po večini še vedno 12 ur na dan. Ko je moč stranke narastla po večjih mes-, tih do uglednega stališča, se je pričel ljuti boj za skrajšanje de¬ lavnega časa. Delavski voditelji so pač dobro vedeli, da je delavec nezmožen za borbo za boljšo bo¬ dočnost, ako je privezan v tovar¬ ni dolge ure. Stavili so si torej cilj za pridobitev vsaj deseturne¬ ga delavnika. Vedeli so, da vspo- sobijo s tem najprej inteligentne delavce za borbo. Pri krajšem de¬ lavnem času bode lahko šel de¬ lavec v dvorano na shode in seje, čital bode časopise ter pričel raz¬ mišljati o svojem položaju. To pa je bilo glavno. Tako so se priče¬ le stavke in izpori. Kapitalisti, ki so v skrajšanju delavnega časa videli probujenje delavcev, so se temu upirali na vso moč. žrtve,ki so jih v teh bojih doprinesli de¬ lavci, so bile velikanske. Ne le ječe in pregnanstvo, tudi lakota, bolezen in vse duge nadloge so prišle na bori tel j e. Policija in vo¬ jaštvo, profesionelni pretepači, sodrga naj nižje vrste; vse se je postavilo proti organiziranemu delavstvu. Toda vzlic vsem tem zaprekam so napredovali in pri¬ dobivali vedno več svobode:Kma- lu je postalo deseturno delo po tovarnah in osemurno po rudoko-, pih splošno; delavstvo se je dvig- pilo ,kakor mrlič iz ( spanja in du¬ ševne smrti; njih vrste so se pri¬ čele vidno množiti in število vodi¬ teljev je rastlo. Glas zavednega delavstva je postajal tako mogo¬ čen, da so pričeli nasprotniki pol¬ ni strahu gledati za drugimi sredstvi, s katerimi so upali, da jim bo mogoče uspešno pobijati novi nauk. Ker je bilo zlato na njihovi strani, se jim je kmalu posrečilo najti nova sredstva in nova pota. Način pa, s katerim so pričeli no¬ vi boj je bil v začetka vsaj v res¬ nici vspešen in je prizadjal de¬ lavstvu mnogo težkih ran. Ta na¬ čin boja je bil nevaren, ne za ob¬ stoj stranke ali ideje, katera je nepremagljiva, ker temelji na večnem zakonu razvoja, temveč ; zato, ker je bil v njem strup za j delavstvo, ki ga je omami!, ker : ga je zapeljal na napačno pot, ker "mu je vsilil prepričanje, da so oni, ki so ga zatirali in ga iz¬ koriščali, njegovi prijatelji. (Dalje prihodnjič) MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren ► ant. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja. prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vseoine alt ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne. priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Mihvaukee, Wis. Letošnjo leto se je začela sploš¬ na agitacija od gl. odbora J. P. Z.Sloga za pridobivanje novih čla nov in članic v zvezo. Posamezna društva so napravila raznovrstne ukrepe za pridobivanje novih čla¬ nov. Da bi društvo Napredna Slovenka ne ostala za njimi, smo si priredile pred kratkim veseli¬ co,"Tiatera nam je prinesla okoli dva stotaka dobička. Na zadnji redni seji smo sklenile ,da plača¬ mo- iz tega denarja pristopnino za mesec junij, julij in avgust vsem novim članicam, katere pri¬ stopijo v naše društvo. Naše društvo ima pravico spre jemati nove članice od 16. do 50 leta. Zavaruje se lahko vsaka za $250, $500 ali pa tisoč posmrtni¬ ne in eden ali dva dolarja bolniš¬ ke podpore na dan. Polovica slo¬ venskih žen in deklet še ni pri no¬ benem podpornem društvu. Pre¬ mislite, kako hudo bi bilo za mo¬ ža, ako bi mu zbolela ali celo u- mrla in ga zapustila'z malimi o- tročiči brez vsake podpore. Tukaj, imate sedaj priliko pristopiti brezplačno k društvu. Plačate sa¬ mo 50 c za predlaganje in zdrav¬ nika. Po vsej naselbini so članice dr. Napredna Slovenka, pri kate¬ ri se lahko prijavite; ako pa ne poznate nobene, se pa oglasite te nobene poznate ,se pa oglasite pri tajnici na 212 Greenbush St. članice, katere ste že pri druš¬ tvu, agitirajte za nove članice. Dolžnost nas vseh je, da pridobi vsaka članica vsaj eno novo v teh treh mesecih, tako da bode naše društvo imelo za dr. Sloga št. 1 največ članic pri J. P. Z. S. Kli- čepi vam na delo. Odbornica. -o- Cenjeno uredništvo:— Odsto¬ pite mi malo prostora v našem prelj ubij enem iistu ,da priobčim par besed o sedanjih razmerah, ki bi res ne bile preslabe, ako bi ne bila ta strašna draginja. Ako bi bile plače take, kot so bile pred par leti, bi človek res ne mogel izhajati dandanes, ko je vse dra¬ go. Pa tudi delodajalci sprevidijo vsaj nekoliko ter so zvišali za ne¬ koliko plače. Tukaj v naši veliki slovenski naselbini tudi nismo tako zadnji; imamo veliko število, podpornih društev, ki vse dobro napreduje¬ jo; zatorej se lahko vsak rojak zavaruje za slučaj bolezni, ker človek ne ve ne ure ne dneva, ke¬ daj ga zadene bolezen ali kaka druga nesreča. Omenim naj tudi, da bode pri¬ redilo S. M. P. Dr. Lilija svojo petletnico obstanka dne 24. ju¬ nija v Berningeris parku. Pri tej priliki razvije obenem krasno za¬ stavo. To bode najpomembnejši dan za naše mladeniško društvo. Na veselični prostor se bode ko¬ rakalo. Toliko v pojasnilo sedaj, dru¬ gič kaj več. Pozdravim vse čitatelje Slove¬ nije ter želim listu obilo vspeha. Joe Ajdich. IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA George Nyguist, 18 let, je sple¬ zal v sredo na streho Fizette ho¬ tela ter od tamkaj držal govor glede vojne in drugih stvari. Zbrala se je velika množica. Poli¬ cija ga je prijela ter poslala v bolnišnico za opazovanje. Na West Allis-u se je vstano- viio žensko društvo “Sestre Slo- vefiije” št. 9 J/P." Z. Sloga. Peter Hansen, 50 let star, sta¬ nujoč na 151 Howell-av je bil ob¬ sojen na eno leto v okrajno ječo. Obdolžen je bil, da je hotel za¬ strupiti svojo družino Wm. Sanborn, star 58 let, je namigaval 20 letni Mary Bonk v Kosciusko parku. Policija pa ni dovolila te vrste ljubezni ter ga je postavila pred sodnika, kjer je plačal $5 in stroške za svojo ljubezen do mladih deklet. štiri osebe so bile ranjene v pondeljek, ko je zavozila Miss Luedke z avtomobilom iz mostu čez Mihvaukee reko blizu Cedar- burga. Pravni komite mestnega sve¬ ta je zavrgel predlog, ki bi od¬ pravil v mestu prosti prigrizek v salunih. Ravno tako je tudi za¬ vrgel predlog aldermana Urba- nek, kateri predlog je imel na¬ men, da bi se kruh moral proda¬ jati na težo. Proti tej določbi so protestirali tovarnarji kruha in najbolj pa Atlas Bread družba in Paul Štern, da bodo zamogli ljudstvo še slepiti naprej z veli¬ kim kruhom brez teže. Ko je šel Ed. Dessner, star 30 let, na delo, mu je prišlo med pot¬ jo slabo ter je umrl, predno je prišla pomoč.Stanoval je na 1475 21 St. Usoda delavca! Joe Skarzynski, 50 let se je prepiral s svojo ženo v soboto ter ji nihotel izročiti svojega zasluž¬ ka. Med prepirom jo je udaril večkrat po glavi s pivno stekleni¬ co. Nedeljo zjutraj so našli ženo mrtvo v postelji. Stanoval je na 709 Forest Home A ve. Policija je moža zapila in obenem tri bor- derje kot priče. Ko je v sredo zjutraj zasledo¬ val deputy šerif George Pazik, star 34 let, avtomobilista ,ki je vozil divje po 3. St., je zavozil s svojim motornim kolesom v voz pocestne železnice s tako silo, da se je ubil na mestu. Stanoval je na 646 National A ve. Svojo služ¬ bo je opravljal zelo vestno ter je marsikaterega brezobzirnega voz nika pripeljal pred sodnika. --o-- SHEBOYGAN Zadnji petek je bila požarna bramba poklicana dvakrat na de¬ lo in sicer v tovarno Vollrath in na Georgia Ave' in 13 St. Ogenj je bil hitro pogašen ter ni napra¬ vil posebne škode. Louis Kratzat, star 15 let, se je peljal s kolesom na Bluff Ave. Po N. 6 St. je privozil z hitrico N drugi z motornim kolesom, kate¬ ri ga je zadel ter vrgel fanta pod konje voza,ki je vozil od nasprot¬ ne strani. Konj je stopil fantu na glavo in čez njega je šlo kolo, predno je zamogel voznik ustavi¬ ti konje. Prepeljali so fanta v boi nišnico, kjer so zdravniki konšta- tirali, da niso rane smrtno nevar¬ ne in bo fant ozdravel. Miss Alma Bollman je sadila soboto krompir na farmi ležeči ,na Mihvaukee rd na južni strani od mesta. Krompir je imela v že¬ lezni; posodi. Ko se je vreme pri¬ pravljaj lo na dež, je udarila v posodo strela. Pri tem je ona do¬ bila več opeklin na rokah in no¬ gah in vnela se ji je obleka. Sa¬ diti ji je pomagal E. Reichert in ta ji je priskočil na pomoč in po¬ gasil gorečo obleko. Prepeljali so jo v bolnišnico St. Nicholas ter se nahaja na potu okrevanja. FRANK FRANČIČ zastopnik za prvovrstno dobro poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI da ste pri njem postreženi boljše in bolj točno kot kje drugje; obenem pa podpira¬ te svojega rojaka. V Bali parku pa je povozil z av¬ tomobilom H. F. Russ, 1702 Ind. Ave pet letnega dečka L. Sonne- mann. Zadnje kolo mu je šlo čez boke. Deček je takoj vstal ter ni dobil nobenih resnih poškodb. ^ vvvv v v- - - - ... I Izvrstno vino! Doma pridelana kapljica! Louis Bewitz GOSTILNA 5226 National-av West Allis Toplo priporočam roja- Obenent priporočam roja¬ kom svojo popolnoma na no- vo urejeno gostilno, kjer lač- f ne napojim in žejne nasitim. —1 J - L * A A A A A yCv>£s./5 VIL. J. GRONEWALD Licenciranj pogrebnik in maziljenik Brezplačna porab« privatno kapel** Cene nizke. 347 REED ST. n«« 0 "* 1 At *- m Walker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 A. Zimmerman je bil kaznovan s $25 in stroški $5.87 in Peter Kramer s. $30 in $8.71 stroškov radi nepostavnega lovenja rib med Plymouth in Glenbeulah. Kramer se je pritožil pred krat¬ kim v Madison ,da so nastavljene mreže tam, Jtjer je bil .poz:! - je u- jet; preiskava pa je dokazala,da, da je on sam nastavil te mreže. -o- MINNESOTA. Chisholm. — Predsednik tr¬ govskega kluba, Geo. M. Roberts se je izrazil zelo pohvalno o tu¬ jih prebivalcih (katerih je naj¬ več Slovencev) ter jih stavil za vzgled, ker imajo naj lepše vrto¬ ve. Obdelali so vsak košček zem¬ lje okoli svojih hiš. — Zadnji četrtek je gozdni o- genj ogrožal znova Du Pont Powder poslopje pri Wilpen. Po¬ žar se je približal že za pol milje. Stanovalci so pogasili in odstra¬ nili nevarnost. Ely — St. Croix Lumber Mfg. Co je pričela zopet obratovati s 600 delavci. Kakor hitro zamore dobiti dovolj delavcev, bode pri¬ čela z nočnim delom. —Zadnji teden je zopet gozd¬ ni požar se približal mestu. Naj¬ hujše je razsajal vzhodno od me¬ sta na koncu Long jezera. Virginia — Zadnje soboto se je vršil shod v Fay hotelu. Govo¬ ril je E. G. Hall, predsednik dr¬ žavne Federation of Labor. Raz¬ pravljalo s je o tem, da bi se vstanovila centralna unija. —V bližini je v gozdih mnogo jedilnih gob. Ker je krompir ze¬ lo drag, se prebivalcem priporo¬ ča, da jih nabirajo. Morajo pa bi¬ ti previdni, da ne naberejo tudi strupenih. Hibbing— Pasji lovilec L. Mannih je pričel z ofenzivo na pasje prebivalstvo. Samo 10 last¬ nikov je kupilo znamke psom. Vsi drugi bodo polovljeni. Eveleth — Frank Buletich-u je bilo priznano $8.40 na teden skoz 120 tednov, katere bo dobil po delavski kompenzacijski po¬ stavi od Oliver Mining Co. Bule- tich je delal v rovu Minnewas ter je bil poškodovan na desni ro¬ ki. Za svojo pravico se. je moral i tožiti. Buhi — Lester Mitchell iz Chisholma je bil aretiran od Buhi policije, ker je ukradel au- tomobil M. Ne\vbuck-u iz Vir¬ ginia. Izpuščen je bil na svobo¬ do, ko je položil $100 varščine. Leo Zakrajšek | ‘JAVNI NOTAR! 387-lst Ave | izvršuje vsa v notarijat | spadajoča opravila. — Daje f vsa pojasnila glede držav- ljanskih papirjev. — Tudi $ v slučaju, da rabite tolmača, £ Telefon Hanover 3738-X X se obrnite do n V* ‘ga. Mrs.Mary OCVIRK 300 Grove St. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem NAZNANILO “Slovenski fantje” prirede dne 8. julija piknik v Muenzberg’s Grove. Prosimo ,da bi se blagovo¬ lili drugi Slovenci na to ozirati ter bi ne priredili na ta dan kaj sličnega. Odbor. GOSPODINJSTVO. Topla jed iz sira. Za pripravo jedi iz sira, ki pri¬ de po eeni.vzami lfunt domačega sira, pomešaj ga z mlekom, mas¬ lom in soljo. Prideni dva rumen¬ jaka, dve žlici sladkorja, nekaj rozin in nekaj žlic zdrobljenega suhega belega kruha ali žemelj. K vsemu še prideni sneg iz jajč¬ nega beljaka. Potem se da peči v posodo, katera se poprej e na¬ maže z maslom. Po vrhu se vlije z mlekom pomešano jajce in na- 1 ib an kruh, predno se da v peč. Peče se naj blizu ene ure. Cmoki iz krompirjevih ostankov Mrzli krompirjevi ostanki se zdrobe in stehtajo. Na eden funt se vzame 7 unč mešane moke, ka- tera se potrosi po krompirju s soljo in sesekanim maj oranom Potem se vzame mleka, pomeša¬ nega s polovico vode in se vlije na vrh, tako da je dovolj prem 0 * ceno. To se dobro premeša tel se doda še, ako je treba, zribane- ga ki uha. Nato se izrežejo cmO” ki, katerim se prida vsakemu P° dva ah tri koščke v masti ožgane¬ ga kruha. Kuha se naj v slani vodi. Da se iznajde, kako dolgo je treba kuhati, naj se skuha naj poprej samo en cmok. SLOVENIJA s & ni ; ie f M i ♦J »! ; i lis i ( 1 - ia.| »o- | *M m. x »+» » A - - 4- e ijat : ». 1 I • ^ •aje * i av- | »ca, * £ x : I I s Jugoslov. Zveza Podporna “Sloga" VSTANOVLJENA L. 1914 1NKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milvvaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Preds.: JOHN KRAINC, 40’8 Park st, Mihvaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-uv, Sheboygan,Wis Tajnik: JOHN OCVIRK, 440S. Pierce-st, Mihvaukee. Blag.: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Mihv., Wis. Zap.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Milwaukee,\Vis NADZORNI ODBOR: 1 Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 Ave.,Mihvaukee,Wis. II. nadz.: A. TOMINŠEK, 480 Murray Ave,Mihvaukee. 1:1. nadz.: JOE BENDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 114 Franklin Port Washingt. JOHN STAMPFEL, Graf ton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave, Milvvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave , Milvvaukee, Wis. JOHN WOHLGEMUTH,822 Kinnickinnic-av, Mihv. Vihovni zdravnik: Dr. P. Langland. Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Iliria ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. RAZPRAVE ZA KONVENCIJO J. P. ZVEZE SLOGA. rde dne i/.berg'* ,lasov*; ozira 11 dan W or. 3. *, ki P ri ' oinačeg 3 im. niaS ' t rame 3 : „ nek 3 ! bije* 1 ' i iem e : ] : ( iz J a3C .- ' da P** ireje £ u se vW e in**' pe Ci Milvvaukee, Wis. V zadnji številki Slovenjje se je oglasil en član kot zagovornik nežnega spola. Po mojem mišlje¬ nju je najboljše, da smo vsi ena¬ kopravni , moški kot ženske. Za¬ to mislim, da bi bilb najboljše,da kar se tiče podpore, da bi ostalo pri starem. Ako bi se odpravila podpora deset dolarjev za porod, bi v mnogih slučajih morali pla¬ čati še več, ker nekatere ženske bolehajo pri porodih še dalje ča¬ sa in bi jim morali plačati toliko več bolniške podpore. Da bi se upeljal še eden razred za samo posmrtnino, se pa popol¬ noma strinjam in sicer, da bi se upeljal za moške in ženske. Ka¬ dar bode vojska končana, jih od¬ ide veliko v staro domovino; ako napravimo mi ta razred, jih bode mo pridržali mnogo pri Zvezi. Po¬ znam rojaka, ki je že v Ameriki osem let in še zmiraj plačuje za¬ varovalno družbo v staro domo¬ vino. Tako bode tudi tukaj mar¬ sikateri član plačeval asesment za eno leto naprej, ker za posmrt¬ nino se plačuje razmeroma zelo malo proti bolniški podpori in če pride v teku enega leta nazaj,bo¬ de zopet lahko kot član zveze še. za naprej. Ako bi pa ne prišel na¬ zaj , pa bode zamogel plačevati iz starega kraja, ako se misli vrniti kedaj pozneje. Večinoma vse slovenske orga¬ nizacije že imajo otroški oddelek. Tako bi ga lahko imela tudi na¬ ša. Naši rojaki imajo otroke za¬ varovane večinoma pri angleških organizacijah in ako upeljemo mi ta oddelek, bode gotovo dal vsak član svojo mladino vpisat v našo zvezo. In kadar dorastejo, pa za- morejo prestopiti v višji oddelek. Gledati moramo, da pridobimo i tudi mladino v naše vrste, ker le tedaj je zagotovljen organizaciji ; obstoj. Potrudil se bodem ,da do¬ bi glavni odbor do konvencije na¬ tančna pojasnila od zavarovalne¬ ga komisarja, ako se sme in ka¬ ko se sme vstanoviti ta oddelek. John Krainc. -o—L- Milwaukee, Wis. Dajmo se spoznati. Slovenci v Mihvaukee in men¬ da tudi po vsej državi Wisconsin nismo poznani, kar smo, namreč Slovenci (Slovenians),ampak nas imenujejo Slavs, Slovaks, Slavo- nians in ne vem kaj še vse. Tega smo krivi Sami, oziroma krivi so v veliki meri naši voditelji, ker nas napačno oglašajo pri tuje¬ rodni javnosti. (Mi pa vemo, da so tega krivi največ taisti, ki se ob vsaki priliki trkajo na prša, da so Slovenci; kakor hitro pa pridejo v dotiko s tujce, pa na vse to pozabijo! Op. uredništva) Pred kratkim sem bil v glediš ču, kjer sem videi oglas za “The- ater party” prirejen po Slavoni- ans. In ko bi že prej ne vedel,da so dotično predstavo priredili Zjedinjeni Slovenci, bi sploh ne vedel, kaj je tisti oglas pomenil. Zjedinjeni Slovenci se v angleš¬ čini imenujejo United Sloveni¬ ans in nič drugače. (To vedo tu¬ di odborniki Z j edin j enih Sloven-. cev prav dobro; vodja gledišča je dobil pravilno ime; ako pa je dal on napraviti na svoje stroške na¬ pačno reklamo,pa bi se obrnili na njega, da naj da delati nove re¬ klame; morebiti bi bil ugodil vam; kar je naročil odbor Zjedi- njenih Slovencev na svoje stroš¬ ke, pa je že bilo pravilno presta¬ vljeno. Opobma uredništva.) že¬ leti bi bilo, da nas v bodoče ogla¬ šajo, kar smo v resnici. Razne tovarne izdajajo male knjižice (pojasnila) v več jezi¬ kih. V začetku vsakega je pove¬ dano v kakšnem jeziku je dotič¬ no pojasnilo pisano kot naprimer English, German, Hungarian, Croatian itd; le ko pridemo do slovenskega ne najdemo tam Slo- venian, kar bi prav za prav mo¬ ralo biti, ampak Slavonian. Tudi tu se kaže naša brezbrižnost. (Tu¬ di tega niso krivi “voditelji”, am¬ pak žal delavci sami, ker se ne izdajejo za Slovence. Vzamite to¬ varnarje v šolo ter jih podučite, da nas bodo razločevali! Opomba uredništva. Ker ta del ne spada pod razprave za konvencijo, za¬ to smo si vzeli prostost, prideja- ti komentar.) Kmalu se bo vršila konvencija Jugoslovanske Podp. Zveze Slo¬ ga. Naša zveza se je v začetku i- menovala Jugoslovansko podpor¬ no združenje Sloga. To ime se je glasilo 'bojj klavemo. To so uvi¬ deli že delegat j e prve konvencije ter so tudi ime spremenili. Ali tu di sedanjo ime ne odgovarja res¬ nici. Naslov vsake knjige že po¬ vršno pove vsebino iste. Tako naj tudi ime organizacije pove, kar je v resnici. Uradni jezik naše Zveze je slovenski. Zveza sama obstoji iz Slovencev, živečih v Ameriki. Torej najbolj prilično ime bi bilo “Slovenska - Ameriš¬ ka Zveza”. To ime bi se tudi lepo glasilo v angleščini “Slovenian American Union in ne South Sla¬ vic Union, kakor nas imenujejo sedaj. Tako bi nas tudi drugi na¬ rodi spoznali, da smo mi en sa¬ mostojen narod, da smo Sloven¬ ci. Društva zveze naj bi bila u- radno poznana le po številkah.A- ko pa hoče kako društvo samo zase kakšno “fancy” ime, naj ga pa le ima. Mogoče mi bo kdo ugovarjal, da moramo imeti ‘Jugoslovansko’ ime, da bomo s tem pridobili čla¬ ne drugih narodnosti, kot Hrva¬ te in druge ali ta izgovor prav nič ne velja. Poglejmo le druge slovenske zveze in jednote. Slo¬ venska narodna podporna jedno- ta je edina, ki še menda nekoliko napreduje, čeprav je samo sloven ska, nasprotno pa nekatere dru¬ ge zveze in jednote ne rastejo več, nekatere še celo nazadujejo, čeprav so slovanske ali pa jugo¬ slovanske po imenu. Vzgled si tu¬ di lahko vzamemo Hrvate, Srbe, Čehe, Poljake in druge. Tudi oni so Slovani ali pa Severoslovani, ampak v društvenem življenju so pa le Hrvati, Srbi, Čehi itd. Za¬ kaj bi torej ravno mi Slovenci morali biti Jugoslovani in ne kai smo v resnici, namreč Slovenci. Zatorej dajmo se spoznati. želeti bi bilo, da društva pri mesečnih sejah pretresejo razne predloge ter naročijo svojim de¬ legatom, če se s predlogi strinja jo ali ne. S tem bo prikrajšano delo, kakor tudi čas in denar na prihodnji konvenciji. Z bratskim pozdravom Joseph Kopušar, delegat društva Sloga št eg a j == ce da v glll!!lllllllllllllll!lllllill!l!ll!lll!!ll!ll!l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a == INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET == = UNIJSKA MESNICA || 414 National Ave I s zraven 5 in lOc trgovine == jf| POSEBNA SOBOTNA RAZPRODAJA = H Govedina za peči j=j (Potroast) 14 >/ 2 == Sirloinsteak. J6 C • 2*5 ■ & žej° f o ti M V skub a — Roundsteak ..20c == Govedina za zrezke == (chopmeat) 15 '/ 2 c === Teletina za einmoht .. 15c ES Telečja prša.15c == Teletina za peči .... 17'/2C §|j Suha rebra.17c EE Sveža rebra.14c S Mali porkloin.22 '/2 c == Picnic-ham.22'/ 2 c S Fina mast.22c Mali sveži svinjski = shoulder 20c : Klobase: Frankfurtarce, poljske, Lebersausage, jj Balogna, želodec, Headcheese.igc [ Olje steklenica.35c EE Najboljša kava,žgana 20,25 S Surovo maslo (buter) 40c == Domače kranjske klobase24 = Krvave klobase.o c == Sveža jajca-ducat 36c E§ Kislo zelje. lOc = Čiste sveže kokoši .... 26c =§ Suhi butze. 26c == Najboljše šunke .... 24/ 2 c = FERKO BROS. a lllllllllll!llllllllllllllllillllll!Illlll|||!l!l|||||||||||||||||||||||||[|||[|||||||[|||[||||||iQ gledan od dobrega zdravnika.To bi bilo dobro za članstvo kakor tudi za organizacijo, ker bi po¬ tem ne imela smrt tako goste žetve. Mnogo naših članov bi 'se iz¬ ognilo na ta način prezgodnje¬ mu grobu, ako bi zapustilo slaba mestna stanovanja in slabe de- avske nezdrave prostore. Proti jetiki ni drugih zdravil kot svež zrak in mnogo počitka, zatorej bi naj tudi pravila bila za to bolezen izjemna. — Upam, da se bodo naši delegatje ozirali na te točke ter končno pozdrav- jam vse člane in članice J. P. Z. Sloga, Sloveniji pa želim obilo naročnikov. John Veršnik. RAČUN GLEDIŠKE PREDSTA¬ VE 26. A PR. v PRID BEDNIM Dohodki: T gledišču pri blagajni pop. $9.30 V gledišču pii blagajni zv. $30.90 Vstopnic prodali: M. Kastelic 5, J. Wohlgemuth 35; M. Stiglitz 31; Ig. Remšak 10; J. Krainc 23; A. Kolander 10; Fr. Perko 22; A. Hrast 6; Gis. Stiglitz 20 Napred¬ nost Slovencev 17; Ferko Bros 1 Bratje Svobode 9; Fr. Puncer 10: L. Bewitz 2; L. Sekula 5; Fr. Banko 7; A. Goličnik 7: Iliria 2; L. Zakrajšek 5; Fr. Matitz 13; J. Močnik 10; J. Ermenc 5; J. Len¬ ko 10; V. Petek 10; A. Sem 3; J. Safran 3; A. Glojek 2; Fr. Va- čun 16; F. X. Veranich 87. Skupaj 368vstopnic po 10c$38.60 Fr. Goričar daroval -.05 J. Medved daroval -.40 P' L. Vedno dobro SCHLITZ pivo, žganje, kakor tudi cigarete in smodkc najboljše kakovosti. Se priporočani slavnemu občinstvu za obilen poset ANTON SEM 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Telefon Hano ver 3715 L J Skupaj dohodkov $79.15 Izdatki: 1 Najemnina gledišča .... $45.00 Raznašanje reklam.$ 1.00 Oglaševanje .$ 1.00 700 slovenskih vstopnic in 500 angleških.$4.25 1000 reklam.3.25 Skupaj stroškov $54.50 Preostanek prireditve $24.65 Račun je bilo nemogoče uredi¬ ti prej, ker je bilo treba kolektati vstopnice ter sem moral opraviti vse to delo sam. F. X. Veranich, tajnik. Zborovanje socialistov. Mihvaukee, 26. maja 1917 Cenjeno uredništvo:— Zadnj teden sem čital priporočilo glav¬ nega predsednika J. P. Z. Sloga v Sloveniji, da bi se člani oglasili z razpravami in predlogi za le¬ tošnjo konvencijo ter da bi se tako zboljšala pravila ter se o lajšalo delo delegatom. Moje mnenje je, da bi se za nadziranje bolnikov naj upeljalo več razredov z ozirom na to, kak¬ šna je bolezen. Največ škode nam naredi najbolj razširjena bolezen med proletarci, to je j etika.Pra¬ vila so za to bolezen pomanjklji¬ va, oziroma prestroga. Na strani 23, točka 9 pravil či-, tamo, da mora biti bolnik obis¬ kan najmanj dvakrat na teden od bolniškega obiskovalca, ker drugače ni deležen bolniške pod¬ pore. S tem je takorekoč bolniku zapovedano, da mora biti doma, kar je pa slabo za bolnike, poseb¬ no jetične, ki rabijo mnogo sve¬ žega zraka in počitka ter se mo¬ rajo v tem slučaju držati mesta, kjer je slab zrak. Za bolnika z jetiko ni mesto, ampak dežela a- li sanatorij. Kajti za jetiko ni drugih zdravil kot svež zrak in mnogo počitka. Vsled tega bi se naj ta točka -razširila tako, da bi se naj Vsa¬ kega jetičnega bolnika spravilo na deželo (farme), ako že noče iti v sanatorij. Na deželi bi naj ostal tako dolgo, da bi ozdravel. Vsaka dva meseca bi naj bil pre- V Stockholmu so se sešli za¬ stopniki socialistične stranke iz mnogih držav. Za to zborovanje so bili izvoljeni v Ameriki Ber¬ ger, Hilguitt in Lee, kateri pa ni¬ so dobili potnih listov ter se vsled tega ne morejo udeležiti zboro¬ vanja. Potni listi so jim bili za- branjeni po Logan postavi. Posamezne skupine so začele s posvetovanji že pretečeni te¬ den. Jugoslovanski socialisti so podali izjavo, da bodo zahtevali, da se sklene mir na podlagi, ki bode zagotovila neodvisnost vsa¬ kega naroda. Bolgari zastopajo stališče, da se pri mirovnih po¬ gajanjih da Bolgariji vso ozem¬ lje, kjer stanujejo Bolgari, to je del Macedonije in Dobrudžo, ka¬ tero so izgubili v drugi balkanski vojni. V istem smislu so zahteve dingih poslancev. Vsi se strinja¬ jo v tem, da se morajo bodoče voj ne preprečiti, da se mora dati vsakemu narodu neodvisnost in da se tako zabrani podjarmljenje v enem ali drugem oziru. Zadnja poročila govore, da je zborovanje odgodeno do 15. ju¬ nija, ker še niso prišli francoski socialisti. -o- Stroga zapoved za nemške državljane. Vlada je prepovedala nemškim državljanom živeti ali se zadrže¬ vati v okrožju ene milje pri to¬ varnah, ki izdelujejo municijo a- li katerekoli druge potrebščine za vojno. Nadalje v bližini vojaških vežbališč, ladjedelnic, postaj za zrakoplove, kakor tudi važnih že¬ lezniških postaj, od koder se po¬ šiljajo vojne potrebščine. Vsi oni, kateri so primorani hoditi mimo takih krajev na delo, mo¬ rajo imeti posebno dovoljenje. Prepovedano je za vse te od prve¬ ga junija, da ne smejo izstopiti iz poulične železnice v takih kra- VELIKA POMOČ JE. Vedno zaslužna moč Vaših prihrankov, ako jih pustite v našem hranilnem oddelku, kar je velika pomoč pri prirastku Vaših prihrankov. Trije odtotki obresti ne počivajo nikoli—gredo vedno na¬ prej—noči, praznike in nedelje, dneve in noči, leto za letom. Začnete lahko z enim dolarjem. Damo Vam krasno domačo hranilno pušico, ako jo želite. » GERMAN AMERICAN BANK GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE Mitehel St. podružnica Bay View podružnica 3rd Ave & Mitehel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves • v innamnnnnc: ROJAKI ! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU T. KRAINC * 408 PARK STREET Najstarejša slovenska krojačnica v Mihvaukee On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $65.oo U innoann IGNAC KUŠLJAN 229 FIRST AVE GOSTILNA RESTAURANT Sveže pristne pijače Topla jedila vsaki čas. ŠIVALNI STROJI 125 SINGER strojev, VVheeler, Wilson, Domestic, New Home, Standart in dr. od $8. do $25.Vse garantirano. Prosto podučevanje v pletenju. CENTRAL STOR- AGE Co., 136 West Water St. POZOR ROJAKINJE! Dr. Napredna Slovenka št. 6 J, P. Z. S. je sklenilo na redni seji v maju,da je pristopnina za NOVE članice PROSTA za mesec junij, julij in avgust.' Vabimo vse roja¬ kinje, da pristopite sedaj v našo sredo. — Katera želi več pojas¬ nil, naj se oglasi na 212 Greenbush St. C. Goršek, tajnica. jih, ne smejo se peljati z vozom ali avtomobilom skoz, ne smejo iti v restavracijo v cerkev ali sa- lun v takem kraju. Ne ve se še, katere kraje misli vlada zatvoriti na ta način. Kdor, se bo pregrešil zoper te predpise, po zaprt in postavljen pred zvez¬ no sodišče. Ta zapoved velja samo za nemške državljane. Cenjenim rojakom naznanja¬ mo, da jih bo obiskal naš poto¬ valni zastopnik John Kračnik ter jih prosimo,da mu gredo na roke. CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West Allis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MILVVAUKEE, WIS. A HRENS and VAH |_ Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET GEO. A. SLATTERY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Allis Telefon West Allis 246-X Ako hočete kaditi dobro okusno cigaro, prižgite 638 in zadovoljni bodete CARL STEINC, izdelovalec 1492 — 26th Street. PRODA SE GOSTILNA dobroidoča zraven tovaren in Slovencev. Primoran sem jo pro¬ dati radi bolezni. Cena je prav nizka. Naslov se izve pri uprav- ništvu Slovenije. JOŽEF TRATNIK PIJAČE in SLADOLED ICE CREAM Pri meni dobite prist¬ ne vsakovrstne sveže pi¬ jače kot domače vino,pi¬ vo, itd., smodke ter SLADOLED Postrežba točna.— Se priporočam za dobroho¬ ten obisk cen. občinstvu 268 First Avenue , skž >< sks >< s ><^< sxs »< s >< sx ;.> IZ SPOMINOV UBEGLEGA NEMŠKEGA VOJAKA. (Nadaljevanje) Vedeli smo, zakaj se je to zgo¬ dilo. Kadet je bil podčastnik, am¬ pak revno kuže. Vedel je, da ne napravi karijere. Vojaki smo ga ljubili, ker smo vedeli, da sovra¬ ži vojaško življenje.Dasiravno je bil podčastnik, vendar je občeval samo s priprostimi vojaki. Delil je z nami, mi pa z njim, kar smo imeli. Vedeli smo.kako so ga ved¬ no tlačili višji, in čudili smo se,da si ni storil že poprej kaj takega. Ako so ga pozneje postavili pred vojni sod, pa nismo izvedeli; take prestopke so kaznovali v vojni strogo in naznanili so kazni voja¬ kom za strah, med tem ko je pre¬ bivalstvo države zvedelo le malo ali —• nič. Stotnik nas je izročil praporš¬ čaku, sam je pa izginil v smeri proti Virty-ju. Porinil je konju ostroge v trebuh in že ga ni bilo. “In vendar se godi njegovemu konju boljše kot nam”, je pripo¬ mnil nekdo izmed mož, gledajoč za njim. Vsi smo občutili, da sto¬ jimo veliko nižje kakor navadna žival. Odšli smo zopet in se koncem vasi srečali z drugimi vojaki. Pi¬ onirjev drugih stotnij in bataljo¬ nov je bilo tudi nekaj, ki so sel pridružili naši stotniji in tako je slednja štela zopet 85 mož. Pra¬ porščak nam je pojasnil, da da¬ nes ne pridemo v boj, ampak i- mamo to nalogo, da skrbimo, da dobe nemške čete most v dobrem stanju, če se umaknejo na to stran od onkraj Marne, kjer so v boju. Takoj smo odšli na prostor, kjer se izliva Saulksa v Marno. Ob šesti uri zjutraj smo doseg¬ li cilj. Koder smo korakali, po¬ vsod so ležali mrtveci v množi¬ nah; znamenje, da je imela smrt tu dobro žetev. Na neki obrašče- ni višini smo polegli in smo lah¬ ko pregledovali poljano na več ki¬ lometrov na okrog. Videli smo ti¬ soče granat eksplodirati, le moš¬ tva nismo videli nikjer. In ven¬ dar so se tisoči borili v obupnem boju. Počasi smo začeli razloče¬ vati tudi bojno črto, ki je bila ko¬ maj dva kilometra od reke. Na obrežjuMame je bilo polno nemš¬ kih konjenikov. Samo dva slaba mostova sta vezala oba bregova. Oba sta bila nagažena z dinami¬ tom in električna žica je bila iz¬ peljana na naš prostor. Bili smo pripravljeni pognati v zrak mos¬ tova vsak trenutek,ko dobimo te¬ lefonsko obvestilo. Na planjavi je vse oživelo. Francozi so začeli napadati in se zopet umikati. Streljanje pušk je postalo živahnejše in tudi na sprotnikovi naskoki. Tako je šlo kake dve uri. Videli smo, da do¬ bivajo Francozi pomoč,ker nemš¬ ko topništvo je vzdrževalo le slab »5?enj. Po daljšem odmoru so naskoči¬ li znova in sedaj v večjih vrstah. Morali so nazaj z velikimi izgu¬ bami ali to jih ni oplašilo. Zagna¬ li so se vdrugič, tretjič — četr¬ tič -Ob tretji uri so se začele umikati počasi, nato pa be- že. Kajti naskok, ki so ga izvršili Francozi sedaj, niso mogle vzdr¬ žati naše utrujene čete. Zmešnjava je nastala in vse je hitelo, da doseže most. Konjiki stoječi na obrežju, tvoreči zad¬ nje krilo, so se pognali tudi preti mostu. Naenkrat je bila pred mo¬ stom velikanska kepa, sestoječa iz konj in moštva; vse je hotelo doseči drugo stran obrežja. Nam se je zdelo, da se bodo mostovi potopili pod veliko težo. Praporščak je gledal vse to ka¬ kor mi in tiščal krčevito slušal- nik telefona na uho; druga reka mu je pa počivala na ključu vži- galnega aparata. S pridržano sa¬ po je zijal na mase na mostu. “A- ko ni telefon pokvarjen”, je za¬ mrmral. Vedel je in mi vsi, samo kratek ukaz po telefonu — nato se začne — ni veliko dela — sa¬ mo parkrat se obme hitre ključ, on pri enem, možje pri drugih— in vse je opravljeno. Vedno so se valile čete čez most — še polovica jih ni na oni strani, največ konjikov. Drugi most, ki je stal malo bolj visoko ob reki, ni tako trpel. Videli smo že, kako so prvi Francozi prišli na most in ga prekoračili — ali most je še stal. Narednik, ki je opravljal drugi aparat, ni vedel kaj začeti, ker še ni dobil ukaza. Nato je pa kar iz lastne volje spu stil most v zrak in sto in sto Francozov je našlo grob v Marni. V istem trenutku pa dobi pra¬ porščak povelje, da razstreli din¬ gi most. Pomišljal je, če izvrši ukaz, ker je bilo še nekoliko tisoč nemških vojakov na sovražniko vi strani. Videl je tudi, kako se vojaki trudijo, da pridejo pre.je čez most. Vedno bolj je stiskal nasprotnik zadnjih par tisoč in vedno bolj je zahteval telefon iz¬ vršitev ukaza. Praporščak je po¬ skočil, sunil aparat poleg stoječe¬ mu pionirju — in v drugi sekun¬ di — grozen pok — tramovi in ljudje so bili do sto metrov vrže¬ ni v zrak, in kakor povodenj, ki nese seboj raznovrstne stvari, ta¬ ko je bila tudi površina Marne, les, moštvo, raztrgane uniforme in konji; tu je izgubilo veljavo vsako znanje plavanja in vendar so še vedno skakali vojaki v reko da se rešijo. Na nasprotni strani so pa za- čeliFrancozi pobirati orožje nem¬ škim vojakom. Tisoče vjetnikov, brez števila konj in strojnih pušk je padlo nasprotniku v roke. Ko smo se ravno pripravili, da gre¬ mo z vžigalnimi aparati nazaj, smo izvedeli, da so napravili zmo¬ to, ki se pa ni dala popraviti. , Ko so prekoračili zgornji most, ki so ga le malo rabili nemški vo¬ jaki, bi morali spustiti tudi toliko nasprotnikov čez, da bi jih lahko uničili in vjeli. Ko bi bil most razstrel j en, ne bi mogli dobiti po¬ moči, in to bi bila njih poguba. TSko je nameraval generalni štab. Narednik pa, ki je imel to izvršiti, si je domišljal, da mora biti telefonska zveza pokvarjena in je iz svojega nagiba spustil most v zrak. V ravno istem času pa je dobil praporščak neki u- kaz, katerega pa med razstrelijo ni razumel, vrgel je slušalnik stran, postal nervozen in tako u- moril sto in sto naših vojakov in naredil tisoče ujetnikov. Na divjem begu. Nismo imeli dosti časa za pre¬ mišljevanje, ker smo dobili po¬ velje, da mora oditi naša stotni¬ ja v Vitry in se zbrati pred ka¬ tedralo. Z vzdihom olajšave smo začeli izginjevati in sedaj bolj hi¬ tro, kakor po navadi, ker je že sovražnik začel s topniškim og¬ njem. Od ranjencev drugih od¬ delkov smo izvedeli, da že Fran¬ cozi stoje na več krajih na tej strani >Mame. Pogovarjali smo se o položaju in bili vsi ene misli, že v Belgiji smo imeli velike izgube, vsaki dan je zahteval število žrtev, na¬ še vrste so se vedno krčile, izgi¬ nilo je veliko stotnij, druge so zo¬ pet trpele grozno. S tem izstra¬ danim moštvom in z zdesetkani¬ mi stotnijami stojimo sedaj 5 vsem preskrbljeni sovražniku na sproti. Nasprotnik dobiva vedno sve¬ že čete, nas je pa čimdalje manj Izprevideli smo, da nam je nemo¬ goče se vzdržati. Od vojakov dru¬ gih čet smo dobivali vesti, da se l njim ni godilo bolje, kakor nam. Izgube na življenju in blagu so bile z našimi enake. Nehote sem se spomnil boga Nemcev, ki jih je zavrgel. Mislil sem tako glasno, da so slišali še drugi. “Kogar hočejo bogovi pogubiti ga udarijo s slepoto”, je pripom¬ nil neki pionir. Gotovo je mislil na Belgijo, Sanchery, Sommepy, Suippes in še na druge. Kot slepi norci smo drli v svojo 1 pogubo. Ko smo prišli v Virty, se nam je zdelo, da je tu revščina še več¬ ja, kakor zunaj mesta. V vsem mestu ni bilo hiše, da ni bila na¬ polnjena z ranjenci in med vso to grozoto nismo pozabili pleniti.Da so dobili več prostora za ranjence so izpraznili vsa skladišča in tr¬ govine, opravo in drugo pa zme tali na cesto. Sanitetni vojaki so hodili okrog in kar je imelo kaj veljave, so vzeli. Vendar najhuj¬ še vojne hijene dobimo med vo¬ jaki — vozniki. Ti imajo dovolj prostora za vsako stvar na vozeh. Da je to resnica, dokazuje dejst¬ vo, da je bilo vplenjenih več za¬ vojev vojne pošte, ki so vsebova¬ li prstane, verižice, drage kamne itd. Tu in tam so katerega zasa¬ čili, ali le majhen del; niti 1000 tatvin niso kaznovali izmed sto tisoč tatvin. Tukaj v Vitry-ju je stala nji¬ hova trgovina zopet v cvetju. Vo¬ jaki — vozniki niso v vojni v no¬ beni direktni smrtni nevarnosti. Veliko lažje dobe živež kakor bo¬ jujoči se vojaki, ker ga sami vo¬ zijo. Ker vedo ,da njih življenje ni izpostavljeno direktno nevar¬ nosti ter se skoraj zanesljivo vr¬ nejo iz vojne, jim je bila vojska trgovina in so si prilastili, kar so največ mogli. Bili so tudi navdu¬ šeni patriotje in so se izražali, da bi vojna trajala vsaj še eno leto. Kasneje smo lahko razumeli,a- ko je cesar kje na zapadu govoi - il podžigajoče, da so bili vojaki v najboljšem razpoloženju. K tem vojakom so pripadali vozniki in posamezne divizije konjem kov, ki! so bile daleč vzadaj pride!jene 1 zbornim in generalnim štabom. Ko smo prišli do katedrale,smo se naznanili tam že čakajočemu poročniku Španu. Branil je očet¬ njavo tu v mestu. Lepo obrit v novi obleki je izgledal ravno na¬ sprotno od nas. Stali smo tu z •aztrgano opravo,zmešanimi dol¬ gimi lasmi, katerih se je držalo blato. Rekel je, naj počakamo. Vsedli smo se in opazovali rev¬ ščino okrog nas. Cerkev je bila polna ranjencev. Mrtve so nosili ven, da narede prostor drugim. Kraj cerkve so jih nalagali lepo v vrsto. Potrudili smo se in jih začeli šteti, šestdeset jih je bilo epo zloženih v ravni črti. Neka¬ teri so še imeli na sebi dobre suk¬ nje, med tem ko so bili naši vsi raztrgani. Ležali so med njimi tudi pionirji, ali njihova obleka je bila raztrgana kakor naša.Vze¬ mimo si suknjo od pešcev. Suk¬ nja je suknja. Začeli smo slačiti mrliče in pri¬ merjati njihove suknje; nekate¬ ri so bili že trdi kakor kos lesa. Nekateri so dobili kaj primerne¬ ga, drugi zopet ne in ti so mora¬ li čakati na drugo priložnost. Tudi čevlje smo potrebovali,to¬ da teh niso imeli dosti boljših, saj so jih nosili ravno tako dolgo kakor mi. Začeli smo iskati in na¬ šli par sicer precej malih ali dob¬ ro ohranjenih. Nekemu izmed nas pridejo prav. Dva moža sta ga skušala sezu¬ ti. ‘ Ti se pa drže noge”, je rekel neki pionir. Fomagala sta še dva, držeč za nogo, med tem ko sta druga dva vlekla. Tudi sedaj ni šlo. Noga je že odrevenela in je bilo nemogoče sezuti čevelj. “Pustite!” je rekel oni, ki je držal za nogo. “Poprej mu odtr¬ gata to nogo, kakor dobita čevelj raz njo.” Pustili smo ga, med tem je pa prišel mimo neki zdravnik. “Kaj delate” je vprašal. “Hočemo ga sezuti”. “Potem ga morate razrezati,— mrtva noga ne izpusti čevlja”.In šel je dalje. .<,■ ^ . w ,,., rv / THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLHKA DRŽAVNA BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. — Mi želimo vse Slovence. _» časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. VVEST ALLIS, WIS. Telefon Hanover 2410 Dr. EDWARD CASEY Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langliof Bldg (Greve st. in National ave) FOTOGRAFIJE Za ženitbene slike se obrnite na L. H AGENDORF FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja E. MAXEINER AVTOMOBILI NA POSOD Najlepši zaprti avtomobi na South Side. Najeti ji zamorete za ŽENITBE. POGREBE it« GLAVNI URAD GEM GLEDIŠČE 881 G rove St. Tel. Han. 99 STANOVANJE 508—4th Ave. Tel.Han. 935 Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM mesece ; Nevidns jisava) NA PLAČILO ZAHTEVA, DAR SE mesece $7 (Vidljiva pisava) SEi POSEBEN KA- (PRILOŽNOSTNI KUPI. | ‘ NAKUP = POZOR ROJAKI! 5 I Čistim, barvam in likam vse vrste klobuke.moške in žen- | = ske. slamnike in file in panama po nizkih cenah po naj- g novejši modi ter tudi naredim nove žametne klobuke po g starokrajsko od $4.50 do $6.00. — Pridite na 5 367 National Ave, | Telef. Hanover 1486-L — Tam boste dobro postreženi pri | Paul Detle DOBRO IZUČEN STAROKRAJSKT KLOBUČAR. g . .. SLOVENSKA TRGOVINA! S ČEVLJI IN MOŠKO OPRAVO Obenem se popravljajo vsa v krojaško in cevljasko obrt spadajoča dela. Priporočava se za obisk Breznik & Hervat 302 GROVE ST. DOMOLJUBJE VARČNOST LJUBEZEN DO ČLOVEČANSTVA Naslednji 3 vzroki naj ganejo VSAKOGAR V ZDRUŽENIH DRŽAVAH komur je finacijelno mogoče, da KUPI LIBERTY LOAN BOND samo EN DOLAR Potrebno je, da pričnete podpisovati za $50 obvez¬ nico. Imate čas do 30. avgusta 1917, da plačate. Vprašajte katerosikoli banko, poštarja, ekspress dražbo ali trgovca; on vam bo dal vsa potrebna po¬ jasnila pri izpolnjenju prošnje. Nikdo ne za služi pri tem kakega dobička. Storite danes! I J E PRISPEVEK K ZASTAVI! JE NAJSIGURNEJŠA VLOŽBA DENARJA! JE DOLŽNOST NAPRAM DEŽELI! NALOŽBE, KI SO VREDNE, DA JIH $ PREIščETE— POGOJI PRIKLADNI Za vse VRSTE PISALNIH STROJEV. Na¬ ravnost \ 7 , tovarne k vam. Agentov nimamo. Nobenih posredovalcev. V gotovini ali na obro¬ ke. Ako ne morete priti, pišite po cenik ; pre- enečeni bodete, kako nizke cene imamo. Popra¬ vila in potrebščine za vse vrste pisalnih strojev American Writing Machine Co. rHONE MAINE 883 370 EAST WATER ST. Neki pešec, ki je stal zraven, j e dejal: “Vestje kaj”, pri tem je pokazal na mrliča, “Ti tudi noče¬ jo hoditi bosi okrog”. Zasmejali smo se dovtipu. In čemu tudi ne? Tukaj smo bili iz nevarnosti, kaj nam je bilo dru¬ go mar! žveli smo še in ti tukaj ne. Kaj dragega — v vojni nismo, videli in se naučili! Med potjo smo naberačili ne¬ koliko kruha, ali vendar smo še bili lačni. Od naše kuhinje ni bi¬ lo sledu. Osobje naše kuhinje, častnik in podčastnik so vedno gledali, da so branili domovino kakšnih deset kilometrov za fron to. Kaj so jim bili mar dragi ? A- li pa mi? Tako dolgo, dokler jim ni bilo treba iti v topniški ogenj, so bili zadovoljni. Prijateljstvo je paTmelo pri njih svoje meje. Bilo je tukaj pa nekaj dragih poljskih kuhenj, ki pa niso vede¬ le kam dejati jed. Akotudi pride¬ jo njih stotnije, bodo tako majh¬ ne, da še bodo imeli preveč. Za marsikaterega so skuhali; ki' pa ni več potreboval jedi. Tako smo dobili jesti, kolikor smo hoteli. Komaj smo použili jed, smo morali že nastopiti. Prišlo je še nekaj vojakov naše stotnije. Na¬ stopili smo, ali kakor pravijo v vojni: “Stari pride”. Neki čast¬ nik mu je naznanil stotnijo, ko¬ liko jih manjka,pa ni omenil.Sta- remu je bilo pa vseeno, saj ni vprašal po nobenem. Stari je stopil pred stotnijo in rekel (znamenje dobre volje) : “Dobro jutro možje! (Zvečer ob sedmi uri). Pritajeno,presenečeno mrmra¬ nje mu je bil odgovor. Brez vsa¬ kega uvoda smo dobili povelje se podati na severno stran mesta k | vozovom in se preskrbeti s stre- 1412 CLYBOURN ST. Ima trgovino, devet sob in kopalno sobo. Se zamore oddati v najem 2 družinam. Dober postor za groceri- jo ali vsak drugi biznes. Blizu 16. St. viadukta. Se zarenta za $35 na mesec. Vzamem v zameno malo hi¬ šo ali prodam na lahke pogoje. Le¬ pa prilika za vsakge, ki ho- (P9CAA če pričeti obrt. Cena. ipduUU 243 FIRST AVENUE Deset odstotkov na $3000. Leseno poslopje na 2 nadstropja, 4 sobe in trgovina spodaj v pritličju in 4 sobe , v nadstropju. Ima vodo, suro, plin v 1 obeh nadstropjih. Strit napravljen. ; Najlepša lega na južni strani. Glav- , ni promet po First Ave viadukt. Cena . 426 REED ST. Štiri sobni katež, podzidan z opeko. Cena. 428 REED ST. Hiša s šestimi sobami. Se da v najem 2 družinama. ... 371 SCOTT ST. Katež s sedmimi sobami, ima kopal¬ no sobo, plin in tudi hlev. Velika prilika. Cena. $1750 237 GREENBUSH ST. Hiša z 8 sobami, 4 sobe v pritličju in 4 sobe v nadstropju. Lota 25x140. Lepa lega. Najemnina $17.00 na me¬ sec. Lahki pogoji, ako se jih želi. Cena . $1250 $1150 Martin Mikkelson 351—lst Ave blizu NatT. Telefon Hanover 2248 $ 1800 / 620 WASHINGTON ST 1 Najemnina $20 na mesec. Lota 50x I 140. Poslopje ima deset sob in ko- f palnico, alley iz cementa, lep prostor za garažo. Cena . 317 GREENFIELD AVE. | Lota 34x50.Najemnina $20.00 na me | sec. Ima osem sob in kopalnico, # furnace, kamenito podzidan. Ta se proda na zelo lahke pogoje. $300 v gotovini in ostanek $25 na mesec z obrestmi vred.Cena. ljivom in tremi ročnimi granata¬ mi. Ob pol desetih moramo zopet nastopiti tu ; vsak mora imeti pet sto nabojev, tri ročne granate in vžigalice, ki gore v vetru.“Osto- pite”! Na potu k municijskim vozo¬ vom smo videli, kako sklicujejo vse razgubljene vojake in delajo iz njih stotnije. Sumili smo, da je nekaj v delu ali vedeli pa ni¬ smo, kaj nameravajo. Dež je zopet začel liti v cur¬ kih. Ko smo ob pol desetih bili zopet pri katedrali, smo videli,da je celo mesto napolnjeno z voja¬ ki. Vsi so imeli, kakor tudi mi, vremensko opravo. To je, šotore, kline za nje, kuhinjski kotel itd., pionirji pa še pripravo za kopa nje jarkov po vrhu. Sedaj smo stali pripravljeni v dežju in čaka¬ li ; še vedno nismo vedeli, kaj se zgodi naslednjo uro. Dobili smo povelje vzeti iz pušk zapiralnik in ga vtakniti vrečo za kruh. Sedaj je bila puš¬ ka nerabna za streljanje. Začeli smo sumiti, kaj pride. Nočni na¬ skok z bajonetom in granatami. Da mogoče v temi drug drugega ne postrelimo, smo morali vzeti iz pušk zapiralnike. Tako smo stali do enajstih, k 11 pride ukaz, iti na stanovanje.Sfr daj nismo vedeli, čemu so bile vse te priprave. Bitka je še trajala, to smo vedeli, ker smo slišali S& men j e topov in nebo je bilo dak* na okrog rudeče. (Dalje prihodnjič.) —-o- Visoka plača skebom. Ob priliki zadnje stavke bencev poulične železnice pre^ p ti je dražba nastavila velikoš lf vilo stavkokazov. Zadeva je P 11 ' la sedaj pred državno postavi jo, ki je izvolila poseben kon^ e ' da preišče vzroke stavke. Pb te!t je prišlo v javnost ,da je dn> žbS plačala stavkokazom po ^ $35 na dan zraven proste vožbJ jn raznih priklad in še 50 c ** bede. Vseh stavkolomcev ,i e 1200 in vsi so dobivali tako lJ ' vanredno visoke plače skoro^J mesec. Uslužbenci pa so dobi'^ pred stavko le po$2.75 na dan P 11 dvanajsturnem delu.