PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskjm pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Kax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 15 (13.548)
Trst, četrtek, 18. januarja 1990
Ministrski svet sprejel popravke
V senatu spet o obmejnih območjih
RIM -- Razprava o zakonskem osnutku za obmejno območje se je končno spet premaknila z mrtve točke. V Palači Chigi je bilo včeraj srečanje, ki so se ga med drugimi udeležili minister za deželne zadeve in ustavna vprašanja Maccanico, podtajnik ministrskega sveta Cris-tofori, predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Bia-sutti ter predsednik dežele Venelo Cremonese, na katerem so podrobneje orisali nekatere popravkein spremembe k obstoječemu zakonskemu osnutku. Pozitivno pa je predvsem dejstvo, da bodo ti popravki najkasneje v roku desetih dni na dnevnem redu razprave v senatu.
Med pomembnejšimi popravki je zlasti postavka finančnega zakona, ki je za zakon o obmejnem območju nakazal 600 milijard lir za prihodnje triletje, to je 150 milijard lir več, kot je bilo prvotno predvideno. Podtajnik Cristofori pa je tudi napovedal, da bo' ministrski svet podprl zahtevo deželnih uprav o podaljšanju roka financiranja. Zastopniki FJK so tudi to pot podčrtali potrebo po čimprejšnji odobritvi zakona, ki bi omogočil hitrejšo uresničitev vseh cestnih povezav z zaledjem oziroma z Jugoslavijo, poleg tega pa bi tržaškemu in tržiškemu pristanišču omogočil razširitev dejavnosti na mednarodni ravni. V predloženih popravkih pa je tudi predlog o ustanovitvi središča za mednarodno tržno izmenjavo, ki bo imelo svoj sedež v Furlaniji-Julijski krajini in ki bo koordiniralo vesdržavni blagovni promet s tujino. Predsednik Dežele Biasutti je z zadoščenjem ocenil potek srečanja, 'ti bo gotovo spodbudilo postopek za odobritev zakona.
Težka odločitev sovjetskega notranjega ministrstva in KGB
Naraščanje napetosti v Zakavkazju Vojaki bodo smeli seči po orožju
^ Voditelji Narodne fronte Azerbajdžana so pozvali prebivalstvo k razumu in budnosti Še vedno v veljavi blokada proizvodnje - Moskvo skrbi protisovjetski duh v Zakavkazju
MOSKVA — Sovjetske vojaške enote se približujejo Gorskemu Karabahu. Stopnjevanje nasilja in neučinkovitost dosedanjih ukrepov sta privedla sovjetske oblasti, da so segle po težjih ukrepih. Mimo tega, da je v Bakuju stopilo v veljavo izredno stanje, velja razmisliti o odločilih notranjega ministrstva in KGB, ki sta vojakom posredovala povelje, da smejo uporabljati orožje.
Iz glavnega mesta Gorskega Karabaha poročajo o nevzdržnem stanju. Zaradi kršitve reda so v Stepanakertu pridržali 26 tisoč oseb, poročajo pa o topovskem ognju in se je neuradno izvedelo tudi to, da hočejo azerbajdžanski vojaški odredi z orožjem iztrebiti armenski živelj.
Iz Bakuja poročajo, da so v nedavnih pogromih opustošili več kot tisoč armenskih domov, izgredniki pa postajajo čedalje bolj predrzni. Armenski radio je sporočil, da je v nedavnem pokolu v Bakuju padlo 70 žrtev. Voditelji Narodne fronte Azerbajdžana so po radiu in televiziji pozvali prebivalstvo k razumu in budnosti. Iz obmejnega sovjetsko-iranskega območja pa poročajo, da so številni Azerbajdžanci pobegnili v sosednji Iran.
Iz Azerbajdžana se nadaljuje evakuacija nedolžnega armenskega prebivalstva. Žene, starce in otroke umikajo v obkaspijsko mesto Krasnovodsk, kjer jim nudijo prvo pomoč in jih nato pošiljajo v notranjost Armenije ali v Turkmenijo.
Ob vsem tem pa kaže, da so neredi v Zakavkazju nekaj, kar prerašča golo protiarmensko razpoloženje oziroma medetnična trenja. Nekateri opazovalci ugotavljajo, da gre za širši protisovjetski duh, ki ga je mogoče razbrati tudi iz posegov krajevnih oblasti, ki dosledno preimenujejo mesta, večje kraje in četrti.
Mesto Kirovabad (po umorjenem boljševiškem revolucionarju Sergeju Kirovu) so na primer preimenovali s starim imenom Gandža. Iz številnih mest v Azerbajdžanu poročajo o množičnih zborovanjih proti uvedbi izrednega stanja, obenem pa je še vedno v veljavi blokada proizvodnje, kar povzroča prebivalstvu še dodatne težave. Moskovske oblasti niso radodarne z informacijami, vendar kaže, da jih hudo skrbi politični požar, ki je izbruhnil v Zakavkazju.
V strankah, še zlasti v KD, začetek spopada o spremembi volilnega zakona
O Occhettovem predlogu se bodo sedaj morale izraziti posamezne sekcije KPI
DUŠAN KALC
RIM — Upravno politično in parlamentarno ži-v'jenje v italijanski prestolnici se ni še povsem pred-ramilo iz praznične otrplosti. Stranke se zaenkrat še razgledujejo po množici še nerešenih problemov in "stih, ki so se v zadnjem času na novo nakopičili. V tej množici zadobivajo posebno razsežnost zlasti reforma krajevnih uprav in z njo tesno povezana volil-ha reforma, okrog katere že dalj časa poteka oster J10! ne le med politično večino in opozicijo, temveč U(il znotraj same vladne koalicije. Nekaj podobnega Ve‘lja za zakon o mamilih, ki je že šel skozi vihre senatne razprave in ga sedaj čaka še viharnejša razprava v poslanski zbornici. Velika preizkušnja za Parlamentarne sile bo zakon proti koncentraciji sredstev javnega obveščanja in reforma radiotelevizijskega oddajanja. To so argumenti, ki v zadnjem C^su, zlasti po izbruhu afere Mondadori, silno vzburjajo duhove in razdvajajo italijansko javnost ter poli-tične sile. Če k temu dodamo še vrsto manjših, a nič hranj pomembnih problemov ter tistih, ki se šele °t>likujejo na obzorju razgibanega družbenopolitič-ne9a dogajanja, začenši z vrenjem na italijanskih Univerzah (glej primere Palerma, Rima in Macerate),
kjer so študenti zagnali vik in krik proti poskusom privatizacije, ki jih predstavlja Rubertijev zakon, potem lahko mirne duše predvidimo vroč prehod iz te tudi naravno (vsaj doslej) mile zime v pomlad, ki nam bo prinesla tudi nove upravne volitve in s tem seveda novo zahtevno politično preizkušnjo.
Vse to pa se pojavlja na obzorju političnega dogajanja v trenutku, ko smo pri nekaterih strankah priča razburljivemu razčiščevanju notranjih odnosov. To velja zlasti za KPI, ki je z Occhettovim predlogom nekako postavila v diskusijo samo sebe in svojo bodočnost.
Toda začnimo pri problemih reform in pri tem, kaj p njih meni največja vladna stranka, ki je predsi-nočnjim zbrala svoje vodstvo. Na prvem mestu njene pozornosti je reforma krajevnih uprav. Krajevne .avtonomije je treba čimprej postaviti na nove temelje in jim zagotoviti večjo učinkovitost. Toda pri tem je treba paziti, da bi tega ne mešali z volilno reformo, pravijo voditelji KD, ki si v tem niso, kot vemo, povsem enotni.
O volilni reformi se bo pač razpravljalo pozneje, potem ko bo stranka predložila svoj zakonski osnutek. Tako je povedal med včerajšnjo tiskovno konferenco predsednik demokristjanske poslanske skupine Vincenzo Scotti in dodal, da vodstvo stranke na-
sprotuje vsakršni hipotezi ljudskega referenduma o spremembi italijanskega volilnega sistema. To mora rešiti parlament, ne pa referendum. In v ta namen naj bi KD čimprej predložila osnutek, ki bo predvideval razširitev večinskega volilnega sistema na vse občine, ki štejejo do 30 tisoč prebivalcev. V pričakovanju razprave pa naj si nihče iz vrst križarskega ščita ne drzne predlagati k zakonu o krajevnih upravah popravkov volilnega značaja, opozarja Scotti. Takšna drznost bi predlagatelje popravkov lahko drago stala. Sprožili bi se disciplinski ukrepi.
Ta opozorila veljajo nekaterim vladnim predstavnikom stranke, kot sta na primer Segni in Ciccardi-ni, ki že dolgo vztrajata pri tem, da bi bilo treba volilni sistem spremeniti že pred prihodnjimi uprav-
nimi volitvami in zahtevata, da do teh sprememb pride že med razpravo o reformi krajevnih uprav. Skratka, znotraj KD in predvsem njene levice so sile, ki bi rade pretrgale štiridesetletno tradicijo problematičnega krajevnega upravljanja in opremile občine s prožnejšimi, stabilnejšimi in učinkovitejšimi upravami. Tem namenom pa se še naprej zoperstavljata Forlani in Andreotti z vsemi svojimi zvestimi privrženci, ker pač ustaljena praksa marsikomu v Italiji prija.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dubčku nagrado za mir
STRASBOURG — Aleksandru Dubčku so včeraj v Strasbourgu izročili nagrado Saharov za leto 1989. Nagrado podeljuje Evropski parlament, prejme pa jo osebnost, ki je izstopala v boju za mir. Andrej Saharov je izvedel še pred smrtjo, da bodo nagrado podelili Dubčku in je predsedniku Evropskega parlamenta naslovil pismo, v katerem je osebno voščil vso srečo Dubčku, Čehom in Slovakom na poti v demokratizacijo.
Dubčka je v Strasbourgu pričakala evropska skupščina v celoti, poslanci pa so stoje ploskali osebnosti, ki je svoje ime navezala na najpomembnejše trenutke povojnega političnega življenja v Češkoslovaški.
O svojem obisku v Strasbourgu je Dubček dejal, da ga zanima predvsem pomoč, ki bi jo lahko nudila ES Češkoslovaški. Rekel je, da je SEV izgubil svoj pomen, poleg tega pa bi morala Evropa postati res enotna in bi kvečjemu morala pomagati perestrojki, da se utrdi.
Speleolog prišel iz brezna
“»anchetti ob izstopu s helikopterja, ki ga je pripeljal v Bovec (Foto Pavšič) NA 5. STRANI
Italijanska nogometna A liga
Napoli veča prednost Milan nezadržen
□ □ □
V S. kolu Kovačevega pokala
Samo dve zmagi Danes pokal prvakov
□ □ □
Smučarski skoki za SP
Jugoslovani so se včeraj odrezali
NA 10. STRANI
Stavka hromi železniški promet
ZAGREB — Stavka vlakovodij železniško-transportnega podjetja Zagreb še traja. Na delo so prišli le vlakovodje iz Varaždina, drugi pa so se danes pridružili stavkajočim kolegom iz Zagreba. Stavka povzroča velike težave v prometu. Tako so sinoči od 18. ure do 6. zjutraj na območju železniško-transportnega podjetja odpovedali 108 potniških vlakov in 97 transportnih kompozicij. Ta stavka je ohromila železniški promet tudi v Sloveniji. Povsem je prekinjen tovorni in tranzitni promet pri Beogradu, na notranjih linijah so velike zamude, stoji pa približno 30 vlakov iz tujine, ki bi morali odpotovati na Hrvaško.
V Zagrebu pa se ta čas nadaljujejo pogajanja med poslovodnim odborom in predstavniki stavkajočih vlakovodij. Mnogi z nestrpnostjo pričakujejo kako se bodo pogajanja končala.
Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre je včeraj sprejel izjavo, ki se nanaša na razmere, ki so nastale s stavko strojevodij železniško-transportnega podjetja Zagreb. V izjavi je rečeno: »Z zgražanjem sprejemamo počasno in neučinkovito reševanje problemov in zahtev strojnega osebja v ŽTP Zagreb. Ker s tem nastaja gospodarska škoda in ker ni izgledov, da se bo problem v kratkem rešil, je predsedstvo sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre na izredni seji 17. 1. 90 sklenilo, da - če se ne ugodi zahtevam strojnega osebja in če štrajk ne bo končan v 24 urah (do 12. ure 18. 1.) bo strojno osebje Slovenije in Istre začelo tega dne ob 13. uri enourno solidarnostno stavko. Če zahteve ne bodo izpolnjene v nadaljnjih 24 urah, pa stopamo v generalni štrajk s strojnim osebjem ŽTP Zagreb, (dd)
Na kandidatni listi verjetno tudi pastor Tokeš
Romunska vlada pristala na premaknitev volitev
Baroni iz Medellina naj bi se odrekli kokainu
Narkokartel priznal zmago Barcove vlade
BUKAREŠTA — Romunska vlada je dokončno potrdila, da je za nekaj mesecev premaknila datum volitev, ki so bile prvotno napovedane za april. S tem ukrepom bo omogočila manjšim strankam, ki se ne istovetijo v Fronti narodne rešitve, da se ustrezno pripravijo, vlada pa je zagotovila, da bodo tudi te stranke imele prost dostop do radija in televizije v času volilne kampanje. Predsednik Kmečke stranke Capossu, ki se je prvi seznanil z vladnim ukrepom je med drugim izjavil, da se Fronta sama zelo verjetno ne bo predstavila na volitvah.
Pastor Lazslo Tokeš je medtem napovedal, da je pripravljen sprejeti kandidaturo na prihodnjih upravnih volitvah. Tokeš je madžarskega porekla in je bil v času Ceausescove vlade
med glavnimi političnimi preganjanci. Že sedaj ima točno opredeljen politični program, ki je večji del posvečen vprašanju manjšin, predvsem madžarske. in nemške. Tudi v primeru, d,a kandidature ne bi sprejel, bo Tokeš, ki je član Fronte narodne rešitve, vztrajal z zahtevo po ustreznih zakonih o manjšinski problematiki, za katero meni, da je prioritetnega pomena.
Demokratizacija v Romuniji poteka sicer počasi, kljub temu pa prihaja do vidnih premikov. Iz Bukarešte je namreč prišla vest, da so se prejšnji teden prvič srečali predstavniki romunske Cerkve in vlade. Med zahtevami, ki so jih iznesli katoliški škofje, prednjači želja po nevmešavanju politične oblasti v cerkvene zadeve.
BOGOTA — Oboroženo krilo nar-kokartela iz Medellina in okolice, tako imenovani »estraditabili«, ker jih kolombijska vlada lahko izroči tujim oblastem, so presenetili javnost z uradnim priznanjem svojega propada in zmage vladne politike proti mamilom.
Težko bi že danes ugotovili, če gre res za presenetljivo vest, ki odraža realno prepričanje trgovcev s smrtjo iz Medellina, ali če so bile kolumbijske oblasti žrtev neokusne šale. Pred nedavnim so Cerkev in kolumbijske politične stranke naslovile na katrel iz Medellina odprto pismo, v katerem so prosile barone kokaina, naj osvobodijo osebe, ki so jih ugrabili po državi ter naj prekinejo tihotapljenje kokaina. V zameno za to naj bi vlada upoštevala
dobro voljo kartela in temu primerno ukrepala.
Predsednik Barco je sicer dejal, da bo vlada spoštovala zakone in ni prav nič naklonjen morebitnim popuščanjem, že včeraj pa je rahlo omilil svoja stališča, češ da se bo lahko morda res skušalo pomagati skesanim narkotr-govcem.
Kartel iz Medellina je posredoval svoje sporočilo preko dveh ugrabljenih žensk. Gospa Patricia Echavarria in njena hči naj bi bili prvi osvobojeni talki, narkokartel pa je obljubil, da se bo v »imenu višjih ciljev države« odrekel trgovanju s kokainom, da bo izročil oblastem orožje in eksploziv, da bo uničil skrite pristajalne steze ter da bo prenehal s predelovanjem koke. Vse to v luči le omenjene morebitne sodne olajšave, o kateri se ne ve pravzaprav nič.
Ali se bo rdeča zvezda na skorajšnjem kongresu Zveze komunistov dokončno spremenila v rumeno?
LJUBLJANA — V soboto se bo v centru Sava v Beogradu pričel štirinajsti izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongresni znak je rdeča zvezda, ki postopoma prehaja v rumeno na modrem polju. Pripravljeni kongresni zaključni dokument govori o večstrankarskem pluralističnem sistemu, tržnem gospodarstvu in federativni ureditvi. Vse je torej videti, kot da je v najlepšem redu. V resnici pa je vprašanje, ali se bo kongres sploh pričel, in če se bo, se lahko konča že po prvih uvodnih taktih.
Možen je preprost scenarij: predsedujoči Pančevski predlaga predsedstvo kongresa, slovenski komunisti pa bodo predlagali Milana Kučana. Pa vstane srbski jurišnik, ki oporeka Kučanovi navzočnosti, češ da je pravi zločinec zaradi Cankarjevega doma, saj razbija Jugoslavijo, uvaja večstrankarski sistem... Nato odgovori slovenski komunist, ki ugotovi, da slovenska partija zagovarja široko demokratično prenovo in da jo v teh prizadevanjih vodi prav Kučan, zato mu Slovenci zaupajo in prav zato zahteva glasovanje. Kongres se razpolovi, možna je večina proti Kučanu in slovenska delegacija seveda takoj zapusti kongres. Kaj bodo naredili Hrvati, kaj Makedonci in Bosanci, ki so že povedali, da bodo glasovali za Kučana? Na vsak način je razkol tu.
To bi bil razkol o proceduralnem, toda bistvenem načelnem vprašanju. Dejansko pa se ta razkol že ponavlja v srbskih sredstvih množičnega obveščanja,
ki odrekajo Slovencem pravico do kandidiranja svojega predstavnika za predsednika zveznega CK. Kongres se je zaradi te teme že razdelil na dva približno enaka dela. Proti slovenskemu predsedniku vodita gonjo srbski tisk in srbska partija, ki so se ji že pridružili Črna gora in- oba pokrajinska satelita, podobna stališča pa zagovarja tudi JLA. Slovensko kandidaturo zagovarjajo Hrvati, Bosna in Hercegovina in Makedonija. Razmerje sil je približno enakovredno, z nekaj glasovi v korist srbske partije.
Slovenski komunisti so na zadnji seji CK in včeraj na tiskovni konferenci ponovno poudarili, da gre v bistvu za načelno vprašanje programa. Osnutek zaključne deklaracije s svojim demokratičnim nabojem je minimalna raven, brez katere slovenska ZK nima več mesta v ZKJ. Na enako raven postavljajo tudi odnose znotraj partije in torej predvsem statutarna vprašanja z demokratičnim centralizmom in podobnimi zadevami. Brez'teh pogojev se slovenska delegacija umakne, brez njih pa tudi nima nobenega smisla, da bi slovenski komunist predsedoval zvezni partiji.
To ni razbijanje Jugoslavije, prav nasprotno - to je konstruktiven prispevek k reševanju obeh dramatičnih vprašanj notranje demokracije in gospodarske preosnove. O demokraciji govorijo vsi in javno se ne bo upal temu nihče oporekati, ker "veter veje in
imajo vsi mokre hlače". Toda v praktičnem življenju gre za hudo različne stvari, tipičen primer pa je Kosovo. Včeraj je srbski tisk na veliko objavil osnutek resolucije o Kosovu, ki pa je šele osnutek; o njem ni nihče razpravljal in v tekstu je marsikaj nesprejemljivega; saj je to v bistvu zagovor srbske represije.
Vse skupaj se bo torej pričelo in delno zapletlo ali razpletlo že v petek, ko bo zadnja seja centralnega komiteja pred kongresom. Seja mora določiti dnevni red in proceduralne zadeve, osnutke programov in kongresnih dokumentov. Že takrat bo jasno razmerje sil, ki se bo potrdilo v soboto, na prvi dan kongresa.
Pa vendar objektivne okoliščine govore o nujnosti reševanja problemov, za kar ima ZKJ veliko odgovornost. Verjetno sama nima več moči, da bi urejala probleme, to je mogoče samo širše, v parlamentu in zvezni vladi, ob podpori raznih silnic in tudi novih strank. Vse to pa lahko bistveno zaostri odnos in prav ZKJ utegne postati element razdora, zaviranja razvoja in zaostritve mednacionalnih odnosov. Tudi zato bo partijski kongres še vedno izredno pomemben, čeprav bo potekal pod vtisom minulih romunskih dogodkov, ki dokazujejo, da krvava represija ne vodi nikamor in da je treba takoj preskočiti Rubikon in končati enostrankarski monizem.
BOGO SAMSA
Avstrijska javnost pritiska za ustavitev nuklearke v Krškem
LJUBLJANA — »Vse do včeraj predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj še ni dobil pisma dr. Petra Ambro-zyja, pomočnika koroškega deželnega glavarja, v katerem naj bi tamkajšnja javnost zahtevala zaustavitev jedrske elektrarne Krško.« To je včeraj povedal mag. Miroslav Gregorič, direktor republiške uprave za jedrsko varnost, ko so ga povprašali, kaj meni o pisanju koroškega dnevnika Kdrtner Tageszeitung, ali na kratko KTZ.
Ob vsem tem dviganju avstrijsko-koroškega javnega mnenja proti obratovanju jedrske elektrarne v Krškem, se na republiški upravi za jedrsko varnost še sprašujejo, zakaj takšne zahteve ne sežejo tudi prek drugih avstrijskih meja. Poleg tega, da ima sama Avstrija 3 raziskovalne jedrske reaktorje, se blizu njenih meja vrtijo še prave jedrske elektrarne, denimo v ČSSR, kjer jih obratuje 8 in jih imajo prav toliko v gradnji, dalje v Švici, kjer jih obratuje 5, v ZRN, kjer jih imajo 23 (2 v gradnji) in na Madžarskem, ki izkorišča 4 JE. Le v Italiji obe tovrstni elektrarni stojita.
Vprašanje po zaustavitvi elektrarne Krško se je pri avstrijskih sosedih spet intenzivneje porajalo po dveh nedavnih potresih na Krškem polju. Prvi takšen potres je bil 28. decembra lani, drugi pa je bil 5. januarja letos. Obakrat se je elektrarna zaustavila.
»Da so v Sloveniji potresno živahna tla, to vsi vemo in tega pred seizmološkimi postajami v Evropi niti ne moremo skriti,« je v zvezi s potresi pojasnil mag. Gregorič. Vsako leto jih postaje registrirajo več kot petdeset in del teh potresov je seveda tudi na Krškem polju. Zato je takšnim pričakovanim pojavom primerno tudi dimenzionirana JE Krško, ki mora vzdržati več kot 9. potresno stopnjo. Zato ji pride potres težko do živega. Del zdajšnje kampanje v sosednji Avstriji pa je osredotočen prav na potrese.
»Če elektrarna ne bo delala varno in v skladu s pred-
pisi ter izdanimi odločbami naše uprave, jo bo treba zaustaviti, takih kršenj pa za zdaj ni bilo. Poleg tega bomo reagirali na vsako argumentirano trditev. Če bodo naši sosedje prišli na dan z argumenti, ki bodo strokovno in tehnično trdni, jih bomo seveda proučili. In - če bomo iz nekaj podobnega potegnili zaključek, da je elektrarna nevarna, jo bomo zaustavili,« je povedal mag. Miroslav Gregorič.
Rok trajanja jedrskih elektrarn je po najnovejših predvidevanjih odmerjen na 40 let, kar pomeni, da bi JE Krško morala obratovati še najmanj 30 let. (Poskusno so jo pognali 1981. leta, komercialno pa 1983.) Morda še podatek: samo lani je proizvedla 14,4 milijona kilovatnih ur, kar predstavlja za Slovenijo 21,6-odstotni delež. In še to - lani je bila proizvodnja rekordna. Za vse tiste, ki ne marajo te nove tehnologije pa bo najbrže grenak podatek, da energetiki evropske gospodarske skupnosti do leta 2010 predvidevajo še večji delež jedrskih elektrarn pri proizvodnji tovrstne energije, kot bi ga lahko našteli zdaj. (dn)
Srečanje Lončar De Michelis v Benetkah
LJUBLJANA — V teh dneh se veliko govori o ukinitvi vizumov in o možnosti, da tuji turist pride v Jugoslavijo samo z osebno izkaznico. V tej zvezi se omenjajo tudi prepustnice, kot da bi bile sestavni del teh pobud.
Dejansko gre za enostransko pobudo jugoslovanske zvezne vlade, da v okviru letošnjega svetovnega turističnega leta z enostranskim ukrepom omogoči prestop meje samo z osebno izkaznico vsem tujcem iz držav, s katerimi ima Jugoslavija redne diplomatske odnose. To je močno propagandistično sredstvo, v praktičnem življenju, še zlasti italijanskega državljana in posebej obmejnega prebivalstva, pa ne bo posebnih novosti. Že doslej se je lahko šlo čez mejo samo z osebno izkaznico, saj so jugoslovanski obmejni organi turistični vizum izdali po izredno kratkem in poenostavljenem postopku. Toda odprava vizumov je dvostranska in dogovorjena stvar dveh vlad, ki zajema celoten teritorij in je v konkretnem italijansko-jugos-lovanskem primeru zapletena zaradi izseljevanja Albancev iz političnih in Romov in drugih nomadov iz napol kriminalnih razlogov. O tem vprašanju bosta po vsej verjetnosti razpravljala zunanja ministra De Michelis in Lončar, ki se bosta sestala v petek in soboto v Benetkah. Potni listi, vizumi in mednarodni prehodi pa nimajo nič opraviti s prepustnicami in maloobmejnimi prehodi.
Za uresničevanje sporazuma o določbah videmskega sporazuma skrbi posebna mešana komisija, ki bi se morala sestati v Novigradu že danes, vendar so zasedanje zaradi tehničnih razlogov odložili za dva tedna. V bistvu ni resnejših problemov, promet poteka v redu in v zadnjih desetih letih na obeh straneh ni bilo niti enega samega incidenta. Na zasedanju bodo razpravljali o novih olajšavah in predvsem o višini vrednosti blaga, ki ga lahko obmejni prebivalec nese čez mejo brez carinskih dajatev. Razpravljali bodo seveda tudi o avtobusnih in drugih povezavah in uskladili predlog, da bodo sporazum nenehno izpopolnjevali in modernizirali. (B. S.)
Prvi volilni shod Demosa
LJUBLJANA
Nabito
polna velika dvorana Cankarjevega doma, nabito polni preddverji, množica ljudi pred monitorji, navdušenje - s temi besedami bi lahko opisali prvi politični shod združene slovenske opozicije na temo ^ Prihodnost Slovenije". Opaziti ie bilo goste, vidne demokristjane iz Avstrije in dežele Furlaniie-Julijske krajine, saj sta kongres pozdravila avstrijski minister Gerhard Busek in deželni tajnik KD Bruno Longo, poleg njiju za koroške Slovence poslanec Smolle, za Slovence v Italiji pa Bojan Brezi-gar.
Zborovanje je začel predsednik Demosa Jože Pučnik, ki je poudaril, da je to pričetek volilnega boja. Dve temeljni zahtevi sta, od katerih ne bodo odstopili: konec enopartijskega sistema, ki ga bo zamenjal večstrankarski, demokratična država, civilna družba. Konfederacija, v kateri bosta prišli do izraza slovenska državnost in suverenost. »Naš program je pozitiven,« je poudaril predsednik Pučnik, »ne omejujemo se na kritiko preteklosti, nobenega revanšizma ali preganjanja ni, nobenega maščevanja, zgodovinarji pa naj prouče preteklost, da se ne bo ponovila napaka, ko je država postala last ene stranke.« Zelo ostro
v :
ražniki, nimamo sovražnikov, temveč po sprotnike. Na teh volitvah bomo zmagali!«
Nato so nastopili predstavniki vseh šestih strank, ki so združene v Demosu. Govorili so ubrano, brez opaznih političnih ali ideoloških razlik. Nobenih ostrejših polemik ni bilo.
Občinstvo je s spontanim dolgotrajnim aplavzom pozdravilo predsednika Kmečke zveze Ivana Omana, ki je imel izrazito volilno učinkovit krajši govor, v katerem je dejal, da gredo na volitve, da zmagajo, da bosta vladala red in mir in da se ne bodo bali ne mitingov, ne nočnih sej.
Vseh govornikov je bilo kar 23, zaradi česar se je zbor nekoliko zavlekel in na koncu razdrobil. Vendar je treba opozoriti na izredno zanimanje in navdušeno ozračje ob hkratni umerjeni volilni agitaciji.
B. S.
S hitrim postopkom do zakona proti drogi
RIM — Parlamentarna razprava o' novem zakonu pr°U mamilom bo bistveno krajša od predvidenega roka. Vladna večina je namreč včeraj pregazila levo opozicijo in dosegla da bo »preverjanje« zakona potekalo po hitrem postopku, kar pomeni, da bo trajalo le dva meseca in ne štiri. Predlog, ki so ga postavili demokristjani in socialisti je bil odobren s 118 glasovi razlike. Prvotno so ga podprle vse stranke vladne večine, glasovanje pa je potekalo javno. Kljub prvotnemu soglasju sta nato proti glasovala socialdemokrat Negri in liberalec Biondi. Proti so glasovali misovci in vsa leva opozicija.
• 0 Occhettovem predlogu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Drugi delikaten argument, s katerim se je predsinočnjim soočalo vodstvo KD, so mamila. In tudi v tem primeru smo priča vidnim razhajanjem. Vodstvo je sicer potrdilo, da se v bistvu zavzema za načela, ki so bila osvojena že med razpravo v senatu. Tudi poslanska zbornica naj sedaj o zakonskem osnutku razpravlja z velikim čutom odgovornosti in z veliko pozornostjo, pravijo vodilni demokristjani. To z drugimi besedami pomeni, da naj spet prevlada načelo kaznovanja narkomanov. S tem se marsikateri katoličan ne strinja in s tem se zato ne strinja tudi marsikateri demokristjanski poslanec, začenši z bivšim vladnim predsednikom Gorio. Ker je zadržan v evropskem parlamentu, je Goria včeraj poslal Scottiju pismo, v katerem obnavlja svoje zahteve v zvezi z zakonom o mamilih, o katerem je prav sinoči razpravljala skupščina poslancev KD. Zakonski osnutek je treba po Go-rievem mnenju bistveno izboljšati. Razpečevalcev in uživalcev mamil, pravi, ni mogoče obravnavati (to je kaznovati) na isti način. Skratka, narkomane je treba zdraviti, ne pa kaznovati.
Vodstvo KD je predsinočnjim razpravljalo tudi o zakonu "antitrust". V dokumentu, ki ga je Scotti včeraj orisal med tiskovno konferenco, je med drugim rečeno, da je KD silno zaskrbljena nad tem, kar se dogaja na založniškem področju. Zakon je medtem začel svojo parlamentarno pot v poslanski komisiji. V prihodnjih dneh se bo jasneje pokazalo, kakšna je dejanska volja vladnih krogov po zajezitvi nevarnega pojava kopičenja časopisov in televizijskih postaj v enih rokah.
. Mimogrede naj omenimo še to, da je vodstvo KD razpravljalo tudi o izbruhu študentske kontestacije na univerzah ter se zavzelo za nekatere spremembe vladnega osnutka o reformi (beri privatizaciji) univerze.
Veliko pozornost vzbuja, kot rečeno, razprava znotraj KPI. Pravo preverjanje in soočenje med privrženci Occhettovega predloga o koreniti prenovi stranke in tistimi, ki se temu predlogu zoperstavljajo, pa se mora šele začeti. V teh dneh se bodo namreč pričeli sekcijski kongresi kot predpriprava na izredni kongres, ki bo v začetku marca v Bologni. Sekcijski kongresi se bodo morali izreči o treh resolucijah, ki bodo tudi glavni predmet razprave v Bologni. Skupaj z resolucijami pa bodo člani partije volili tudi delegate. V začetku februarja bi moralo biti jasno, kaj misli več kot deset tisoč sekcij in kam je pravzaprav usmerjena partijska baza. Skupaj s predkongresno kampanjo poteka tudi kampanja včlanjevanja, ki je v "marsičem pokazatelj težav, v katerih se je znašla KPI. Od vsepovsod poročajo, da je člansko izkaznico doslej obnovilo manj članov kot v istem času lani. Očitno marsikdo čaka, kaj bo odločil kongres, in bo šele tedaj obnovil izkaznico. Sicer pa od marsikod poročajo, da se je na novo včlanilo več ljudi, kot se jih je v istem obdobju lani.
Glede razprave same ni bilo v zadnjem času bistvenih novosti. Precejšnjo odmevnost pa je včeraj imelo stališče znanega filozofa Ludovica Gey-monata, ki že od leta 1965 ni več vpisan v KPI, ni pa nikoli zatajil komunistične ideologije. Včeraj je Geymonat stopil v areno dogajanja s presenetljivim predlogom o ustanovitvi nekakšne federacije avtentičnih komunistov. To ni stališče nekega vete-rokomunista, pripominja Geymonat, pač pa prepričanje starega filozofa, da je človeku potrebna jasna ideologija, ki ne dopušča dvomov. Delavsko gibanje potrebuje akcijo v globino, ne pa nekega površinskega lova na glasove. Razredni boj je po njegovem vse prej kot končan, zato je torej potrebna nekakšna zveza pravih komunistov.
Za kroniko naj povemo, da je v problematiko razčiščevanja v KPI spet posegel glavni predstavnik demokris-tjanske levice De Mita, ki opozarja svojo stranko, da mora posvetiti večjo pozornost temu, kar se dogaja v vzhodnih državah in kar se dogaja v KPI, ki je odprla res novo poglavje v zgodovini italijanskih političnih odnosov, ne pa se samozadovoljevati ob krizi komunizma.
Obveznosti držav v razvoju do Jugoslavije
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je te dni na dnevni red spet uvrstila program ukrepov za zmanjšanje neplačanih obveznosti držav v razvoju. Navidez precejšnja vsota 625 milijonov dolarjev je dejansko le okvirna, saj točnih podatkov ni na voljo. Krivda za takšno stanje je v različni metodologiji njihovega sprejemanja. Jugoslovanska podjetja - izvajalci del so namreč najpogosteje podpisovali pogodbe, ki niso imele najpomembnejšega dela vsake pogodbe - zagotavljanje finančnih sredstev in načina plačevanja po končanem poslu. Izjema so bili le primeri, v katerih je posredovala svetovna banka, oziroma kadar je bila posojilodajalka Jugoslaviji. Tako bo zdaj treba od primera do primera najti način kako izterjati dolg. Irak in Libija sta Jugoslaviji delno dolgove poravnala v obliki nafte, Sudanu grozi, da mu bodo zaplenili ladje, za nekatere druge dolžnike, na primer Tanzanijo. Sirijo, Zambijo, Peru in Kubo pa ni prav nič jasno, kako bodo izterjali, kar jim gre.
Priprave na volitve so se v Vidmu že začele
Od ovrednotenja dobrih gostiln do ustanovitve samostojne liste?
VIDEM — Občinska uprava v Vidmu je pred koncem prejšnjega leta v mestnem središču uvedla režim omejene vožnje z avtomobili in s tem v zvezi omejenega parkiranja. Ulicam po katerih se že nekaj let lahko kreta-jo le pešci niso dodali novih ulic s takim režimom. Gre za nekaj vmesnega. Ob vhodih v mestno središče ti uslužbenec parkirišča izroči listek. Parkirnino plačaš takrat ko se vrneš iz mestnega središča.
Vse to je povzročilo ostre reakcije pri trgovcih. Ti trdijo, da imajo, odkar velja nov režim, veliko manj klientov. Šli so v ostri boj z županom in še zlasti s pristojnim odbornikom. Reakcije trgovcev niso našle razumevanja. Zaradi tega so se nekateri odločili plačati klientom parkirnino. Na tak način
so si pridobili novo klientelo. Na to pot je že šla večina trgovcev.
V Vidmu je občinska uprava v zadnjih dneh naredila še en korak v tej smeri. V številnih ulicah blizu mestnega središča so namestili avtomate za izdajanje potrdil za parkiranje. Podobne avtomate imajo v številnih drugih italijanskih mestih, skoro povsod drugod po Evropi. V Vidmu so tudi ti avtomati povzročili velik preplah in protesti si vrstijo eden za drugim. Avtomobilisti so bili doslej vajeni kretati se in parkirati brez velikih omejitev. Sedaj pa, kar na lepem, morajo seči v denarnico.
Še huje zanje bo čez nekaj časa, ko bodo v Vidmu zgradili nekaj podzemnih garaž. Pravzaprav so te že v gradnji. Občina je denar zanje dobila iz
Videmske velesejemske prireditve bodo danes predstavili v Celovcu
VIDEM — Videmska velesejemska ustanova se bo predstavila tudi na Koroškem. Danes bo namreč v Celovcu predstavila letošnji program, na katerem je kar sedem prireditev (Agriest od 3. do 11. februarja, Alimenta od 3. do 7. marca, Hobby Šport Tempo Libero od 31. marca do 8. aprila, Časa Moderna od 21. do 30. septembra, Fiera Cavalli od 11. do 14. oktobra, SEIAC od 19. do 22. oktobra, Ideanatale od 9. do 11. novembra), dodati pa je še treba druge vzporedne manifestacije in pa stalno »vitrino« (v miesecu juniju) o proizvodnih zmogljivostih Furlanije ob priložnosti bližnjega svetovnega nogometnega prvenstva, katerega tekme bodo igrali tudi v Vidmu. Predstavitev bo v lovskem dvorcu Mageregg, udeležili pa se je bodo številni predstavniki oblasti in podjetnikov s Koroške. Na tiskovni konferenci bodo ponudbo videmske velesejemske ustanove predstavili njen predsednik Sante Biasutti, podpredsednik deželne vlade in odbornik za trgovino Francescutto, predsednik deželne ustanove za razvoj obrtništva Fales-chini in predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Gobbo.
sredstev za priredbo svetovnega nogometnega prvenstva. Taka parkirišča so v strogem centru mesta. Seveda bo dostop vanje proti plačilu.
Negodovanje videmskih trgovcev je na višku. Pridružili so se jim še številni drugi nezadovoljneži. Jezni so na politične stranke, ki upravljajo občino, opoziciji pa ne zaupajo. V politično areno stopajo ljudje, ki se doslej niso zanimali za politiko. V Vidmu je še zlasti v večernih urah vse polno ljudi v gostilnah. Tajut, kozarček dobrega vinca, je nekaj obveznega. Še zlasti živo je v teh gostilnah zvečer, ko trgovci spustijo ovojnice. V njih se debatira o vsem, o dobri vinski letini, o nogometni ekipi Udinese, tudi o politiki.
Pred nekaj leti se je v Vidmu osnoval Odbor za ovrednotenje dobrih gostiln. V knakem je ta dobil več kot tisoč uradnih privržencev. V njem je veliko trgovcev, še zlasti tistih iz videmskega mestnega središča. Zaradi prej omenjenih težav s parkiranjem nekateri trgovci v Vidmu grozijo, da bodo s samostojno listo nastopili na občinskih volitvah v letošnjem maju. Nosilec protestne akcije naj bi bil prav že omenjeni odbor za ovrednotenje gostiln.
Prve akcije sb že stekle. Pobudniki volilnega nastopa iščejo privržence. Nekatere večjih strank so že skušale preprečiti to namero in imele sestanke z voditelji omenjenega odbora. Nastopa take liste se najbolj boje male stranke, tako večinske kot opozicijske, kajti voditelji le-teh menijo, da bi jih takšna lista lahko izrinila iz občinskega sveta.
Tri milijarde šilingov za
karavanško
avtocesto
'CELOVEC — Končno je istočasna otvoritev tako karavanškega predora kot avstrijskega dela karavanške avtoceste postala verjetna. V zadnjih dveh mesecih je prišlo na Koroškem do številnih protestov, ker bi predhodna otvoritev karavanškega predora za vse vasi in občine hudi obremenitev v prometu, ki bi se moral viti po deloma zelo ozkih cestah srednjega Roža.
Do zaostritve situacije je prišlo, ker se prebivalci vasi Na Dravi niso hoteli vdati prvotnemu diktatu odgovornih za načrtovanje, po katerem bi šla trasa avtoceste točno skozi vas. Z ljudsko iniciativo pa so si prebivalci vasi Na Dravi le uspeli pritegniti posluh: Na Dravi bodo sedaj zgradili sedemsto metrov dolgo podzemno traso, tako nastale višje stroške pa si bodo delili zveza, dežela in občina Beljak.
Skupni stroški za gradnjo karavanške avtoceste od Beljaka do državne meje bodo znašali po najnovejših računih skoraj tri milijarde šilingov, od tega bo sama gradnja predora na avstrijski strani stala 1,1 milijarde šilingov. Kot poročajo na Koroškem pa bo jugoslovanski del predora stal 2,4 milijarde šilingov.
ANDREJ MOHAR
Več prometa na mejah (+16,6 odstotka) v minulem letu v naši deželi
VIDEM — V mjnulem letu so našteli 18.425.929 italijanskih državljanov, ki so prekoračili mejne prehode z Avstrijo in z Jugoslavijo na območju Furlanije-Julijske krajine, kar je 16,6 odstotkov več kot leto prej (15.803.768). To je sporočila obmejna policija, ki je še navedla, da so največ prehodov zabeležili na tržaškem območju, 9.041.590, medtem ko so na goriš-kih mejnih prehodih našteli 3.893.192 prehodov, na Trbižu 3.774.366, v Čedadu in Tolmeču pa veliko manj.
Znižalo pa se je število tujcev, ki so se v lanskem letu poslužili mejnih prehodov F-JK. Lani so jih zabeležili 33.382.365 (predlanskim 34.729.593), ali 3,9 odstotkov manj. Zvišalo, za 2,18 odstotkov, pa se je število prehodov s prepustnicami, ki je z 22.820.877 naraslo na 23.318.692. Tujci so se v največji meri poslužili trbiškega mejnega prehoda (16.750.654), sledijo pa mu prehodi na Tržaškem in Goriškem. Tržaško območje pa je na prvem mestu glede prehodov s prepustnicami (13.981.941), sledi mu Goriška (8.017.953).
V lanskem mesecu decembru je mejne prehode Furlanije-Julijske krajine prekoračilo 1.559.333 oseb, v lanskem novembru 1.496.337, v decembru leta 1988 pa 1.266.423 °seb. Tujcev pa je bilo 2.103.013, v hovembru 2.890.671, v predlanskem decembru pa 1.738.954. Prehodov s prepustnicami je bilo k930.046, v novembru 2.089.390, v predlanskem decembru pa l-86l.302.
v. Obmejna policija je tudi sporo-Cl'a glavne operacije, ki jih je izbijala v teku lanskega leta. Nje-j možje so prijavili sodnim ob-astem 158 oseb zaradi hujših prekrškov, 2.540 zaradi manjših pre-^rskov, 25 oseb pa so aretirali po 0pl°gu sodnih oblasti. Sedem SQek so izgnali iz države, ustavili jjl-302 osebi, ki so prekoračile hip-.brez potrebnih dovoljenj, na Ijlhih prehodih pa so jih zavrnili bo, 0. ker njihovi dokumenti niso
qV redu.
sk.bhmjna policija je zaplenila ®0qq 0 12.488 gramov heroina in +ri Ponarejenih ameriških do-Ptijb' Ugotovila je nadalje ■ 105 tov frov ponarejenih dokumen-tfir d zaplenila 27 potnih listov Volio ? mednarodno vozniško do-Jehje.
Po napovedanih spremembah carinskega zakona
Zapiranje brezcarinskih prodajaln
KOPER — Napovedane spremembe carinskega zakona, ki med drugim predvidevajo ukinjanje Duty-free trgovin po vsej državi, razen tam, kjer so mednarodni mejni prehodi (cestni, letališki in morski), seveda močno odmevajo med več kot 50 organizacijami, ki so po drugi polovici leta 1986 ■organizirale oziroma uvedle to prodajo tudi zunaj mejnih območij. Prodajalne, ki so bile v času pomanjkanja deviz dobrodošla »inovacija« za dodatno polnjene devizne blagajne države, so danes - tako je pač slišati - nepotrebne, saj je dinar postal konvertibilen, devizne rezerve države dovolj visoke in sploh je treba po dveh letih »koristne, a nelojalne konkurence domači trgovini« duty free trgovine do-praviti, z dajatvami obremeniti tako kot vse ostale.
V okrog 1300 brezcarinskih prodajalnah po Jugoslaviji je zaposlenih okrog 6000 delavcev, prav toliko pa jih dela v številnih zastopstvih in okrepljenih službah, ki jih zahteva poslovanje omenjenih trgovin. V minulem letu so v teh trgovinah imeli okrog 500 milijonov dolarjev prometa, od tega je polovico denarja ostala v Jugoslaviji, prodajalcem in državi.
Med pomembnejšimi podjetji z razvito mrežo brezcarinskih prodajaln je tudi koprska Emona Obala z okrog 600 zaposlenimi, od katerih jih je več kot polovica najtesneje povezanih z obsotjem in delovanjem brezcarinskih prodajaln, s konsignacijsko prodajo. Kako na prihodnost teh prodajaln (imajo jih 90) gledajo v Emoni Obali?
Jih bodo pričeli ukinjati? Kako sploh ocenjujejo predlog, ki se oblikuje v ZIS?
Zmago Furlan, direktor Emone Obale: »Seveda bo najprej treba narediti analizo poslovanja, že zdaj pa je jasno, da bomo v manjših centrih prisiljeni trgovine zapreti, v večjih pa bo nujna preorientacija. Kako bomo to izpeljali je ta hip težko reči. Lahko pa rečem, da nikjer v svetu nimajo takih carin in dajatev kot pri nas, da je predlog ZIS po mojem kratkoviden in da je moč v prihodnjih treh, štirih mesecih, kolikor časa naj bi te prodajalne še »živele« moč pričakovati precej nakupovalne in prodajalne histerije! To pa ne bo koristilo nikomur! Država bi lahko s pametno davčno politiko ohranila pro-
dajalne, ki so se uveljavile in prinašale korist vsem, tudi državi. V naših 90 prodajalnah prodamo kar 80 odstotkov tobaka, pijač in kozmetike, le 12 do 13 odstotkov tehničnih predmetov in ostalo igrač, galanterije in drugega. Predstave o tem, da prodajamo pred-vem tehnično blago, ker so zanj zainteresirani predvsem Jugoslovani, so zmotne. Drugo blago gre bolj v promet. Po novem naj bi imeli le še kakih deset brezcarinskih prodajaln na različnih mejnih prehodih, za druge pa bo treba najti rešitve. Tudi zapirati jim bomo morali in tudi delavcev bo preveč. Tudi drugod se bo to dogajalo, saj bo od 1300 brezcarinskih prodajaln bržčas ostalo vsega le še okrog 150 prodajaln z današnjim statusom.«
DUŠAN GRČA
S koliko dinarji čez mejo?
LJUBLJANA — Koliko konvertibilnih dinarjev in deviz lahko Jugoslovani nosijo čez mejo, se sprašujejo vsi, ki gredo na lov za snegom ali cenejšimi izdelki čez Ljubelj ali Fernetiče. Seveda pa je ta podatek zanimiv tudi za tuje goste. Po novem letu velja nov odlok o iznašanju in vnašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino. Po tem predpisu imajo lahko Jugoslovani ob vsakem prestopu meje pri sebi 1200 konvertibilnih dinarjev, ista omejitev pa velja tudi za tujce, ki vstopajo v Jugoslavijo. Iznos bankovcev za 2,000.000 in 200 konvertibilnih dinarjev ni dovoljen.
V obmejnem prometu (dvolastninskem in maloobmejnem) lahko Jugoslovani nesejo čez mejo vsak dan 100 konvertibilnih dinarjev. Drugi imetniki maloobmejnih dovolilnic pa 200 konvertibilnih dinarjev, vendar samo enkrat mesečno.
Jugoslovani lahko tako kot pred novim letom nesejo v tujno neomejeno količino tujega dinarja, vendar s potrdilom o dvigu z deviznega računa, hranilne knjižice ali po novem s potrdilom o nakupu efektivnega tujega denarja v banki. Ta potrdila veljajo do prvega prestopa meje ali najdlje 90 dni.
Celovec: kdo ima pravico sodelovati v deželni vladi?
CELOVEC Ali ima stranka, ki je na volitvah izgubila absolutno večino v parlamentu, pravico do večine ministrskih položajev v vladi? Ima, je razsodilo avstrijsko ustavno sodišče in tako zavrnilo pritožbo koroške svobodnjaške in ljudske stranke, da ni ustavno, če imajo socialisti štiri mesta, čeprav so na deželnih volitvah 12. marca lani dobili manj kot polovico glasov, koalicija ostalih strank pa 56 odstotkov, a premore le tri ministre.
Za ustavne sodnike bolj odtehta stranka z veliko večino kot večinska koalicija, ki je izbrala za deželnega glavarja dr. Haiderja, prejšnjemu na tem položaju, socialistu dr. Ambroziyu pa dala mesto glavarjevega namestnika. Pri razsodbi se je ustavno sodišče namreč postavilo na stališče, da je treba v smislu avstrijskih federalističnih načel dati kolikor se le
da veliko prostora deželnim zakonodajalcem, potrdilo veljavnost deželne ustave v tem pogledu, zlasti še, ker so sodniki ugotovili, da zvezna ustava takega ravnanja z ničemer ne prepoveduje.
Dr. Ambrozy je z razsodbo ne samo zadovoljen, marveč opozarja, da koroška vladna praksa ni izjemna. V deželi Salzburg je položaj podoben — samo da je koalicija različna. Ljudska stranka ima samo 16 mandatov, socialisti in skupaj s svobodnjaki pa 20, a imajo samo tri od sedmih ministrskih položajev.
Haider je razsodbo označil kot »politikum«, s pripombo da je zadevo pač treba vzeti na znanje. Njegov koalicijski kolega, predsednik ljudske stranke dr. Zernat-to je Haiderja javno blago korigiral, češ, ni treba v vsaki razsodbi kar takoj iskati politične motive.
JOŽE ŠIRCELJ
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Italijanska skupnost -nova politična organizacija
PIRAN — Italijanska skupnost -Comunita italiana je nova politična organizacija, ki jo v teh dneh snujejo pripadniki italijanske narodnosti z Obale. Pobuda je prišla iz piranske Skupnosti Italijanov, sprejeli pa jo bodo tudi drugi pripadniki narodnosti z Obale in tudi ostali, saj za članstvo v novi organizaciji pripadnost italijanski narodnosti ni pogoj. Formalno in navzven bo to še ena stranka, dejansko pa bo to nekakšna »laična lista« - organizacija, oziroma združevanje z določenim namenom, negledfe na ideološko opredeljenost njenih članov.
Izhodišče za ustanovitev te politične organizacije sta dva zakona, nam je povedal Sandro Kravanja iz piranske Skupnosti Italijanov, in sicer zakon o volitvah in zakon o političnem združevanju občanov, ki omogočata italijanski (pa tudi madžarski) narodnosti ustanovitev politične organizacije na razmeroma enostaven način. Zadostuje statut, program in registracija pri občinskem upravnem organu. Osnutek statuta in programa so že pripravili, registrirali pa se bodo takoj, ko bo ta organizacija imela 50 članov. (Tudi za to organizacijo so torej normativi nižji, ugodnejši).
Temeljni cilj te politične stranke bo skrb za obstoj, razvoj in pravice pripadnikov narodnosti. Zakaj je za to potrebno imeti posebno stranko, saj so številne politične stranke to nalogo že vnesle v svoje programe? »To je res,« odgovarja Sandro Kravanja, »toda eno je zapisati lepe besede v programe, drugo pa dejansko skrbeti za narodnost... Naše politično delo bo po eni strani vest za vse, ki so v svoje programe vnesli tudi skrb za narodnosti, po drugi strani pa se nameravamo tega vprašanja lotiti tudi sami. Pri tem ni izključeno strankarsko povezovanje. Vsak naš član bo lahko tudi član katerekoli druge stranke. Ideološke opredelitve niso ovira za članstvo. Gre za stranko, ki bo iskala skupen političen imenovalec prav v tem, kako skrbeti za obstoj in razvoj narodnosti. Menimo, da je vsaj glede tega med pripadniki narodnosti veliko podobno mislečih...« Res pa je, da vsi pripadniki narodnosti s tako politično organizacijo ne soglašajo in nameravajo svoje politično delovanje uveljavljati v drugih strankah, oziroma organizacijah.
Povejmo, da bodo pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, organizirani v kar lepo število organizacij. Tako ostajajo po občinah še naprej Skupnosti Italijanov, ki so nekakšna društva, znotraj katerih narodnost skrbi za kulturna, ekonomska, izobraževalna in druga vprašanja. Občinske Skupnosti Italijanov se povezujejo v Unijo Italijanov Istre in Reke. Samoupravne narodnostne skupnosti nastopajo kot delegatska telesa (po novem nekakšni miniparlamenti) v občinskih skupščinah. Nova - Italijanska skupnost (gre res za podobnosti v imenih) pa naj bi skrbela za politična vprašanja pri obravnavi narodnostne problematike, kar je še posebej nujno potem, ko seje SZDL preoblikovala.
Seveda bo imela ta stranka že na začetku veliko dela pri pripravi volitev, saj naj bi ponudila kandidate, ki naj bi jih zainteresirani volile! volili takole: tri v vse tri zbore republiške skupščine, tri v zbore obalne skupščine, po tri delegate v občinske skupščine. Poleg tega pa naj bi imela vsaka od treh občinskih Samoupravnih narodnostnih skupnosti, ki nastopajo kot četrti občinski zbor (mnogim se zdaj zdi pridevnik »samoupravna« odveč) skupaj po 12 delegatov.	BORIS ŠULIGOJ
ALZATUPA
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452
ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROSTI ČAS
kiwios
SEZONSKA RAZPRODAJA
Ponedeljkov sklep občinskega sveta
Občina Trst je končno kupila novo klavnico
Tržaški občinski svet se je v ponedeljek zvečer končno odločil za nakup občinske klavnice, ki je trenutno last družbe Soprozoo. Za to poslovno operacijo bo občinska uprava potrosila nekaj več kot štiri milijard in pol lir, pri upravljanju te pomembne strukture pa bo sodelovala tudi miljska uprava. Za ta sklep so glasovali predstavniki petstrankarske koalicije KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, katerim sta se pridružila svetovalca SSk Lokar in neodvisni Deo Rossi. Sklep je bil potreben, ker so nekdanjo občinsko klavnico pri Sv. Soboti porušili in na tistem območju sedaj gradijo novi nogometni stadion. Politična razprava za nakup nove klavnice je trajala nekaj mesecev, ker se zavezniki niso mogli na noben način sporazumeti o upravi te strukture. Najbolj kritični so bili socialisti, ki so sedaj dosegli, da bo pri upravljanju klavnice neposredno sodelovala tudi Občina Milje, kjer je župan, kot znano, socialist.
Večji del ponedeljkove seje je bil vsekakor posvečen latentni krizi, ki že nekaj tednov pesti Richettijev odbor. Načelnik KPI Pessato je dejal, da upravna paraliza prizadene v tem trenutku predvsem občane. »S takim vodenjem javnih zadev večinske stranke utrjuje vljudeh nezaupanje do inštitucij in do politike, medtem ko je Lista za Trst podobna letalu, ki kroži nad letališčem, kontrolni stolp pa mu noče na noben način izdati dovoljenja za pristanek«, je dodal predstavnik KPI. Po mnenju zelenega Bekarja je Ric-hetti že preveč časa »taleč večinskih strank in tudi same Krščanske demok-
racije, zato je že skrajni čas, da za dobrobit občinske skupščine vrne svoj mandat«. Svetovalec Zelene laične liste Ghersina pa je bil mnenja, da smo priča politični in tudi že institucionalni krizi. Predstavnik SSk Lokar se je polemično vprašal, kako da se nekateri še ne zavedajo, da Lista s svojim nacionalizmom in bojem za majhne ter ozke privilegije blokira razvoj tržaške skupnosti.
Do tukaj stališča opozicije, ki pa se niso razlikovala dosti od stališč večinskih sil. Perelli (PSI) je z »velikim topom streljal« na sedanjo večino, »ki gotovo ni najboljša, je pa v teh političnih pogojih edina možna«. Ostro je polemiziral z demokristjani, ki so mu med sicer precej dolgočasno razpravo odgovorili milo za drago. Načelnik KD Favotti je rekel, »da res ne razume zakaj se socialisti tako prizadevajo za vstop LpT v večinsko koalicijo« ter spet postavil veto nad sodelovanjem LpT v občinskem in pokrajinskem odboru. Nezadovoljni s političnim položajem so tudi republikanci, socialdemokrati in liberalci, da ne govorimo o melonarjih, ki že nekaj mesecev (zaman) trkajo na vrata petstrankarskega zavezništva.
V političnih krogih se je medtem zvedelo, da so za novega predsednika tržaškega pristanišča v Rimu že določili melonarskega voditelja Staffierija. Demokristjani pa so se temu predlogu odločno uprli ter tudi na zahtevo ministrskega predsednika Andreottija dosegli, da je bil za predsednika luke imenovan rektor univerze Fusaroli.
S. T.
S torkove razprave knjižnice P. Tomažič in tovariši
Poznavanje samo na sebi ni zadostno potrebna je skupna volja po dialogu
Pismo, ki ga je pred časom podpisala številna skupina italijanskih intelektualcev v začetku jih je bilo 99, zato so nekateri pismo poimenovali kar v pismo 99 — je z več vidikov izredno pomembno. Prav gotovo pa je njegova največja odlika odločno nasprotovanje politiki ločevanja med Slovenci in Italijani v Trstu, zaradi česar je seveda v mestu povzročilo veliko polemik,' istočasno pa tudi tvorna soočanja med predstavniki obeh skupnosti. Zanimiv večer v tem duhu je v torek zvečer v openskem Prosvetnem domu priredila knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ki je za razpravljalsko mizo povabila Pavla Merkuja, Franca Panizona, Luciana Ceschio in Alojza
Rebulo. Večer z naslovom »Razmerje med Slovenci in Italijani v Trstu, od ločenosti do skupnega dela« je uvedla Stanka Hrovatin, ki je besedo prepustila Pavlu Merkuju, kateremu je pripadla naloga, da usmerja razpravo. Po ugotovitvi, da njegova pripadnost slovenski narodnostni skupnosti bremeni samo njegove odnose z italijanskimi sodržavljani pri nas, medtem ko so drugod po državi prijateljske vezi bolj sproščene, je Pavle Merku besedo najprej predal Francu Panizonu, ki je bil glavni pobudnik pisma italijanskih intelektualcev.
Dr. Panizon je podčrtal, da je bil njegov glavni vzgib globoko občutena nuja, da se zoperstavi nesprejemljive-
Profesorja Paternu in Zoltan gosta SK in Slavističnega društva
Večplastnost Alamuta razlog za velik uspeh Bartolovega romana
Od leve proti desni: M. Kravos, B. Paternu in J. Zoltan
(foto Magajna)
Bartolov roman Alamut, ki še danes predstavlja izziv za številne literarne zgodovinarje, je v torek v Slovenskem klubu vžgal tudi razpravo okrog sedanjih literarno-zgodovinskih metodoloških prijemov. Gosta torkovega večera v SK sta bila znani slavist Boris Paternu in njegov kolega Jan Zoltan, ki predava na Univerzi Trst ter urejuje revijo Primorska srečanja. Slovenski klub ju je v sodelovanju s Slavističnim društvom povabil ob izidu Paternujeve knjige Obdobja in slogi v slovenski književnosti, ki jo je v Klubu predsta-
vil prof. Jan Zoltan. Prof. Paternu pa je predaval o Bartolovem romanu Alamut, ki ima v zadnjih letih nepričakovan uspeh v evropskem prostoru (v teh dneh pa predvajajo dramatizacijo romana tudi na Radiu Trst A). V razpravi, ki sta jo poživila urednika knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos (slednji je vodil večer) in Miran Košuta, pa je na koncu tekla beseda tudi o "trendih" v preučevanju literature.
Prof. Paternu je na začetku predstavil roman Alamut, ki ima po njegovem mnenju tako velik uspeh, ker ni vezan
na značilnosti slovenskega prostora, saj pripoveduje zgodbo, ki naj bi se pripetila na gradu Alamut blizu Teherana v 11. stoletju. Zgodba pa je le pretveza za filozofsko obravnavanje islamskega fundamentalizma in je v svoji večplastnosti tudi metafora totalitarizma (Bartol je pisal roman v letih 1927/37), ki jo prevevata globok pesimizem in nihilistično eksistencialno razpoloženje (na Bartola naj bi vplivali Nietzsche in grški skeptiki). Ker Alamut pripoveduje o ciničnem boju za oblast, knjiga ni žela odobravanja med Bartolovimi sodobniki, češ da ni izražala moralnih ali narodnostnih vrednot v času, ko so Slovenci potrebovali kohezijsko moč. V zadnjih letih pa tuji bralci vidijo v njej različne aspekte: njeno aktualnost ob širjenju islamskega fundamentalizma ali večplastnost filozofske misli. Uspeh pa je imela tudi zaradi enoplastnega, skoraj publicističnega jezika, ki ga je bilo lahko prevesti, a ki dejansko ne odgovarja kompleksni strukturi romana.
Po kratki predstavitvi Paternujeve knjige, ki združuje njegove prispevke na seminarjih slovenskega jezika in predstavlja sintezo razvoja vsebine in sloga slovenske literature v spoštovanju historicističnih in avtorskih principov, pa je stekla beseda o sedanjih trendih literarne zgodovine v Sloveniji, kjer se po lacanovskem, struktura-lističnem in lingvističnem preučevanju literature uveljavljata tehnicistična in intertekstualna metoda.
CGIL, CKL in UIL ostro kritični do industrijcev
Sindikalne organizacije so zelo zaskrbljene nad krizo, ki pesti zasebni industrijski sektor v naši pokrajini. Krajevna vodstva CGIL, CISL in UIL so na skupnem zasedanju tajništev ocenila predvsem krizo v obratu IRET, v bivši čistilnici Aguila, v tovarni Cal-za Bloch ter v še nekaterih drugih obratih, kjer so lastniki uvedli krizno stanje in torej dopolnilno blagajno za delavce, in uradnike. Sindikati pričakujejo učinkovitejše posege deželnega odborništva za industrijo ter tudi drugih javnih ustanov, ki se bavijo s temi vprašanji in ki so na razne načine odgovorne za razdeljevanje javnih finančnih sredstev.
Sindikalne organizacije, ki so včeraj izdale skupno tiskovno izjavo, z zaskrbljenostjo ocenjujejo vlogo krajevne' Zveze industrijcev, ki se po mnenju CGIL, CISL in UIL izmika soočenju s sindikalnimi zastopniki glede vprašanja odvečnih delovnih mest in mobilnosti v nekaterih obratih. Nekaj pikrih pripomb pa so sindikati namenili tudi deželnemu odborniku za industrijo Sam, ki mu očitajo zamude pri obravnavanju in reševanju nekaterih odprtih problemov posebno na področju obnove in proizvodne preosnove nekaterih obratov v tržaški provinci. Voditelji CGIL, CISL in UI1 napovedujejo zaostritev sindikalnega boja in več akcij ter pobud v korist, zasebnega industrijskega sektorja.
mu in z zgodovinskega vidika nekorektnemu odnosu do Slovencev. Povedal je tudi, da je zbranih podpisov sedaj že 200, istočasno pa, da so se na račun pobude pojavile tudi kritike, ki niso vse povsem odklonilno nastrojene, vendar pa opozarjajo na dejstvo, da je treba dobro preučiti motivacije enih in drugih.
Luciano Ceschia je predvsem naglasil, da je uradne odnose med italijansko večino in slovensko manjšino vodila strategija ločevanja, kajti kot vsi ostali govorniki je soglašal z ugotovitvijo, da so na osebni ravni odnosi med pripadniki raznih skupnosti človeško normalni. Kdor se je, predvsem na italijanski strani, hotel, tudi z banalnimi posegi, zoperstaviti takšni logiki, si je priboril sloves »izdajalca«. In tak sloves si je Luciano Ceschia kot odgovorni urednik dnevnika »Piccolo« priboril najprej v Trstu in nato še v Boc-nu, kjer je vodil »Alto Adige«.
Pisatelj Alojz Rebula je poudaril, da je medsebojno poznavanje izredno pomembno, vendar pa samo poznavanje kot tako ne vodi nujno k obojestranski ljubezni. Ljubezen zahteva veliko več od golega znanja, ker so njeni vzvodi globoko v duši in srcu, po njegovem mnenju pa je kristjan naravno nagnjen k ljubezni do bližnjega. Glede poznavanja slovenske stvarnosti s strani italijanske večine pa je bil precej kritičen, ker Slovenci v splošnem še zmeraj predstavljajo neznani planet.
Drugi krog posegov, ki jih je spretno povezoval Pavle Merku, se je nanašal na vladni osnutek zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki je pravzaprav tudi spodbudil širši krog italijanskih intelektualcev, da so javno nastopili. Ocene so bile precej različne, vendar pa je prevladalo mnenje, da je »osnutek Maccanico« pomemben v kolikor predstavlja osnovo za razpravo in tudi za iskanje nujnih kompromisov. Velja vsaj bežno omeniti še tezo, ki jo je izpostavil P. Merku, da pravzaprav goli zakon ne more zagotoviti obstoja neke skupnosti, ker je kot nekakšen semafor, ki ureja tok življenja.
Prosta razprava je bila nujno večglasna, v njej pa so ob soglasnem mnenju, da je pobuda italijanskih intelektualcev zelo pomembna, prišle do izraza tako osebne izkušnje kot tudi bolj izzivalni predlogi namenjeni predvsem slovenski manjšini, ki se tudi večkrat ograjuje od večine, (bip)
Na sliki (foto Magajna) utrinek s torkove razprave na Opčinah.
Obvestilo
ZSKD
Letos 31. januarja 1990 zapade rok za predložitev prošenj na Pokrajino za prispevke v smislu deželnih zakonov 68/81, 15/87, 49/83 in 43/80, ki so osnovni zakoni; s katerimi podpira naša dežela kulturno, glasbeno, rekreacijsko in športno dejavnost.
V ta namen priredi Zveza slovenskih kulturnih društev v ponedeljek, 22. januarja 1990 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani -Ul. sv. Frančiška 20 - posvetovanje oz. informativno srečanje za sestavo prošenj, na katerega vabi včlanjena društva in godbe, ki so v prejšnjih letih že zaprosila za prispevek in tudi društva oziroma skupine, ki to mislijo storiti prvič.
Med ustanovitelji Randone (Generali) in Sodaro (Lloyd Adriatica)
V teku podpisovanje delnic za Tržaško ljudsko banko
Mrtvi in rojeni v dveh tržaških občinah
Med demografskim padcem in rastjo
Kakor smo poročali že novembra lani, bodo v našem mestu ustanovili Tržaško ljudsko banko (Banca Popola-re di Trieste). Pobudo je sprožila skupina vidnih predstavnikov krajevne gospodarske stvarnosti, ki je pred dobrima dvema mesecema oblikovala pripravljalni odbor. V njem so poleg drugih predsednik zavarovalnice Assi-curazioni Generali Enrico Randone in njen delegirani upravitelj Alfonso De-siata, podpredsednik zavarovalnice Lloyd Adriatico Antonio Sodaro, princ Turn und Taxis, ki je nedavno pristopil k upravnemu svetu AG, predsednik nadzornih odborov AG in Tripco-vich Luciano D’Avanzo, član Upravnega sveta Lloyda Adriatica Giovanni Gabrielli, ki ga je PSI kandidiral za novega predsednika Tržaške hranilnice, pa še Giorgio Irneri, Giampaolo De Ferra, Etta Carignani, Fulvio Bacchel-li, Giorgio Bean, Giovanni Cervesi, Luciano Del Piccolo, Giuseppe Desan-ctis, Mario Diego, Giovanni Ferrari, Guido Gerin, Camillo Giordano, Lino Guglielmucci, Michele Hatzakis, Mic-hele Kropf, Giancarlo Laboranti, Giu-
seppe Montesano, Cornelio Rizzardi, Paolo Sadoch in Tiziana Sandrinelli.
Tržaška ljudska banka bo imela status zadružne delniške družbe z omejeno odgovornostjo, njeni družabniki -ki jih ne bo smelo biti manj kot 680 -bodo lahko tako fizične kot pravne osebe, začetna glavnica bo morala znašati najmanj 10 milijard lir, vsaka delnica bo imela nominalno vrednost 10.000 lir, posamezen družabnik pa bo moral podpisati najmanj 500 oziroma največ 1.500 delnic, kar pomeni, da bo dolžan prispevati h glavnici od 5 do 15 milijonov lir, s čimer bo postal tudi ustanovni član banke. Obrazce za pristop so že začeli deliti.
V Italiji je 120 ljudskih bank s 3.000 okenci, ki so organizirane v ustreznem združenju, sicer pretežno prek konzorcijev, kakršen je tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini. Ta konzorcij (s sedežem v Codroipuj združuje ljudske banke v Vidmu, Centi, Pordenonu, Latisani, Huminu, Čedadu in seveda Codroipu, dalje slovensko Kmečko banko v Gorici in Zadružno delavsko banko v Pordenonu. Zaenkrat se še ne ve, ali bo k deželnemu konzorciju pristopila tudi Tržaška ljudska banka, (dg)
V pričujočem zapisu objavljamo imena mrtvih in rojenih v občini De-vin-Nabrežina in občini Repentabor. Zanimivo in razveseljivo je, da se je prav v repentaborski občini rodilo več ljudi kot jih je umrlo. V devinsko-na-brežinski občini se je rodilo 50 otrok, torej manj kot leta 1988, ko se je rodilo 63 otrok. Zapisati moramo tudi, da smo upoštevali le prebivalce občin. V občinski knjigi devinsko-nabrežinske občine je imen mrtvih veliko več, saj je v občini dom za ostarele, v katerem je umrljivost zelo visoka.
V občini Devin-Nabrežina so v lanskem letu umrli: Maria Bernich, Erancesco Pahor, Mariano Degrassi, Bruno Degrassi, Antonia Ceper, Pieri-na Košuta, Svetka Pertot, Albino Le-gissa, Ortensia Dimitri, Angela Lego-vini, Giovanni Radiani, Irene Vianello, Guido Scocchi, Ada Godnich, Bernardo Corossez, Bruno Candotti, Maria Svagelj, Angelo Bozza, Rosa Visintin, Dorina Leghissa, Vittorio Toniutti, Gi-useppina Parovel, Giordano Fava, Ugo Zecchi, Angelo Doljak, Albino Giugo-vaz, Elvira Pernari, Luigi Leghissa, Gi-sella Valencigh, Anna Rosi, Gisella Sobani, Vittorio Cellie, Žitomir Ter-
čelj, Francesco Leghissa, Teresa Con-solari, Amedeo Gessi, Frančiška Ver-hovnik, Liliana Rustia, Mateo Ivan-cich, Frida Spitz, Imelda Variola Cate-rina Terlevich, Boris Pernarčič, Jure Perkovič, Valeria Gruden, Lucia Radi-vo, Lucia Lesizza, Ernesto Kosmina, Armando Giugovaz, Mario Mora, Luciano Carabelli, Maria Zaccaria, Italia Daniele, Vittorio Terzoni, Oliviero Pri-vato, Vittorio Pieri, Augusto Blasina, Ennio Tosolini, Silvia Ukmar, Ilario Consolari, Vittoria Bertotti, Edoardo Bolzan, Maria Blasevich, Ernesto Tre-bitz, Angelo Rolich/ Mario Monaro, Adriano Martini, Giovanna Babich, Maria Parladori, Daniele Leghissa, Fe-lice Srečko Caris, Erminia Bronzin, Er-menegildo Tolloi, Ignazio Giugovaz, Stanislav Zaccaria, Remigio Fornasaro, Luigia Sulli, Gabriella Kojanec, Rosa Bellati, Erminia Bertotti, Giuseppe Meladossi, Pietro Chiurco, Rodolfo Mervi, Daniela Pahor, Dorotea Valli, Stanislao Zidarič, Valerio Suc, Giuseppe Sonzogni in Ida Leghissa.
V omenjeni občini pa so se rodi-li:Vera Verh, Ingrid Umari, Lara Se-devcic, Francesco Liccardi, Agata Ve-
nier, Erik Kosmina, Ivan Skerlavaj, Sara Morghera, Federica Lanza, Paolo Zavadlav, Esther Zennier, Domenico Paduano, Andrea Spech, Paolo Paro-nuzzj, Rok Zaccaria, Francesca Bertos-sa, Martino Marangon, Elisa Villano-vich, Andrea Stradi, Luca Rosati, Ele-na Padovan, Lara Zacchigna, Valentina Vidali, Olaf Samuele, Jessica Clau-dio, Paolo Hrobat, Giacomo Goina, Martina Salateo, Daniel Leghissa, Matteo Moratto, Alessio Tanzilli, Airis Ferlini, Andrej Sardoč, Costanza Della Torre e Tasso, Gabriele Ferfoglia, Ambra Monica, Giordano Toscano, Erič Zacchigna, Člaudia Latini Lia, Nicolo Sabatino, Robin Bartolini, Daniel Košuta, Aliče Zuliani, Nicola Benes, Mas-simo Zangrando, Michele Milani, Mateja Clarici, Luana Cerut, Danjel Zaccaria in Lorenze Benvegnu/
V	občini Repentabor so lani umrli: Giovanni Guštin, Emilio Škabar, Vla-dimiro Guštin, Škabar Emilio in Cos-kun Mericoglu.
V	isti občini so se rodili: Alex Vitez, Daniel Attanasi, Michael Škabar, Alenka Versa, Manuel Bullo, Darma Milic .in Dimitrij Puric.
Medtem ko so tržaškega jamarja Maria Bianchettija potegnili iz globin
Ponesrečeni reševalec Puntar je še vedno mrzlem in vlažnem Breznu velike razpoke
w
Živahno
soočanje v tržaški KPI
Včeraj dopoldne je prvi ponesrečenec v kaninskem podzemlju Mario Bi-anchetti srečno prispel na površje, nadaljuje pa se reševalna akcija drugega tržaškega mladeniča, Massimilia-na Puntarja, ki je utrpel možganski pretres med reševanjem prijatelja in je sedaj v globini kakih tisoč metrov v pričakovanju, da ga bo reševalna ekipa pripeljala iz dna ferezna velike razpoke na Rombonu. Zdi se, kot so nam povedali nekateri člani reševalnega štaba, da bo akcija trajala še nekaj dni, saj predvidevajo, da bo treba ponesrečenca nositi najmanj kakih 70-80 ur, če bo šlo vse po sreči in če v tem času ne bo prišlo do vremenskih spre-mebm (dež ali močno sneženje), ki bi še otežkočile delo reševalcev.
Maria Bianchettija, ki je z zapestjem v mavcu brez vsake pomoči sam priplezal do vhoda jame, so s helikopterjem milice iz Ljubljane pripeljali na bovško letališče, od koder so ga z avtomobilom odpeljali v Trst, kjer mu bodo opravili vse potrebne zdravniške preglede. Ob izstopu s helikopterja je bil Bianchetti, kljub nesreči, dokaj miren in je zbranim novinarjem povedal, da je šlo za nesrečo, ki jo moraš predvidevati, ko se odločiš za tak šport. Škoda le, je še pristavil, da je prišlo do nesreče v nesreči, čeravno upa, da bodo reševalne ekipe iz brezna potegnile tudi Puntarja.
Zdravnik Roberto Buccelli, ki sestavlja zdravniško reševalno ekipo, je Slede zdravstvenega stanja Massimili-ana Puntarja povedal, da ima lažji
možganski pretres in da je bil, dokler je bil pri njem zdravnik, priseben in odgovarjal na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavljal. Pri reševanju tržaškega mladeniča pa zaskrblja stanje v jami, kjer je temperatura pri ničli in je stoodstotna vlaga. Podrobnejše novice pa bodo izvedeli, ko bo ponesrečenca pregledal drugi zdravnik, Giuseppe Giovine iz Turina, ki se je z zdravili spustil v jamo včeraj opoldne. Jamar-zdravnik bo potreboval najmanj deset ur, preden bo prišel do Puntarja, ki so ga medtem že postavili pod manjši šo-
tor, kjer mu je reševalna ekipa (8 ljudi) vedno ob strani in ga skuša obvarovati predvsem pred mrazom, ki je sedaj postal prvi sovražnik ponesrečenca. Kot nam je bilo rečeno, bo zdravnik Giovine odločil, kako bodo potekale naslednje faze reševalne akcije. Po vsej verjetnosti pa bodo ponesrečenca postavili na posebna nosila in ga skušali kar se da pazljivo pripeljati na površje. Ta zahtevna naloga, saj gre za eno najtežjih in najbolj zapletenih reševalnih akcij, pa naj bi trajala najmanj tri dni, tako da si
nadejajo, da bodo Massimiliana Puntarja pripeljali na površje komaj konec tedna. Položaj vsekakor ni lahek, saj se lahko med reševanjem pripetiti še kakšna nevšečnost, ki bi to delo še otežkočila. Reševalci predvsem upajo, da v teh dneh ne pride do bistvenih vremenskih sprememb, bojijo se pa predvsem dežja, saj bi na tak način voda pronicala v brezno in izredno otežkočila delo reševalcev, ki za izhod iz globine morajo prehoditi in preplezati kakih 4 tisoč metrov poti.
Medtem so ob vhodu v jamo že postavili dobro zavarovan bivak, od koder potekajo reševalne akcije. Pri tem zahtevnem delu je včeraj sodelovalo kakih osemdeset izurjenih italijanskih in slovenskih jamarjev-reševalcev, za danes pa pričakujejo še dodatno pomoč. Vsaka ekipa, ki jo sestavlja od šest do osem mož, lahko pomaga le za določen čas, potem pa ji morajo priskočiti na pomoč druge. Povejmo, da ima večina reševalcev za sabo na stotine spustov v jamah in je večkrat sodelovala pri takih akcijah. Med reševalci so tudi trije člani Jamarskega kluba Kraški krti, ki deluje v okviru goriškega Slovenskega planinskega društva. To so Michele Di Lorenzo, Marco Bruzzecchese in Fabrizio Lakovič, ki skrbijo za povezavo med bivakom ob vhodu v jamo in operativnim centrom, ki je nastavljen v hotelu Ka-
nin-	RUDI PAVŠIČ
Na sliki (foto Pavšič) Maria Bianchettija so takoj po izstopu s helikopterja obkrožili novinarji.
V tržaški KPI je v polnem teku politično soočanje v pričakovanju pokrajinskega in vsedržavnega kongresa, ki bo v Bologni od 7. do 10. marca. Danes bo v Furlaniji-Julijski krajini senator Giuseppe Chiarante, podpisnik političnega dokumenta Ingrao-Natta, ki se bo ob 16. uri na sedežu federacije KPI v Ul. Madonnina srečal s časnikarji ter s krajevnimi partijskimi voditelji, ki podpirajo to resolucijo. Med temi so bivši poslanec Cuffaro, senator Spetič, nekdanja senatorka Gerbčeva in upravitelj tržaške federacije Claudio To-nel. Miljska sekcija KPI pa prireja ob 18. uri v dvorani Verdi v Miljah javno razpravo na temo »19. kongres KPI: vloga KPI in SPD v sklopu evropske levice«. Sodelujejo Giorgio Marži, nekdanji tajnik federacije KPI v Frankfurtu, evroposlanec Giorgio Rossetti in nemški zgodovinar, pristaš tamkajšnje socialdemokratske stranke Bruno Schoch.
Jutri pa bo v Trstu evropski poslanec, dolgoletni deželni tajnik KPI na Siciliji Luigi Colajanni, eden glavnih akterjev mlade vodilne generacije v KPI, ki podpira stališča vsedržavnega tajnika Occhetta. Colajanni se bo v dopoldanskih urah srečal z novinarji, popoldne pa bo sodeloval na javni skupščini privržencev »fronte za da«, ki bo ob 18.30 v veliki dvorani v Ul. Madonnina.
Dolinska sekcija KPI pa vabi jutri na javno soočanje o Occhettovih političnih predlogih, ki bo ob 20.30 v dvorani domačega društva Valentin Vodnik. Sodelovala bosta senator Stojan Spetič in deželni svetovalec Miloš Budin, ki tudi predseduje strankini slovenski komisiji.
Ko so ljudje sami in jim je težko pomagati
»Gospa, imate pet minut zame?«
Delegacija CORA na Deželi
Biasutti in Brancati ugodno ocenila peticije o mamilih
Trst je mesto, ki se je že pred tolikimi leti resno spoprijelo s problemom duševno prizadetih oseb in to predvsem po zaslugi dr. Basaglie. Danes je prav to mesto, bolj kot ostala v državi, pripravljeno pravilno dojemati ta problem in pravilno ravnati z umsko prizadetimi osebami, vzpostaviti z njimi kontakt, se jim približati, jim pokazati svojo solidarnost in jim dati občutek, da niso sami.
Kar želim s tem člankom povedati, ni nekaj kar se lahko dogodi le novinarju. Prav gotovo je nekaj podobnega doživel marsikdo izmed bralcev. Novinarjeva naloga ja samo, da svoje dogodivščine tudi zapiše v upanju, da se bodo “talci nad njimi zamislili in morda začeli tudi na drugačen dačin obravnavati probleme, ki nas obkrožajo, ki so, lahko rečemo, naš vsakdan.
Mudilo se mi je na urad v Ul. Nordio. Bila sem prav na ttgu pred glavno bolnišnico, ko mi je pot prekrižal moški, star približno 45 let, ki je prišel iz hiše, ki stoji prav nasproti bolnišnice.
»Gospa, imate trenutek časa zame?«
»Mudi se mi,« sem mu odgovorila, »ker mi bodo sicer urad zaprli.«
»Vseeno vas prosim za trenutek, res ni človeka v tem ruestu, ki bi mi prisluhnil, ki bi občutil v kakšni duševni stiski sem?«
Te besede so me ustavile. Je ta človek res v takšni stiski Ul smo mimoidoči brez duše, brez najmanjše srčne kulture? jjaj gre k vragu urad, naj gredo k vragu vsi moji opravki, stavila sem se in mu rekla: »No, povejte mi, kaj vas teži.« d Hotel me je povabiti v bar, ali kak javni lokal. Na-dnje pa sva se usedla kar na stopnice hiše, iz katere je prišel in kjer ima ordinacijo (to sem kasneje videla) tudi dani tržaški zdravnik za duševne bolezni.
• »Vsi hitijo mimo mene. Niti doma, niti na ulici ne sre-p^dt nikogar, ki bi imel čas zame. Vi ste prvi, ki ste se moji 2a?šdji odzvali. In vendar sem v veliki duševni stiski,« mi je
e mrzlično pripovedovati. »Bil sem tu pri zdravniku. Saj
vem, da mi hoče pomagati. Toda vedno mi pravi, da moram jemati zdravila, ki mi jih predpiše. Morda bi mi res pomagala. Toda, ko jih vzamem, se začne ves svet okoli mene majati, vse se ziblje; in v tistem trenutku vem, da sem zelo bolan, a ne vem, kako bi si iz te muke pomagal. Zdravnik nima časa samo zame. Doma so verjetno tudi že naveličani poslušati moje stokanje in moje klice na pomoč. Sedaj pa mi vi povejte, kaj naj storim. Ce ne bom jemal zdravil, se bo moje stanje poslabšalo, pravi zdravnik. Če jih bom pa jemal, imam občutek, da se pogrešam v brezno, iz katerega ni izhoda. Kaj naj storim?«
Hotela sem mu odgovoriti, pa nisem vedela kaj. Vsi tisti dobri sklepi in nameni, da se je treba bolni osebi pravilno približati, da je potrebno najti z njo kontakt, da ji je treba dati vedeti, da si z njo solidaren, so splavali po vodi.
Ta človek ni potreboval samo lepih besed. Potreboval je pomoči, ki pa mu je sama nisem mogla, niti znala dati. Tako sva ostala v razgovoru na tistih stopnicah, dokler ni prišla po stopnicah bolničarka, uslužbena pri zdravniku, katerega pacient je bil moj sogovornik.
»Bila sem v strahu, da je že zbežal. Zelo je bil danes živčen, tako da ga nismo mogli pomiriti.«
Pa je sama videla kako mirno je spremljal njene besede, da ni bil živčen, da ni bil prestrašen. Našel je v vrvežu, v vsakodnevnem dirjanju za nečim tokrat sočloveka, ki je bil pripravljen, da se mu vsaj za nekaj minut posveti.
»No, danes bo prav gotovo bolj miren. Pomagali ste mu iz krize, takšne pomoči bi bil potreben vsak dan. Toda kdo naj mu jo nudi?«
Pred dnevi sem ga ponovno srečala prav v bližini kraja, kjer sva se takrat razgovarjala. »Gospa, imate pet minut časa, da mi prisluhnete?« Nisem ga imela. Razen tega sem se čutila tako nebogljena pred problemom, ki mu nisem bila kos. Morda pa bi zadostovalo le to, da mu zopet pri-sluhnem, da sprejmem nase njegove težave? Morda bi bila že to pomoč. Morda...	NEVA LUKEŠ
Delegacija radikalnega antiprohibi-cionističnega združenja CORA, ki sta jo vodila načelnik krajevne skupine CORA Paolo Radivo in federalni svetovalec radikalne stranke Paolo Gher-sin, je v teh dneh uradno izročila predsedniku deželnega odbora Biasut-tiju in deželnemu odborniku za zdravstvo Brancatiju peticije o vprašanju narkomanije, ki jih je podpisalo že okrog 250 sodnikov, odvetnikov, zdravnikov in intelektualcev. Kot smo že poročali, izražajo peticije - dve sta namenjeni izrecno krajevnim oblastem, ena pa italijanski vladi - odločno nasprotovanje vladnemu zakonskemu osnutku, ki predvideva kazni tudi za narkomane, in zahtevajo učinkovitejšo zdravstveno politiko za preprečevanje narkomanije in aidsa ter za pomoč narkomanom.
Tako predsednik Biasutti kot odbornik Brancati sta ugodno ocenila pobudo CORA in se obvezala, da bosta peticije predstavila tudi ostalim pristojnim deželnim in krajevnim oblastem. Najugodnejše sta ocenila predlog, ki ga vsebujejo peticije, da bi narkomanom razdeljevali sterilizirane injekcijske igle (ter nabirali obrabljene), osebam, ki spadajo v tako imenovane "rizične skupine", pa kondome. Oba sta priznala, da morajo krajevne uprave nameniti več denarja reševanju tega problema, zlasti pa za okrepitev socialnih storitev. Samo na ta način, je bilo soglasno mnenje Biasuttija in
Sestanek delegacije Assartigianija z zborničnim predsednikom G. Tombesijem
Odslej več reda s tarifami za razne obrtne storitve?
»e Tr9ovinska zbornica bo izdala publikacijo Prezziario, v kateri bodo navede-0bvg 6 za vsak° posamezno obrtno storitev, pa tudi seznam tvrdk, ki so se Cio^ale' da se bodo teh tarif strogo držale. To je sporočil zbornični predsednik Srečan° Totntmsi predsedniku obrtnega združenja Assartigiani Giorgiu Retu na f^lu z odborniki te stanovske organizacije. skeq, a Sestanku je bil govor o številnih problemih glede nadaljnjega gospodar-razni Iazv°ja v Trstu, zastopniki Assartigianija pa so postregli Tombesiju z 9a krn- predlogi' Med drugirn se obrtniki ogrevajo za ustanovitev srednjeročne-pOsp„-Zne9a sklada za pomoč "avantgardnim" obrtnim dejavnostim, zahtevajo jTedit ev del za “brežni zasip pri Bovedu (Barkovlje) z inertnimi materiali, še t0 začasnega odlagališča odpadkov, ki nastajajo pri mehanski obdelavi, pa 29odm ■ bi Postojni dejavniki pokazali več posluha za preureditev mestnega M.ylnskega jedra, kjer naj bi namestili celo vrsto umetniško-obrtnih delavnic, stgpov,.?. ie ie Tombesi napovedal, da bo zbornica sporazumno z zainteresiranimi sknni organizacijami priredila drugi poklicni tečaj za mlade obrtnike.
Samo Pahor prijavil sodišču timskega kvestorja Improto
Pr°to, J?s.or Samo Pahor je včeraj prijavil sodišču rimskega kvestorja Umberta Im-0veps, Je 1. januarja letos prepovedal javno manifestacijo skupine pripadnikov Jjeniki s ®anjšine na trgih Ouirinale, Colonna in Minerva v Rimu. Pahor in somiš-Kl ga je .oteli s to akcijo protestirati proti vladnemu osnutku za zaščito Slovencev,
ITlatr- ^Stavil mirvictor	ni/-■»-»	AIFT—  ».: -J _ _    i •
Avtomobilsko takso mogoče plačati mesec kasneje
Kot smo že poročali, bo avtomobilsko takso letos mogoče plačati mesec kasneje kot običajno. Takse, ki so zapadle 31. decembra, bo mogoče poravnati od 1. do 28. februarja, takse, ki zapadejo konec januarja, pa do konca marca. Rok vplačevanja takse so odložili, ker še niso izračunali, koliko znašajo posamezne takse. Povišek bo -kot določa finančni zakon 1990 - vsekakor 89-odstoten, takse pa bo kot navadno mogoče plačati tako na Avtomobilskem klubu kot pri poštnih okencih.
V	Aristonu predpremiera
filma Petra Halla
V	kinodvorani Ariston bo danes predpremiera filma She s been away Petra Halla, ki je imel velik uspeh na zadnjem beneškem bienalu in ki ga bodo predvajali samo danes. Film, v katerem nastopajo v glavnih vlogah Peggy As-hcroft, Geraldine James in James Fox, je namreč prejel celo kopico nagrad: nagrade Volpi, Ciak d oro in Pasinetti za glavni junakinji, nagrado Navicella d'oro za režijo in nagrado AGIS-Scuola. Film bodo predvajali po običajnem urniku, prav tako nespremenjena pa bo tudi cena vstopnic.
■ Kulturni krožek Istria bo imel v ponedeljek, 22. januarja, svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o opravljenem delu v preteklem letu, ocena proračuna, razprava in odobritev programa za leto 1990 ter izvolitev novega odbora krožka, ki mu že nekaj časa predseduje Marino Vocci. Slednji je nasledil Giorgia Depangherja, ki je trenutno podpredsednik. Skupščina bo v dvorani krožka Gramsci (Ul. sv. Frančiška) ob 18. uri.
Brancatija, je mogoče preprečiti emar-giniranje narkomanov (ki je tudi etična, ne samo kazenska), ki jo dejansko uvaja vladni zakonski osnutek.
Že včeraj pa je dospela vest, da je deželni odbor sklenil dodeliti krajevnim zdravstvenim enotam naše dežele več kot šest milijard lir za triletje 1990/92 za okrepitev služb, ki delujejo v pomoč narkomanom (kot je tržaški CMAS).
Sindikalna skupščina uslužbencev Ireta
Delavci obrata Iret so na včerajšnji sindikalni skupščini ocenili položaj v tovarni. Trenutno dela v obratu le štirideset uslužbencev, nekateri so našli drugo zaposlitev, 120 delavcev in uradnikov pa je trenutno v dopolnilni blagajni. Te uslužbence od blizu zanima načrt o mobilnosti, ki naj bi ga pripravilo deželno odborništvo za industrijo.
Pristojni deželni odbornik Ferruccio Saro je, kot znano, obljubil, da bo v roku desetih dni sklical sejo o bodočnosti Ireta, na katero bo povabil predstavnike sindikatov, lastništva, deželne uprave, Zveze industrijcev in nekatere podjetnike, ki bi zaposlili uslužbence trenutno v dopolnilni blagajni. Dekret o dopolnilni blagajni formalno zapade 27. januarja, pristojna telesa pa bodo ta rok skoraj gotovo podaljšala. Delavci se bodo vsekakor v kratkem spet zbrali na sindikalnem zborovanju.
18. 1. 1985	18. 1. 1990
Ob 5. obletnici smrti našega dragega
Albina Guliča
Sekcija KPI E. Berlinguer iz Nabrežine izreka najgloblje sožalje tov. Albinu Škrku in svojcem ob izgubi drage mame.
GLASBENA
MATICA
TRST
Abonmajska sezona 1989/90	,
Danes, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
JASNA CORRADO - MERLAK, harfa OLGA GRACELJ, sopran
NEVA MERLAK, klavir
Prodaja vstopnic pri Utatu v' Pasaži Protti.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
V	petek, 26. t. m., ob 20. uri bo v
gledališču Verdi na sporedu premiera F. Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red A). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Teatro delle Arti ponovila Wilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 23. do 28. t. m. bo skupina OSI 85 predstavila H. Gardnerovo delo RAP-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagjani v pasaži Protti.
Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE GRISTALLO -
LA CONTRADA
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera glasbene komedije H. Ashmana in A. Menkena LA PICCOLA BOTTEGA DEGL1 ORRORI.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Danes, 18. t. m., ob 20. url gostuje v Ajdovščini s Čukovo predstavo LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI.
čestitke
16. t. m. sta se pridružila Pavli, Mari-notu in Jakobu MADALENA in PETER. Obilo sreče in zdravja jim želijo vsi sorodniki.
včeraj - danes
razne prireditve
KD Kraški dom vabi na ogled komedije J. Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka, režija Drago Gorup. Prireditev bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja v soboto, 20. t. m., ob 18.30 večer posvečen ZNANSTVENI FANTASTIKI. Predavala bosta Štefan Pahor in Aljoša Saksida. Prebrala bosta tudi nekatere odlomke iz največjih uspešnic znanstvene fantastike. Vsi prisrčno vabljeni!
KD Fran Venturini vabi na POPOLDNE POSVEČENO HARMONIKI. Nastopajo gojenci društvenih šol za klavirsko in diatonično harmoniko v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
V ponedeljek, 22. t. m., bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril SOCIOLOG PROF. JOŽE PUČNIK, ki je na čelu Združene slovenske demokratične opozicije. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.30, 22.15 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, ZDA 1989, r. Paul Bar-tel, i. Jacgueline Bisset, □
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 E’ stata via, i. Peggy Ashcroft, Geraldine James.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Sorvegllato speciale, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ho vinto la lotteria di Capodanno, kom., i. Paolo Villaggio.'
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Cicciolina e Moana Pozzi supervogliose di mas-chi, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Dustin Hoffman, Sean Connery.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio.
EDEN - 15.00, 22.00 Momenti blu in Qu-ella viziosa, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Piccoli eguivoci, r. Ricky Tognazzi.
ALCIONE - 15.30, 22.00 L'attimo fug-gente, i. Robin Williams.
RADIO - 15.30, 21.30 Conturbanti espe-rienze di una ragazzina in calore,
porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Predsedstvo VZPI-ANPI Trst
obvešča vse člane pokrajinskega odbora, da je seja, ki bi morala biti danes, 18. t. m., ob 18.30, zaradi bolezni nekaterih članov, preložena ha prihodnji četrtek, 25. t. m., ob 19. uri v Domu na Opčinah.
Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
koncerti
Societš del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Natalja GUTMAN in Elisso VIR-SALADZE.
Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Otroci lahko obiskujejo popoldanski pouk do 16. ure. Za informacije tel. 812214 od 8. do 16. ure.
razna obvestila
Skavtinje z Repentabra bodo v soboto, 20. t. m., od 15. ure dalje izvršile akcijo pobiranja papirja in kartona. Lepo prosijo vse prebivalce Repentabra, da pustijo papir in karton pred vhodnimi vrati.
Sekcija KPI občine Dolina vabi na JAVNO ZBOROVANJE, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20. uri v dvorani KD V. Vodnik v Dolini na temo: "Diskusija o reformah, ki jih je predložil tov. Occhetto, državni tajnik KPI". Sodelovala bosta tov. Miloš Budin, deželni svetovalec KPI, ter tov. senator Stojan Spetič.
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst javlja vsem interesentom, da je uprava Dispral iz tehničnih razlogov odpovedala dvorano. Zaradi tega najavljena prireditev za soboto, 20. t. m. odpade. Novi datum bomo javili kasneje.
Obvestilo ZSKD - 31. t. m. zapade rok za predložitev prošenj na Pokrajino za prispevke v smislu deželnih zakonov 68/81, 15/87, 49/83 in 43/80, ki so osnovni zakoni s katerimi podpira naša dežela kulturno, glasbeno, rekreacijsko in športno dejavnost. V ta namen priredi ZŠKD v ponedeljek 22. t. m., ob 19. uri v Grego-čičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 POSVETOVANJE oz. INFORMATIVNO SREČANJE za sestavo prošenj, na katerega vabi včlanjena društva in godbe, ki so v prejšnjih letih že zaprosila za prispevek in tudi draštva oz. skupine, ki to mislijo storiti prvič.
Danes, ČETRTEK, 18. januarja 1990
VERA
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 0.01 in zatone ob 10.35.
Jutri, PETEK, 19. januarja 1990
MARIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 1.34 najvišja 32 cm, ob 8.49 najnižja -11 cm, ob 12.52 najvišja -4 cm, ob 18.16 najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1028,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Caterina Vecchiet, Francesca Fuso, Ilaria Speziali, Jennifer Stojkovič, Riccardo Degrassi, Giovanni Puhali, Marco Poropat.
UMRLI SO: 89-letni Pietro Prelaz, 88-letna Romilda Scabardi, 67-letna Luciana Vellenich vd. Cervazzi, 94-letna Maria Jug vd. Mangione, 90-letna Caterina Buffa vd. Leto, 88-letna Maria Abram vd. Mirosich, 53-letna Elisa Bellot, 87-letna Elisabetta Bonetti vd. Pieri, 79-letna Elvira Pohlen, 71-letni Leone Lazzari, 67-letna Ellida Bussani, 76-letni Emilio Pe-corari, 78-letna Carmela Capodiferro, 82-
DRUŽINA išče varuško s Tržaškega, z vozniškim dovoljenjem, za dveletnega otroka. Tel. 575198 ob večernih urah.
TRGOVINA jestvin zaposli prodajalca/ko staro od 20 do 25 let. Priporoča se resnost ter volja do dela. Tel. 822103.
SPOSOBNA ženska srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinja, hišna pomočnica ali podobno. Tel. na št. (0481] 78180 od 16. do 18. ure.
TAKOJ ZAPOSLIMO izkušenega slaščičarja. Tel. 213055.
SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso. Tel. 213055.
PRODAM fiat 126 bis, letnik 1988, bele barve. Tel. 226752.
NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624.
PRODAM renault super 5 GTL 1100, letnik '85, v odličnem stanju, rdeče barve, prevoženih 78.000 km, za 6.000.000 lir. Tel. vjutranjih urah na št. 220367.
PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju, letnik '87. Cena po dogovoru. Tel. 774103 v popoldanskih urah.
PRODAM omologiran stolček za avto za otroke do 9 mesecev starosti. Tel. ob urah kosila na št. 228785.
PRODAM avto alfa romeo giulietta 1600, letnik '85, km 43.000, v dobrem stanju. Tel. 228909.
PRODAM Jakčev pastel z motivom Ljubljane. Tel. (003861) 443242 od 8. do ll ure. .
POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimsko-športnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Trimorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje".
KUPIM stanovanje v okolici Trsta. Tel. 827094 v večernih urah.
letni Bruno Rizzi, 76-letni Brunone Mo-rosutti, 86-letna Rosalia Sedeucci vd. Enzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg O^pedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Zavije).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PROFESSIONAL ŠPORT - Ul. Udine 45/a, Trst, tel. 418315 - obvešča, da bo sezonska razprodaja zimske opreme od 16. januarja do 27. februarja s popusti do 50 odst.
23-LETNA tajnica išče kakršnokoli službo, tudi kot varuška. Tel. 229402.
PRI POSTAJI prodam 6-sobno prazno stanovanje, primerno tudi za urade, dvigalo in avtonomna kurjava. Tel. 943182 ob urah kosila.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Gorici išče uslužbenko/ca za komercialno dejavnost, tudi začetnika. Zahteva se poznanje jezikov. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV. maja št. 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komerciala".
FINANČNO PODJETJE V TRSTU išče sodelavce z univerzitetno diplomo iz prava, ekonomije, socialnih ved, političnih ved ter informatike in sodelavce z diplomo višje srednje šole znanstveno/tehnične smeri in večletno delovno izkušnjo v komercialnem ali upravnem poslovanju v podjetjih terciarnega sektorja. Potrebno odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika; dobrodošlo znanje srbohrvaščine, nemščine in angleščine. Zaželeni: odprtost, prilagodljivost, komunikativnost. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Finance" do 31. januarja 1990.
MLADA GOSPA išče službo par ur dnevno za vsa gospodinjska dela, posebno pridna kuharica. Tel. v večernih urah na št. 575145.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Nudijo svež.kruh in vino/v shrambi pa visijo dobrote iz jesenskih kolin.
mali oglasi
jLa ^elie
USNJENA OBLAČILA VISOKE MODE
Trg Scorcola 3 - TRST Tel. 363316
naj večja izbira KOŽUHOV in usnjenih oblačil najboljše kakovosti
UGODNA ODPLAČILA
V GORICI
MARR
USNJENA MODA
v Ul. Carducci 46 Tel. 33793
4 korake več in dobili boste naj večjo izbiro KOŽUHOV in usnjenih oblačil po IZREDNIH CENAH
UGODNA ODPLAČILA
SEDAJ SE NAKUP IZPLAČA
Prihajajo
naše
RAZPRODAJE
t	•	'	'	'	•	'
s popusti od
10% do 40%
M*
usnje in krzna za vaše žepe!
Ul. S. Caterina 8 TRST
Tel. 631470
Toplo in mehko krzno, krojeno po najnovejši modi, naj višje kakovosti!
/t/foda
Ul. Udine 30 - vogal Ul. Tasso Tel. 413619 - TRST
Prva STO C K - HO USE trgovina v Trstu za konfekcijo, casual in pletenine.
UGODNA ODPLAČILA
V
Obišči nas... in boš gotov, da si napravil dobro kupčijo!!!
J
::::

Jaguarjeva lepotca iz Koellikerjeve zbirke

SHi
	
	
■	11
■	11
	
9
■
ii
V Milanu bodo te dni odprli Koellikerjevo	kakih 50 let in v tem času se je pri njej	velika limuzina iz prvih povojnih let MK IV,
zbirko starih Jaguarjev. Tvrdka Bepi Koelli-	nabralo nekaj prestižnih modelov. Na zgor-	spodaj pa športni roadstar XK 120 (letnik
ker jih namreč prodaja v severni Italiji že	njih slikah sta med najlepšimi: zgoraj je	1948), ki ga poganja 3,5-kubični šestvaljnik.
I
■11
«
li
ŠiS^ŠSSi-iS
lili
Legacy - nadaljevanje Subarujeve tradicije štirikolesnega pogona
Japonci se približujejo evropskim okusom — Legacy bo kmalu zamenjal dosedanji model leone — različni paketi opreme
Subaru legacy je krstno predstavitev doživel januarja letos v Tokiu, evropsko premiero pa pred nekaj meseci na frankfurtskem avtomobilskem salonu. Legacy bo prej ali slej spodrinil dozdajšnji leone iste znamke, ampak to ni osnovni cilj tega vozila, Subaru se je hotel z njim približati evropskemu okusu, ne le z ličnimi karoserijskimi potezami (prijetna zaobljenost in dosti večja skladnost kot pri leoneju), ampak tudi z obdelavo notranjosti in z njeno opremo ter s stalnim štirikolesnim pogonom, ki omogoča serijsko vgrajevanje zavornega ABS.
Ko gre za karoserijsko obliko in zunanjo opremo, so različice legacyja štiri: limuzina s štirimi vrati in s klasičnim prtljažnikom za sicer zgibljivo zadnjo klopjo, kar pomeni, da je prtljažno prostornino moč povečati od osnovnih 405 na 630 litrov; kombi (station DL), ki je limuzina s podaljšano streho in vrati na zadku (prtljažnik: 420/700 litrov); kombi (station GL/GX) z enako velikim prtljažnikom, pač pa z rahlo privzdignjeno (izbočeno) streho; in ranger, ki je station GL/GX, okrog nosu obrobljen s cevnim varovalom zoper udarce in zato odločen voziti v konkurenci te-
renskih vozil. Ponekod mu to tudi močno olajša pot do kupcev, saj so (na primer v Jugoslaviji) davčne dajatve za terenska vozila nižje od dajatev za običajne osebne avtomobile.
Kupci legacyja lahko izbirajo med dvema, povsem na novo zasnovanima avtomobiloma. Oba sta boksarska štirivaljni-ka s po eno odmično gredjo v vsaki glavi ter s po štirimi ventili za vsak valj. Za razliko od že prej znanih Subaru-jevih bokserjev imata ročično gred vpeto v pet ležajev (namesto v tri), kar prispeva k večji kultiviranosti motorja in k manjšim naprezanjem ob zvišanih vrtljajih.
Manjšemu motorju s 1820 ku-biki gibne prostornine so zagotovili gorivo s sredinskim elektronskim vbrizgavanjem goriva, kar omogoča največjo moč 76 kW oziroma 103 KM pri 6000 vrtljajih v minuti ter največji navor 147 Nm pri 3200 vrtljajih v minuti, večjemu motorju z 2212 kubiki gibne prostornine pa so pritaknili elektronsko posamično vbrizgavanje goriva, kar po-
meni največjo moč 100 kW oziroma 136 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in največji navor 189 Nm pri 4800 vrtljajih v minuti.
Kupcu sta - ne glede na motorno različico - na voljo običajen petstopenjski ali pa samodejni menjalnik, hkrati pa so vsi legacyji brez izjeme opremljeni s stalnim štirikolesnim pogonom. Ta poteka preko sredinskega diferenci-
ala in viskozne sklopke, to pa omogoča vgradnjo ABS, ki je v tem primeru izdelek Boscheve japonske podružnice Nippon.
Tovarniški zmogljivostni podatki za obe različici so tile: največja hitrost od 165 do 199 km/h, poprevčne porabe goriva pa od 8,2 do 10,7 litra na 100 prevoženih kilometrov.
Vsa štiri kolesa se opirajo na posamične obese, z vzmetnimi nogami ter spredaj z enojnimi, zadaj pa dvojnimi prečnimi vodili, zavore pa so spredaj kolutne in posebej hlajene, zadaj pa bobnaste, če gre za slabotnejšo različico in kolutne, če je v nosu močnejši motor.
Legacy ponuja opremo v paketih, a je tudi v osnovni izvedbi po japonsko temeljito opremljen, kar prispeva predvsem k ugodnejšemu počutju voznika in sopotnikov. Sicer pa streže z dobrim kompromisom med športno lego in še udobnim vzmetenjem ter s splošno veljavnimi značilnostmi tako zasnovanega štirikolesnega pogona. To pomeni, da je na začetku ostrega ovinka nos vozila tisti, ki sili naravnost, po zaviranju ali odvzemanju plina pa je potrebno krotiti zadek. Toda: vse poteka brez presenečenj in ne v tolikšnem obsegu, da bi voznik avtomobilu ne zmogel biti kos.
Ne nazadnje je legacy, takoj po krstu dokazal svoje zmogljivosti tudi z rekordno vožnjo, dolgo 100.000 kilometrov. Vožnjo so opravili v Arizoni, ZDA, omenjeno dolžino poti pa so prevozili v 447 urah, 44 minutah in 9,887 sekunde.
TRST - Ul. Settefontane 99 - Tel. 040/948483-944300
AUTOII/
—	PRODAJA VARNOSTNIH NAPRAV IN RADIOTELEFONOV NAJBOLJŠIH ZNAMK
—	MONTAŽA IN POPRAVILA V TEKU DNEVA
—	ODPLAČILA NA OBROKE
Maseratijev labodji spev ob prehodu v Fiatovo okrilje
Kot večina dosedanjih maseratijev je tudi shamal prevzel ime od vetra, tokrat srednjevzhodnega — Agresivni motor v agresivni karoseriji
Mistral, ghibli, bora, khamsin, karif - maseratijev! kupeji zadnjega četrt stoletja so bili vsi po vrsti krščeni z imeni vetrov. Če upoštevamo, da se je na isto področje vmešal tudi Volksvvagen s sciroccom in passatom, bi utegnilo vetrov celo zmanjkati. Pa so tokrat segli v nekdanjo Mezopotamijo, zdajšnji Irak - po tamkajšnji shamal: vroč poletni severozahodnik, z viharno močjo.
Novinec je torej maserati shamal! To je kupe z zalomljenima bokoma, s privzdignjenim zadkom in z nasploh agresivnim videzom. Kratka in široka karoserija vzbuja spomine na nekdanji aston martin vantage zagato, ali pa na alfa romeo SZ. Oblika je Gandinijeva, Gandini pa je avtor lamborghinija miure, pa countacha, pa maseratija khamsina.
Tokrat je mora! Gandini varčevati, saj pri Maseratiju ni ravno čas za razmetavanje denarja. Zato so določeni karoserijski deli, z vrati vred, presajeni z biturba spyderja, precej ostalih dodatkov pa spominja na izdelke avtomo-bilsko-frizerskih delavnic. To pomeni zajetna spojierja pod nosom in zadkom, široki in celotni obliki po meri upognjeni obrobi pragov, zaobljeni zunanji ogledali in tako dalje. Svojstveni in upadljivi so varovalni lok, vpet v streho, razmeroma top nos s kombinacijo okroglih in oglatih žarometov, spojier nad brisalnikoma prednje šipe in trapezoidna izreza zadnjih blatnikov, tako kot pri countachu.
Agresivni zunanji podobi so pritaknili agresiven motor, idejno podoben motorju biturba V6. Torej je v nosu osem-valjnik V oblike (90 stopinj), izdelan iz lahke kovine, s štirimi odmičnimi gredmi v glavah (gredi za izpušne ventile žene zobati jermen, gredi za sesalne ventile pa so z njimi
povezani z verigama), s po štirimi ventili za vsak valj, z dvema turbinskima polnilnikoma, z dvema hladilnikoma polnilnega zraka in z elektronsko napravo za vbrizgavanje goriva, izdelano pri firmi Weber-Marelli.
Povrh tega se ta 3,2-litrski agregat hvali še s kvadratnim
razmerjem med vrtinami valjev in batnimi gibi ter s komaj 20-stopinjskim kotom med ventili. Eno z drugim prispeva k največji moči 325 KM pri 6000 vrtljajih v minuti ter k prestižnemu največjemu navoru 432 Nm pri 3000 vrtljajih v minuti. Tako zmore shamal s serijsko vgrajenim petstopenjskim menjalnikom pospešiti z mesta do hitrosti 100 km na uro v 5,3 sekunde, tovarniško objavljena naj večja hitrost pa znaša 260 kilometrov na uro.
Shamal tehta 1290 kilogramov, dolg je 4,1 metra, širok 1,9 metra in visok 1,3 metra. Dva sedeža sta nameščena nad razmeroma kratko, 2,4-metrsko medosno razdaljo, kar že vnaprej oznanja, da je shamal avtomobil z živahnim zadkom, čeprav so podvozje skrbno obdelali: zadnja prema vpeta z več vodili, zadnje gume (245/45 ZR 16) so širše ’ od prednjih (225/45) in Koni-jevi blažilniki so elektronsko štiristopenjski.
Shamal bo pri hiši Maserati spodrinil zdajšnji karif, ki ga bodo letos julija prenehali izdelovati.
Toda ker se Maseratijev šef Alejandro de Tomaso pravkar dogovarja o združevanju deta in sredstev s Fiatom, ni prav nič tvegano, če ugotovimo: shamal je najverjetneje zadnji čistokrvni maserati. In zato zadnji pravi viharnik te znamke.

pKSSTimm
Do trideset milijonov Ur, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobi! katerokoli pojasnilo
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
*. ■
m
Nova serija range roverjev z močnejšimi motorji in ABS
Sistem zoper blokiranje koles pri zaviranju serijsko vgrajen i' različico ES, pri drugih ga dobite za doplačilo — Dizel še vedno iz tovarne V M
Ko so pred dvajsetimi leti predstavili range rover, je njegovo rojstvo predstavljalo pravo revolucijo na področju terenskih vozil, ki so do tedaj bila okorna in vse prej kot udobna: to predvsem zaradi takrat povsem novega desig-na, izredne udbonosti in cestnih zmogljivosti novega luksuznega terenca.
Rojstvo range roverja pa je istočasno pomenilo tudi tehnično prenovo na področju terenskih vozil, saj so pri njem prvič združili vijačne vzmeti s
Levo zgoraj: pogled na mogočni bencinski osemvaljnik, ki ima sedaj 3,9 litra prostornine; spodaj: 2,5-kubični dizel VM.
togo premo, medtem ko ima marsikatero terensko vozilo še danes listnate vzmeti. Tretji, sredinski, diferencial pa je omogočal stalen prenos moči na vsa štiri kolesa, ne samo pri terenski vožnji, temveč tudi na asfaltiranih cestah.
Karoserija iz aluminija in jeklena šasija sta bili od vedno značilni za. vse /and roverje. Britanska hiša je od nekdaj . vezana na to konstrukcijsko filozofijo, ki vetja tudi za range.
Gre za tehnično izbiro, ki pa ima velike prednosti tudi za kupca. Aluminij predvsem ne rjavi, proti njemu ne morejo nič niti sol niti neugodne vremenske razmere. Poleg tega je aluminij zelo lahka kovina, tako da je ob lahki karoseriji || in dokaj težki jekleni šasiji težišče zelo nizko, le kakih 80 cm od tal. kar močno poveča kot preko katerega se range |§f rover ne sme bočno nagniti, da se ne bi prevrnit. Pri range || roverju znaša nagibni kot 40 stopinj bočno in 45 stopinj vzdolžno in to je pri težki terenski vožnji še kako pomembno.
Range rover ima poslej pete- ||| ro vrat, od katerih so vrata v fgl zadku deljena horizontalno na dva dela. Zgornji de! vsebuje || ogrevano zadnjo šipo, anteno	||
in napravo peri-briši za za-	§§§
dnjo šipo; spodnji de! je ves || kovinski in vključuje ključavnico in kljuko. Kot se za terenca M spodobi ima range rover robustne jeklene odbijače, potem pa je serijsko še opremljen z meglenkami, dvema zunanjima ogledaloma, ki jih lahko električno naravnate od znotraj, centralizirano ključavnico, električne šipe. platišča iz lahke litine, posoda za gorivo ima vratca s ključavnico, za zadnjimi kolesi pa so gumijaste zavesice, ki preprečujejo. da bi blato izpod koles brizgalo na vse strani. Za doplačilo dobite tudi pomično streho, ki je serijska pri različici SE.
Medosna razdalja je pri range g! roverju2.54 m, širina karoseir-je pa 1,8 m. To zagotavlja izredno udobno notranjost, ker ne manjka prostora ne za
na 5. strani C>

1
■1
1
1

■
isl
■
Hiiii
II
Posrečen kompromis terenca z ambicijami cestne limuzine
Nissanov patrol je na voljo tako kot dvosedežnik (nižje dajatve), pa tudi kot kombilimuzina s 5 ali 7 sedeži Terenec, ki je kos sleherni oviri
s 4. strani
voznika, za potnike in za drobnjarije, ki jih ponavadi vlečemo s seboj v avto. Širok tunel, skozi katerega so speljani organi za prenos moči služi istočasno kot odlagališče za najrazličnejše malenkosti, ki jih moramo imeti pri seboj. Na tunelu je tudi pepelnik, stikala za električni pomil^ šip, ročici menjalnikov in ročne zavore. Vendar pa udobnost ni odvisna samo od razsežnosti vozila, k njej prispevajo tudi smotrno oblikovani sedeži, ki imajo sedaj novo peno, ki prispeva k odpravi udarcev in tresljajev, do katerih nujno prihaja pri vožnji po brezpotju. Če se boste odločili za nakup različice SE boste imeli na voljo tudi električni pomik sedežev. Avtomatski pasovi so vgrajeni v prednje sedeže in se pomikajo skupaj z njimi. Zadnja klop je široka poldrugi meter in na njej udobno sedijo tri osebe, naslonjalo pa se lahko zloži in tako poveča prostor prtljažnika na 1.6/0 kub. decimetrov.
Pod je prevlečen z mehkim tapisonom, ki je prisoten tudi v prtljažniku, armaturna plošča in zgornji del vrat pa sta prevlečena z bleščečim lesom. Sedeži so prevlečeni z žametom, ali, na različici SE, z usnjem. Na armaturni plošči so merilnik vrtljajev, termometer za vodo, merilnik goriva, hitrosti, dnevni števec kilometrov ter 12 kontrolnih lučk. Vendar pa je največja novost range roverja 1990 motor: novi range razpolaga sedaj z močnejšim bencinskim in močnejšim dizelskim motorjem. Osemvaljni bencin ar z valji v obliki črke V ima sedaj 3,9 litra in so ga izpeljali iz dosedanjega 3,5-litrskega agregata. Zmore 182 KM pri 4750 vrtljajih in spoštljiv navor 31,8 kpm pri pičlih 2600 vrtljajih. Za vbrizgavanje goriva skrbi elektronika.
Prostornino dizla so povečali za 100 kub. cm, tako da ima novi motor italijanske tovarne VM seda/ 2500 kub. cm. Štiri-valjnik ima turbinski polnilnik in tako zmore 121 KM pri 4200 vrtljajih in 28,9 kpm pri 1950 vrtljajih v minuti.
Range rover je na voljo ali s petstopenjskim mehanskim menjalnikom , ali pa s štiristo-penjsko avtomatiko, v obeh primerih z reduktorjem. Sredinski diferencial ima zaporo. Velika novost je tudi v tem, da ima sedaj range rover tudi ABS, serijsko v ES, za doplačilo pri drugih modelih.
Z bencinskim motorjem dosega range rover najvišjo hitrost 180 km/h, z dizlom pa presega 150 km/h. Avto seveda ni poceni, tudi zato ker ga pesti 38-odstotni davek IVA, tako da cena bencinarja dosega tudi 70 milijonov, turbodiesel pa se suka tam okrog 50 milijonov Ur.
Vozila s pogonom na vsa štiri kolesa postajo vedno bolj priljubljena tudi v Italiji. Gre nedvomno v dobršni meri za modno muho, vendar ustrezajo želji nekaterih po vozilu, ki bi bilo primerno za vsakdanjo vožnjo, za delo, pa tudi za prosti čas in za nekoliko bolj pustolovska potovanja. V Italiji se je v teh letih uveljavilo nekaj japonskih teren-cev, med katerimi je nedvomno Nissanov patrol, ki se je konec leta 1989 predstavil v novi obliki in z novimi tehničnimi značilnostmi. Patrol safari je priljubljeno terensko vozilo, trpežno, vendar istočasno tudi dokaj udobno. Poleg že znanega štirivaljnega dizla so zdaj na voljo še drugi motorji. Naj omenimo predvsem šestvalj-ni 2800-kubični turbodizel (115 KM) in dizel (95 KM) ter šestvaljni trilitrski bencinar (136 KM). Oba motorja imata edino hibo, da plačata 38-od-stotni davek IVA, vendar si lastnik z njima zagotovi toliko dodatnih konjev, ki so pri trdi terenski vožnji včasih neob-hodno potrebni, tako da se nakup vozila z močnejšim motorjem večkrat obrestuje.
Večina Nissanovih modelov je dvosedežnih, tako da jih je mogoče vpisati kot delovna vozila, obstajajo pa tudi različice s petimi in 7 sedeži, še zlasti zanimiva je kombilimuzina s petimi sedeži in z bencinskim šestvaljnikom, ki se praktično he ustavi pred noben oviro.
Notranja oprema pri modelih GR ne zaostaja za opremo luksuznih potniških limuzin: saj ima električne šipe, ser-vovolan in servozavore, električno centralizirano ključavnico, brisalec zadnje šipe, trojno hitrost za prednje brisalce, na novo oblikovane sedeže, ki se dobro oklepajo telesa, za doplačilo dobite tudi klimatsko napravo, kar za poletne mesece, da ne govorimo o vožnji v tropskih predelih, ni nikakor za podcenjevati.
Vožnja z novimi terenskimi vozili kot je patrol safari ne predstavlja nobenih težav, niti za novince. Ne govorimo seveda o zahtevnih vožnjah čez drn in strn, ko je potrebna zvrhana mera pozornosti pa tudi znanja, temveč o vožnji v normalnih okoliščinah:
petstopenjski menjalnik z reduktorji je zelo dober in natančen, primerne pa so tudi zavore, pri čemer pomaga dobra servonaprava. Lega na cesti je primerna vozilu: listnate vzmeti spredaj in zadaj ter teleskopski blažilniki zagotavljajo varno vožnjo, ne smemo pa nikoli pozabiti, da ne vozimo normalne cestne limuzine, temveč terensko vozilo, ki tehta skoraj 25 stotov in je visoko 180 cm.
Nissan si od novega patrola mnogo obeta. Lani so v Italiji prodali kakih 42.000 vozil s pogonom na vsa štiri kolesa, od teh je skoraj 6000 nissanov. Za leto 1990 si obetajo še boljše rezultate, ki pa jih za sedaj niso kvantificirali.
TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203
Za začetek novega teta je Ford pomladil model z vrha hišne lestvice: ford scorpio. Pomladitev pomeni novo masko na nosu, istobar-vnost karoserije in odbijačev, predelano podvozje in s tem v zvezi izboljšano vodenje vozila, temeljitejšo zvočno izolacijo ter v celem široko paleto različic z motorji od 2,0 do 2,9 litra prostornine (vključno 2,5-1 itrski turbodizel), z dvo- ali štirikolesnim pogonom ter z opremami CL, GL, ghia in exclusiv.
Povsem nova pa je dodatna možnost: scorpio ni več na voljo le kot kombilimuzina s petimi vrati na zadku, ampak so mu namenili tudi klasično podobo s stopničastim zadkom in običajnim pokrovom nad prtljažnikom. Ta je zdaj za 50 milimetrov širši od vrat pri kombi-limuzini, zaradi česar so zadnje luči dodatno razmaknili, pa tudi karoserija v celem je za 75 milimetrov daljša kot pri dozdajšnji različici. V prtljažniku je po novem za 490 litrov praznine, s pomočjo po tretjini deljive zadnje klopi pa ga je moč tudi dodatno povečati. Seveda ostane scorpio s položnim zadkom in vrati na njem tudi poslej v prodaji.
Čeprav je mednarodno priznanje avto leta v zadnjem času močno izgubilo na prestižnosti, pa je le nagrada, ki v veliki večini primerov zasluženo nagradi avto, ki po svoji sodobnosti izstopa med drugimi. Dogajajo se tudi do-kajčudne stvari pri podeljevanju te nagrade: tako na primer avto, ki je že deset let pojem uspešnosti, kot VW golf, ni nikoli bil deležen tega priznanja.
Letos je priznanje avto leta zasluženo šlo novi veliki Cit-roenovi limuzini XM. Zanj se je izrekla žirija, ki jo sestavlja 57 specializiranih novinarjev, ki so mu dali 390 točk, takoj za XM pa se je uvrstil mercedes SL z 215 točkami.
Citroen XM je bilavtomobil-ski dogodek za leto 1989. V Italiji so ga začeli prodajati konec jeseni in sta za sedaj pri nas na voljo različici različici z dvelitrskim štirivaljni-kom in s trilitrskim šestvalj-nikom. Ob krizi, ki je zajela področje dizlov, so pri Citroenu sklenili, da bodo XM s dizelskim motorjem začeli prodajati kasneje.
O citroenu XM smo že pisali, tukaj pa bi samo poudarili, da je serijsko opremljen s še popolnejšo verzijo znanih Citroenovih hidropnevmat-
Zasluženo priznanje Francozom Citroen XM — avto leta 1990
skih obes. Oba modela, ki so trenutno naprodaj v Italiji sta opremljena s hidroaktivnimi obesami, ki se prilagajajo vožnji, cestišču, hitrosti itd.
Obese in francosko mehki, skrbno oblikovani sedeži zagotavljajo izredno udobje. Vožnja z XM je zelo prijetna, hidroaktivne pnevmatske
obese, naprava zoper blokiranje koles ABS, kolutne zavore, vse to prispeva k temu, da je vožnja tudi izredno varna.
Nova različica Fordovega vrhunskega modela
Ko škorpijonu zraste rep...
Ford scorpio sedaj na voljo tudi s stopničastim zadkom Izboljšave pri vseh različicah — Ponudba motorjev od 2.000 do 2900 kub. cm
Podedovana športna tehnologija BMW KI00 RS jo je povzel od KI
Ponudba munchenske tovarne za devetdeseta leta - Štirivaljni motor s 16 ventili - Na voljo tudi ABS - Ekologiji vprid kmalu tudi katalizator
Že vsa leta je bil zimski čas v svetu motociklov, čas ko so se proizvajalci pripravljali za novo sezono in brusili svoje nože. V to bitko za življenje ali smrt, ki bo pred pragom devetdesetih let še bolj neizprosna, je letos vstopil tudi zahodnonemški BMW. -Pred vstopom v devetdeseta leta so se pri BMW namreč odločili postreči ljubiteljem turistično športnih motociklov s pravo poslastico in sicer s popolnoma prenovljenim modelom K 100 RS. Tovrstna odločitev res ni nekaj vsakdanjega za tvrdko kot je BMW, kjer se bolj poredkoma odločajo za kakršnokoli izboljšavo in jo vsaj leto dni testirajo predno jo montirajo na serijo modelov. Zato pa moramo priznati, da so izboljšave nemških inženirjev zmeraj umestne in iz tehnološkega vidika gledano na višku. Pri beemveju se ne spuščajo v vsakoletne estetske in nepo-mebne izboljšave, kot se to dogaja pri Japoncih.
K temu pa lahko še dodamo, da jih do izboljšav ni prisililo tržišče, kot bi kdo lahko mislil. Prav nasprotno, v ZRN so 1000-kubični model 'cestnega motocikla izvolili od leta 1983 pa do danes kar 5-krat za motocikel leta. Prodali pa so jih kar 35.000, kar pomeni, da si je model K 100 RS krepko zaslužil naziv "bestseller" osemdesetih let. Poleg že tradicionalnih kupcev, so si, kot pričajo številke, pri beemveju prisvojili še velik kos novih kupcev in to predvsem izven ZRN.
Izboljšani in prenovljeni K 100 RS bo tako še bolj odločno od svojega prednika prestopil prag devetdesetih let. V naslednjih letih bo skušal osvojiti še več kupcev v tem prenatrpanem tržišču cestnih turističnih motociklov in to predvsem zato, ker je ohranil svojo čistokrvno športno nagnjenost.
Vse izboljšave izvirajo iz najbolj športnega cestnega motocikla te prestižne hiše in
sicer iz modela K1, ki je leta 1989 presenetil s svojimi aerodinamičnimi in tehnološkimi novostmi ves motociklistični svet, saj so z modelom K1 pri BMW zavili povsem na novo in toliko bolj zanimivo pot.
Novost predstavlja predvsem motor. Model K 100 RS 90-ih let ni opremljen več s 1000-kubičnim 90-konjskim motorjem z dvema ventiloma v glavi, ampak s štirivaljnim vrstnim motorjem s štirimi ventili v glavi in dvojno odmično gredjo. Motor doseže največji navor pri 6.750 obratih. Pri 8.000 obratih pa doseže moč 100 konj. Poleg tega pa so ga opremili tudi s petstopenj-
skim menjalnikom modela KI, ki omogoča z brezhibnim prenosom moči, da motocikel v ravnini doseže 220 km na uro. Tudi ostale izboljšave ne morejo zatajiti svojega izvora. Tako prednja močna vilica s kraki premera 41,7 mm in hodom 135 mm, kot tudi zadnja nihajna kardanska os "paralever", na katero je pritrjen monoblažilnik s hodom 120 mm. Zato, da bi K 100 RS ohranil svojo turistično usmerjenost, je vzmetenje nekoliko mehkeje naravnano kot pa pri modelu KI.
Tudi zavore so se tako izboljšale. Sedaj je namreč beem-vejev turistični cestni motocikel 90-ih let spredaj oprem-
ljen z dvema kolutoma premera 305 mm, na katera delujejo čeljusti s štirimi bati. Zadaj pa najdemo kolut s premerom 285 mm. Da bo naše turistično udobno potovanje postalo še bolj varno, lahko kupec opremi svoj K 100 RS'z sistemom zoper blokiranje koles (ABS).
Pod pritiskom raznih naravovarstvenih gibanj in večji osveščenosti kupcev na voljo so beemvejevi inženirji K 100 RS opremili tudi z elektronskim vžigom Motronic, ki omogoča, da je izgorevanje v vseh okoliščinah brezhibno in predvsem prispeva k smešni porabi goriva za tako pošast. Pri hitrosti 120 km na uro bomo lahko z enim litrom bencina prevozili kar 18,9 km. Elektronsko upravljanje motorja pa je tudi predpogoj za vgraditev katalizatorske izpušne cevi, ki jo bo BMW predstavil na prihodnjem mednarodnem motociklističnem sejmu v Kolnu.
Nekoliko se je spremenil tudi oklep, ki pripomore, da je vožnja pri visokih hitrost še bolj lagodna. Povsem klasične pa so ostale barve tega bavarskega športno-turistič-nega cestnega motocikla, saj je na razpolago v sivi metali-zirani in zeleni yucca metali-zirani barvi, kar se povsem sklada z njegovo novo in še bolj elegantno linijo.


ZVONKO PETJE

1111111
Še izboljšane zmogljivosti pri alfi 33 z bokserjem 16V
Spremenjen zadek, ki sedaj spominja na alfo 75 - Močnejši modeli na voljo tudi s katalizatorjem - Nekoliko površna izdelava notranjosti
Posrečena Alfi na serija 33 se je te dni pomladila: avto so prvič predstavili pred 7 leti in je bil nujno potreben nekaterih sprememb, da bi ga posodobili. Zunanjost se ni kaj prida spremenila, razen v zadku, ki sedaj spominja na zadek alfe 75. Obliko karakterizira močno privzdignjen zadek in nagnjeno zadnje okno. Novo alfo 33 bodo začeli prodajati v drugi polovici tega meseca (razen verzije 1.7 IE 4x4, ki bo na voljo spomladi), najprej v Italiji, potem pa postopno v drugih evropskih državah. Alfa 33 obstaja kot limuzina in kot kombi in tako bo tudi poslej: limuzina obsega 7 različnih verzij (plus štiri s katalizatorjem), z motorji, ki gredo od 1351 do 1779 kubi-kov (največja moč od 88 do 137 KM), najvišja hitrost pa gre od 176 do 208 kilometrov
VODOOI/1
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122
na uro. Limuzinam je treba dodati še šest različic kombija (od katerih tri s katalizatorjem), pri katerem pa se naj višja moč motorja ustavi pri 110 KM. To pa zato, ker za kombi ni predviden novi štirivaljni 1.700-kubični boksar s 16 ventili, ki poganja alfo 33 16V guadrifogiio ver-de. Pri modelih s 1700-kubič-nim motorjem lahko dobite tudi tristezni akatalizator s sondo lambda: v takem primeru ima vaš avto pravico, da dobi tudi oznako »euro-pa«. V skladu z zmanjšanim interesom za dizel je 33 na voljo samo s 1800-kubičnim motorjem na plinsko olje, vendar s turbinskim polnilnikom in z intercoolerjem. Oblika avta je zašiljena in elegantna, z dobrim količnikom zračnega upora. V nosu je nova maska z značilnim stiliziranim trikotnim Alfi n im ščitom, prednje luči so dokaj nizke, srednji del pokrova motorja je še kar privzdignjen. Zadek je kratek in prisekan, zadnje luči so vključene v rdeč pas, ki gre čez ves zadek. Zadnji in prednji odbijač sta zajetna in se nadaljujeta tudi preko prednjega oziroma zadnjega blatnika. 33 boxer 16V »zelena detelja« ima tudi vpadljiv spojler v zadku, ki avtu daje agresiven videz.
Notranjost je udobna in privlačna, kot vse alfe nižjega razreda pa je izdelava dokaj površna in malomarna. Nove alfe so naprodaj s tremi različnimi paketi notranje opreme: najpreprostejši paket so imenovali funkcionalen, vmesnega eleganten, najpopolnejšega pa športen.
Med motorji gre omeniti predvsem nov bokser s 16 ventili in dvema odmičnima gredema, pri katerem skrbi za vžig in splošno vodenje motorja Boschev sistem mot-ronic z vbrizgavanjem goriva multipoint.
1.300 in 1500 kubična motorja imata po dva dvojna upli-njača in naj večjo moč 88 oziroma 105 KM. iz serije 1700-
kubičnih motorjev je tu še osemventilski štirivaljnik z elektronskim vbrizgavanjem goriva L3.1-Jetronic, ki zmore 110 KM.
Vse nove alfe 33 imajo ser-vovolan, pri cenejših modelih, 1.3 in 1.5, ga dobite za doplačilo, drugi pa ga imajo serijsko vgrajenega. Prednje kolutne zavore so pri še-stnajstventilskih motorjih zračno hlajene, za doplačilo je navoljo tudi sistem zoper blokiranje koles ABS, ki je kompatibilen tudi s štirikolesnim pogonom. Zadnje zavore so bobnaste. Osemventilski model 1.7 dobite namreč lahko tudi s pogonom 4x4, pri katerem vključite pogon na zadnji kolesi s pritiskom na stikalo.
Limuzine torej obsegajo 11 različic, ki jih moramo podrobno navesti, če hočemo imeti jasno sliko ponudbe. Tu so: alfa 33 (1351 kub. cm, 86 KM, 176 km/h), alfa 33 1.5 (1490 kub. cm, 105 KM, 188 km/h), alfa 33 1.7 IE (1712 kub. cm, 110 KM, 190 km/h), alfa 33 1.7 IE »europa« (1712 kub. cm, 107 KM, 188 km/h), alfa 33 boxer 16V (1712 kub. cm, 137 KM, 205 km/h), alfa 33 boxer 16v »europa« (1712 kub. cm, 132 KM, 203 km/h), alfa 33 boxer 16v guadrifogiio verde (1712 kub. cm, 137 KM, 208 km/h), alfa 33 boxer 16v guadrifogiio verde »europa« (1712 kub. cm, 132 KM, 205 km/h), alfa 33 1.7 IE 4x4 (1712 kub. cm, 110 KM, 187 km/h), alfa 33 1.7 IE 4x4 »europa« (1712 kub. cm, 107 KM, 185 km/h), alfa 33 1.8 TD inlercooler (1779 kub. cm dizel, 84 KM, 171 km/h). Tem je treba dodati seveda še 6 modelov kombijev ali šport wagon, kot jih imenujejo pri Alfi, ki pa vg lavne m razpolagajo z enakimi motorji kot limuzine, razen s 1500 kubičnim in 1.7 16V. Zmogljivosti so nekoliko nižje kot pri ustreznih limuzinah.
Naj dodamo še, da imajo vsi modeli petstopenjski menjalnik in nastavljiv volan ter pet varnostnih pasov.
11
Vojna napoved prevladujoči neumnosti
Grillove bodice
Beppe Grillo
MILAN — Beppe Grillo se je naveličal politikov. Andreotti, Craxi, ministri in strankini sekretarji niso več tarča njegovih ostrih besednih bodic. Za svojo kabaretsko predstavo »Dobre novice«, katere premiera je bila v torek v Milanu, se je komik lotil kar italijanske družbe v celoti.
Predstava, ki traja dobri dve uri, je v bistvu prava vojna napoved neumnosti, slepoti, konsumizmu, konformizmu in norosti Italijanov. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili milansko gledališče Carcano, so se v večini zabavali in s smehom ter ploskanjem sprejeli najbolj ostre in duhovite Grillove vice. Obenem pa ni manjkalo tudi zaprepadenih gledalcev, ki se jim je zdel komikov besednjak preveč drzen in njegova satira italijanske družbe preostra. Dejstvo je namreč, da Grillov kabaret ni povsem primeren
za tiste družine, ki so rade gledale Grilla na televiziji in z umirjenim užitkom prisluhnile njegovim vicem na račun politikov. Tokrat si je Grillo privoščil zares ostro satiro, ki je v sozvočju predvsem s stistimi, ki se iskreno zgražajo nad prevladujočimi družbenimi pojavi in cenijo tudi stroge in boleče obsodbe.
Ni naključje, da sta pri oblikovanju Grillovega monologa sodelovala urednik satirične priloge dnevnika 1'Unita Michelle Serra in znani kantavtor Gi-orgio Gaber. Izrazita tarča kabaretske predstave je tako »vladajoča neumnost«, ki ima po oceni komika v množičnih medijih resonančni trup. Grillo krepko udriha po tem pojavu in je zelo oster tudi s kolegi, ki se predajajo mitu uspeha, denarja, televizijskemu paradiranju, da bi lahko reklamizirali svoje predstave. Med nastopom ima Grillo na odru prižgano televizijo, kar mu omogoča tudi neposredne komentarje o dogajanju na ekranu. Pa tudi tiskani besedi ne prizanaša (»Rad bi razumel, zakaj nekateri tedniki objavljajo na naslovnih straneh gola dekleta, ko se rušijo borze«).
Komik se zgraža nad tistimi, ki so si za božič privoščili »sesalec mozoljev« in »stroj za privezovanje kravate«, ali z ženskami, ki se pojavljajo na ekranih, da bi se lahko v neposrednem prenosu prerekale s soprogom. Zaradi vsega tega Grillo čuti v sebi »Macbethov obup« in zaključi prireditev s tem, da s svojim satiričnim kazalcem zažu-ga vsem tistim, ki radi posedijo pred televizijo, kupujejo nepotrebne knjige in nočejo več misliti z lastno glavo.
Danes piano bar s Ksenijo Mahne
Kot po vsaki prireditvi v tržaškem Kulturnem domu bo tudi po današnjem koncertu Glasbene matice, odprt bar. Obiskovalci se bodo lahko zadržali v prijetnem vzdušju ob klavirski glasbi Ksenije Mahne.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Avtizem, zapor brez sten
Za gotovo lahko velja, da o avtizmu premalo vemo, da za avtistične otroke in odrasle vse premalo storimo.
Nekaj splošnih informacij o tem, da tudi taki ljudje so, je prinesel film Rain Man, ki je sicer nekoliko literarno zaneseno, a vendar dovolj iskreno spregovoril o tej bolezni za tiste, ki so sposobni odkrivati avtistični svet.
V zapisu iz nemške revije Eltern odkriva svoj, lastni svet dvajsetletni Di-etmar Zoller. V Zvezni republiki Nemčiji, kjer živi, obremenjuje ta še ne povsem pojasnjena bolezen 7000 otrok.
Še preden nas Dietmar popelje v svoj svet pa si bodimo na jasnem: tako protagonist filma, kakor Dietmar nam nekaj razkrivata, kar je nam razumljivo. Veliko avtističnih otrok pa ničesar ne razkriva ali pa se trudi, da bi nekaj razkrilo, kar mi nismo sposobni dojeti ali na način, ki ga mi »normalno opremljeni za življenje« ne uvidimo. Ko je bil Dietmar Zoller še majhen, so se mu prikazovali ljudje kot mastno tiskane pošasti brez konture: »spominjam se, da so prej imeli vsi ljudje kriv nos.,. Najhujši pa je bil njihov hrup. Govorili so med seboj brez pavze, brez začetka in konca.« Dietmar je od tega dobil »kaos v glavo« - ni mogel vtisov urediti, razvrstiti, razumeti. »Takrat še nisem imel prijateljev, večinoma sem prejokal, pogosto sem rjovel kakor žival. Po drugi strani pa sem bil brez občutkov, nobene ljubezni nisem dojemal, vsak dotik je bil neprijeten: bilo je tako nedoločno, kakor da vsega tega ni.»
Danes že dvajsetletni Dietmar Zoller ne more govoriti o svojih otroških spominih. Ta avtistični dečko ni v svojem življenju še nikoli poklonil besede kakemu tujcu. Resnično zna govoriti le s svojo materjo.
In toliko bolj pomembno je bilo za Dietmarja odkritje pisave. Od svojega sedmega leta je začel beležiti svoje »kramljanje iz duše« v pisma, dnevniške zapise in zgodbe. Iz tega je sedaj nastala knjiga, ki ji je dal naslov »Ko bi jaz mogel z vami govoriti...« Dieter upa, da bo s tem delom dosegel več razumevanja za avtistične osebe.-
Tudi slikanje je bilo velikokrat za prizadetega fanta dobra pot za izraža-
nje svojega čutenja: »Moje slike so delček mene. Vanje vlagam vse, kar imam v sebi.« S konico čopiča do potankosti izpolnjene slike kažejo na primer človeka, ki z zavzetim izrazom na obrazu nekaj nosi na modro rjavem ozadju. Figuro obdajajo rumeni toni. Dieter razlaga, da gre za starega avtis-ta, ki nosi svojo usodo. Življenjsko breme je težko, osamljen hodi po svoji poti, brez prijateljev. Zato ga je obdal s sijem, ki ga ne more dojeti nihče, ki stoji zunaj tega.
Ali ob sliki, ki prikazuje dve ženski figuri na rjavkasti podlagi - večjo modro, manjšo a v rumenih tonih: »Mati z avtistično hčerjo. Strokovnjak bo takoj ugotovil, da hčerka skeptično gleda na mater. Morajo torej obstajati vzroki, da je dekle zraslo na tak ha-čin.«
Če se povrnemo k filmu, ki ga je interpretiral Dustin Hoffman, moramo ugotoviti, da do takrat ta bolezen ni učinkovala posebno fascinantno na širši svet in je bila le stvar strokovnjakov. Znanstvena definicija te bolezni
ugotavlja, da gre za motnjo v globljih kontaktih in v komunikaciji. Prizadeti se potegnejo nazaj sami vase (grško: autos). Živijo v sebi lastnem svetu, kakor v zaporu brez sten: sami od sebe ne morejo ven, mi od zunaj pa ne najdemo nobenega vhoda, ki bi peljal k njim.
Približno četrtina vseh avtistov je intelektualno normalno obdarjena: ostali so - različno težko - prizadeti tudi v duševnem razvoju. Vendar pa odkrijemo v obeh skupinah tipično avtistične simptome. Sem spadajo na primer govorne motnje. Velikokrat je govor monoton in lajnast, včasih izumetničen kakor uradniški jezik ali prepreden z neumnimi besednimi sklopi. Posebej se ugotavlja, da ponavljajo vprašanje sogovornika (eholalija). Na vsak način želijo imeti red. Vse mora biti tako, kakor je vedno bilo. Drugačen stol pri kosilu ali »napačna« stran ceste na poti v šolo lahko sprostita prav gotovo nepopravljivo zmešnjavo.
(se nadaljuje)



: ..................
lllllIBIIlilllllll
današnji televizijski in radijski sporedi
m • •
r ^ rai -i
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - 40 let med živalmi
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	SP v smučanju: biatlon
20 km
16.15 Mladinska oddaja: 17.55 Iz parlamenta in ves 18.05 Aktualno: Italia ore 8-I * * 45 Nanizanka: Santa . bara
10-40 Almanah, vrem« dnevnik
20.30	Nanizanka: 11 vigile bano - Love ston
„„ Saro famoso
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Monsieur Verdo ux (dram., ZDA 1947 r.-i. Charlie Chaplin)
0.40 Nočni dnevnik 0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| C RAI 2__________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nato risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Renesančna Italija
10.00	Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Hunter
21.40	Dnevnik - politična tribuna
22.20	Aktualno: Mode 1990
23.00	Košarka: za pokal prvakov, Philips-Barcelona
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop
0.20 Film: 003 contro Intelli-gence Service (krim., VB 1963, r. Robert Tron-son, i. Bernard Lee)
f	RAI3______________
10.30	SP v smučanju: biatlon 20 km
11.30	Videofragmenti: Black & Blue
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - II fattore tempo, Vita degli ani-mali, Italian Style, II nu-ovo processo penale
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Telesto-ria - O Sredozemlju
15.30	Turnir v biliardu in rokomet
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto -di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda, vmes (22.30) dnevnik
23.00	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
23.50	Filmske novosti
24.00	Dnevnik - v kiosku
TV Ljubljana 1 j
9.00	Zimski počitniški spored. Risanke, 9.35 Periskop, 10.25. Kam, kje, kako med počitnicami,
10.30	Sokoli (4. del),
11.55	dok. Od obale do obale
12.55	Risanka
13.05	Film: Moj brat ima čudovitega brata (kom., ČS 1974, r. Stanislav Struad, i. Jan Hrušin-sky)
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Mostovi (pon.)
17.15	Naša pesem
17.50	Spored za otroke in mlade: nad. Mladi Sherlock (2. del), 18.25 Ciciban, dober dan
18.55	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik, šport in vreme
20.05	Nadaljevanka: Paracel-sus (D. Baker, r. Douglas Baker, 1. del)
20.55	TV okno, nato Tednik
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.30	Komedija na slovenskem odru: Važno je imenovati se Ernest (Wilde, pred. AGRFT)
[~WiP) TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo
15.15	Tenis: Australian Open (ponovitev)
16.30	Nogomet - špansko prvenstvo
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
21.45	Teniški turnir Australian Open (povzetki)
23.15	Košarka NBA 0.30 Rubrika: Fish Eye
TV Ljubljana 2
17.25	Dok.: Teleski '90
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: Alb, Alb
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Košarka: Jugoplastika-Maccabi
21.30	V hribih se dela dan
22.00	Mali koncert: La Roset-ta (M. Stibilj-S. Hren)
21.15	Dokumentarec: Sum-merzeit-Winterzeit
21.45	Večerni gost
CANALES
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat - Un papa nuovo di zecca
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti),
14.15	11 gioco delle cop-pie (vodi Marco Predo-lin)
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro
1	e ?0 Zdravniški pregled
6.30	CanaleSzavas
■00 Kvizi: Doppio slalom (vodi Corrado Tedeschi),
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45
nrv Tramoglie e marito
5	Variete: Striscia la noti-
2	zia
23.05	{5,V1Z: Tele mike
variete: Maurizio Co-
0 . stanzo Show
6	Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
•10 Nanizanke: Lou Grant -La legge e uguale per tutti, 2.10 Bonanza - II francese
RETE 4________________|
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto delLamo-re, 17.00 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Uno sparo nel buio (kom., ZDA 1965, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, Elke Sommer)
22.30	Film: Rough Cut (kom., ZDA 1980, r. Don Siegel, i. Burt Raynolds, David Ni ven)
0.40 Film: Una notte di paura (dram., ZDA 1972, r. Je-annot Szwarc, i. Martin Balsam, i. Čatharine Burns)
2.10	Nanizanka: Dragnet
| ITALIA 1_________________J
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.L
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	Genitori in blue je-ans
20.00	Risanke
20.30	Film:	LTmplacabile
(fant., ZDA 1987, r. Paul Michael Glaser, i. Arnold Schwarzenegger, Richard Dawson)
22.25	Nanizanka: I-Taliani
22.55	Dokumentarec: Sorrisi e filnjini
23.05	Nogomet: Viva il mon-diale
23.35	Šport: Grand Prix
0.55 Nanizanki: Crime Story,
1.55	Gli intoccabili
I OPEON____________________j
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Agche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: A faccia nuda
(krim., ZDA 1984, r. Bryan Forbes, i. Roger Moore, Rod Steiger)
22.45	Variete: Sportacus
23.00	Reportaža
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke: Snack, nato nanizanka Segni particola-ri - genio
16.00	Film: Tre ragazze in volo (dram., ZDA 1978, r. Peter Hunt, i. Kat))ryn VVitt)
18.00	Alktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Un tocco di olasse (kom., VB 1973, r. Melvin Frank, i. George Segal, Glenda Jackson)
22.25	Šport: Snežni planet
22.55	Vesti in šport
24.00	Film: La lunga fuga di Sara (pust., ZDA 1971, r. Allen Miner, i. M. Wit-ney)
TELEFR1ULI____________
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: I diamanti della morte
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Diciott'-anni, Versiglia 1966,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Lo scialo
22.00	Nanizanki: Vida de mi vida, 23.00 Kodjak
23.30	Dnevnik in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije;
12.40	Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941;
15.40	Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (13. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana;
18.30	Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30
'Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00
. Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji;
18.00	Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Morda bo možno zaposliti tuje državljane v bolnišnicah
Zadnji ukrep vlade, s katerim je tujim državljanom dana možnost, da uredijo svoj položaj glede bivanja in zaposlitve v Italiji, odpira tudi nekaj možnosti za rešitev zlasti v bolnišnicah ob meji zelo občutenega pomanjkanja kvalificiranih bolničarjev. Pred nekaj meseci smo poročali o načrtu Dežele, da bi v bolnišnicah v Trstu, Gorici in morda tudi kje na Videmskem zaposlili kvalificirane bolničarje iz sosednjega jugoslovanskega območja. Nakazana možnost je zatem naletela na, kot se zdi, težko premostljivo oviro. Zakon namreč izrecno predvideva, da morajo biti zaposleni v javnih ustanovah le italijanski državljani.
Ne bi bilo posebnih problemov za zaposlovanje državljanov ene od članic Evropske gospodarske skupnosti, v primerih jugoslovanskih državljanov pa je zadeva dosti bolj zapletena.
Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da v pristojnih organih trenutno ugotavljajo kolikšne so, ali bi bile dejanske potrebe po kvalificiranih bolničarjih za namestitev v javnih bolnišnicah. Istočasno pa tudi preučujejo najnovejše predpise, ki, kot se zdi, dopuščajo tudi možnost zaposlitve državljanov tretjih držav.
Potrebe po kvalificiranih bolničarjih so zelo občutene. Tako stanje se na prvi pogled zdi absurdno, spričo stalnega ugotavljanja o prevelikih stroš-
kih v javnem zdravstvu, o omejevanju izdatkov, o krčenju in prestrukturiranju služb. Če je v nekaterih sektorjih dovolj in morda odveč število osebja, pa po drugi strani primanjkuje strokovno usposobljenih bolničarjev.
Diplomanti iz dveh, oziroma triletnih poklicnih šol za bolničarje ne utegnejo nadomestiti niti upokojene bolničarje. Številni diplomanti so doma v krajih izvene naše dežele in zato, logično, po dokončanem šolanju iščejo zaposlitev v bližini doma, ali pa celo na tujem. Stanje je zato iz leta v leto težje.
Najhitrejša in verjetno najbolj uspešna bi bila rešitev z možnostjo zaposlitve bolničarjev iz jugoslovanskih krajev ob meji, o čemer smo v našem listu sicer že poročali.
Upati je, da bo v uvodu nakazana možnost v kratkem lahko postala stvarnost.
Okrog dvajset prošenj za ureditev statusa tujcev
Po objavi zakonskega dekreta z dne 30. decembra lani, ki daje možnost tujim državljanom, da uredijo svoj stat-rus glede bivanja, oziroma zaposlitve
v Italiji, se je v pristojnem uradu na kvesturi v Gorici zglasilo kakih dvesto oseb. V glavnem so želele točna pojasnila o možnostih in pogojih.
Do 15. januarja so prejeli na kvesturi enajst formalnih prošenj, v naslednjih dneh pa še nekaj. V veliki večini primerov prosijo za ureditev statusa jugoslovanski državljani.
Prošenj s strani priseljencev iz afriških ali severnoafriških držav doslej niso prejeli, kar je tudi razumljivo. Na Goriškem je namreč struktura gospodarstva taka, da ni velikega popraše-vanja po nekvalificirani delovni sili.
Med tistimi, ki so zaprosili za ureditev statusa bivanja, oziroma zaposlitve, sta tudi po en ameriški in en kitajski državljan.
Vogrsko
V prostorih novogoriške knjižnice Franceta Bevka, v Ulici Gradnikove brigade 25, bodo danes ob 19. uri predstavili knjigo Julija Beltrama Vogrsko v ogledalu časa.
Knjigo, ki jo je izdala založba Lipa, bosta predstavili Slavica Plahuta in Nives Marvin.
Prav tako danes ob 16. uri pa bo predstavitev omenjene knjige v šoli na Vogrskem.
V prometni nesreči v Krminu ranjen 90-letni upokojenec
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
PRIREJA NIZ PREDAVANJ OB 100-LETNIC1 ROJSTVA
Virgila Ščeka
O Ščeku bodo spregovorili prof. Peter Stres, Marko Tavčar in prof. Anton Požar. Prvo predavanje bo DANES, v četrtek, 18. januarja, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Prof. Peter Stres bo govoril na temo:
Virgil Šček in goriški krščanski socialci po prvi svetovni vojni
Hude telesne poškodbe je zadobil v prometni nesreči 90-letni Angelo Berga-min iz Krmina, Ul. Madonnina 15. Z avtom ga je povozil 55-letni Mario Battisti iz Gorice, Ul. Pasubio 1. Nesreča se je zgodila v torek, malo pred 21. uro v bližini Bergaminovega doma. Zdravstveno stanje ponesrečenca je precej težko. V nesreči si je namreč zlomil kolk na desni nogi ter zadobil hude telesne poškodbe v spodnjem delu telesu. Zdravniki so zaskrbljeni predvsem zaradi komplikacij, spričo dejstva, da ponesrečenec ni več rosno mlad. Na ortopedskem oddelku goriške bolnišnice so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo.
Kulturna dejavnost Srečanje z društvi
Pokrajinska uprava je dala pobudo za sestanek, ki bo danes ob 18. uri, v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu in kjer bodo objasnili nove pristojnosti Pokrajine na področju kulturnih dejavnosti, s posebnim ozirom na deželni zakon št. 10/88.
Priporoča se udeležba predstavnikov kulturnih društev in organizacij.
Jezus iz Montreala v Kulturnem domu
Drevi ob 20.45 bodo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici vrteli kanadski celovečerni film "Jezus iz Montreala". Film, ki ga je leta 1989 režiral Denys Arcand, spada v zimsko ponudbo goriškega Kinoateljeja, ki se že z veliko vnemo pripravlja na 5. Film Video Monitor, ki bo na sporedu čez poldrugi mesec.
"Jezus iz Montreala" nedvomno spada med vrhunske filmske stvaritve v preteklem letu, saj je na lanskem kinematografskem festivalu v Cannesu prejel Veliko nagrado žirije. Film pripoveduje o mlademu igralcu-režiserju, ki se mu ob pripravljanju na uprizoritev Križevega pota razkrije labirint metafizičnih vprašanj. Mladenič se do take mere vživi v vlogo filma, da se z vso silo požene v pravo križarsko vojno proti nezrelim predstavam potrošniške družbe. Veliko oseb mu bo z navdušenjem sledilo, toda tamkajšnji kuriji ni po godu tak razplet filmskega snemanja in ga zato na dramatični način prepove.
V glavnih vlogah nastopajo Lothaire Bluteau, Catherine VVilkening, Johan-ne-Marie Tremblay in Remy Girard. Film traja 2. uri.
Steklena menažerija
V Verdijevem gledališču gostuje drevi Stalno deželno gledališče z znano komedijo Tennesseeja Williamsa "Steklena menažerija". Predstavo je režiral Fu-rio Bordon, v glavni vlogi pa nastopa znana gledališka igralka Piera degli Espositi.
Z Williamsovo komedijo se prične krajši gledališki ciklus, ki bo posvečen ameriški dramaturgiji, saj bodo v naslednjih mesecih prikazana na goriškem odru še dela treh ameriških piscev, in sicer VVilderja, Millerja in Gardnerja. Delo "Steklena menažerija" je posrečena komedija, v kateri se gledalca polasti prava atmosfera t.i. stare Amerike.
Drevišnja predstava spada v letošnji abonma italijanskega deželnega gledališča. Predprodaja prostih vstopnic je v turistični agenciji Appiani na Korzu Italia ali neposredno pred predstavo (od 19.30 dalje) pri blagajni gledališča.
Naslednja gledališka predstava v Verdijevi dvorani bo na sporedu v petek, 26. januarja, ko bodo uprizorili Wilderjevo "Majhno mesto" v režiji priznanega italijanskega režiserja Ermanna Olmija.
Dijaki in Aeritalia
Jutri bodo dijaki četrtih in petih razredov goriškega industrijskega zavoda "Galilei" lahko pobliže spoznali delovanje podjetja Aeritalia, ki spada v vrh italijanske letalske in raketne industrije. Podjetje spada med tako imenovana državna podjetja, oziroma podjetja z državno soudeležbo. Ravnateljstvo zavoda Galilei bo namreč v sodelovanju z vodstvom podjetja pripravilo okroglo mizo, kjer bodo gostje predstavili podjetje, organizacijski ustroj, proizvodnjo in bodoče načrte podjetja.
Podjetje Aeritalia ima v naši deželi dokaj razvito dejavnost. Poleg tovarne Meteor deluje v Ronkah novi obrat za najsodobnejše tehnološke sisteme in daljinsko upravljanje. Obrat so odprli pred nekaj meseci. Vodstvo Aeritalia namerava v kratkem postaviti še tretjo tovarno, v kateri bodo lahko dobili zaposlitev številni dijaki, ki bodo v naslednjih letih zaključili šolanje na industrijskih poklicnih zavodih.
Ob priložnosti srečanja s predstavniki skupine Aeritalia bodo v šolskih prostorih pripravili razstavo proizvodov omenjene skupine.
KULTURNI
DOM
AKADEMSKI SLIKAR
Franc Novinc
19. 1. 1990 - 30. 1. 1990
Odprtje razstave v petek, 19. januarja 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20.
..msisi
Celoletna
Mesečna
Spremembe voznega reda avtobusov za Tržič in Videm
Od danes veljajo na medkrajevnih avtobusnih progah APT E - 10, E - 12 in E - 14 precejšnje spremembe, tako v razporedu voženj in urnika.
Na progi E 10 med Gorico, Gradiščem in Tržičem so uvedli še eno popoldansko avtobusno vožnjo, namenjeno v glavnem delavcem in dijakom. Avtobus bo odpeljal ob 16.45 iz Gorice, vozi pa vsak delavnik od ponedeljka do petka.
Na progi E 12 med Gorico, Sovod-njami in Tržičem, so ukinili avtobus ob 16.15. Avtobus, ki je doslej vozil ob 16.50, bo odpeljal pet minut prej in sicer ob 16.45. Avtobus bo še zmeraj
192.000 lir 20.000 lir

□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
vozil ob delavnikih, med ponedeljkom in petkom.
Tri spremembe zadevajo progo E 14 med Gorico in Krminom, oziroma Vidmom in Čedadom.
Avtobus, ki odpelje ob delavnikih ob 11.50 iz Vidma, bo odslej vozil do Mariana, preko Corone v Moraro.
Ukinja se podaljšana vožnja avtobusa, do Mariana, Corone in Morara, ki prevaža v glavnem dijake in ki odpelje ob 12.50 iz Manzana.
Uvede se podaljšana vožnja do Mariana, Corone in Morara za avtobus, ki odpelje ob 12.58 iz Čedada.
Vozni red avtobusa na ptogj E 12 med Gorico - Sovodnjami - Tržičem.
Odhod iz Gorice ob 16.45, Štandrež 16.50, Sovodnje 16.55, Zdravščine 17.03, Zagraj 17.07, Poljan 17.09, Redipuglia 17.13, Ronke 17.16, Tržič, ladjedelnica, 17.23.
čestitke
Danes praznuje 60-letnico življenja Milan Gergolet, Beskov iz Doberdoba. Zvestemu pevcu nazdravlja ob priložnosti pevski zbor Jezero.
razna obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da so vabila za planinski ples na razpolago v trgovini Bavcon. Ples bo 27. t. m. Društvo vabi člane, naj pohitijo s prijavami, ker je število mest omejeno.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Jezus iz Montreala«. Režija Denys Arcand.
CORSO 17.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 20.30 »Zoo di vetro«. Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Fino in fondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rw>	v
Trzic
EKCELSIOR 17.30-22.00 »I peccati della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Sila moči«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497.
pogrebi
Danes ob 8. uri Danilo Leban iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9.30 Maria Lutman vdova Brumat iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Olimpia Corolli vdova Montuori iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Antonio Vec-chiet (krsto pripeljejo iz Nabrežine) v mrliško vežo glavnega pokopališča, pogreb na glavnem pokopališču, ob 13.15 Maria Buiatti por. Mocchiutti iz splošne bolnišnice v Krmin.
IZREDNA
RAZPRODAJA
OB KONCU SEZONE S POPUSTI
OD 20% DO 60%
obv. občini 2. 1. 1990
Ob 100-letnici smrti »očeta arheologije«
Zgodovina pozna le majhno število raziskovalcev, ki so v svojem življenju doživeli toliko naglih usodnih preobratov in si nabrali toliko bogatih izkušenj kot je to uspelo nemškemu veletrgovcu in arheologu Heinric-hu Schliemannu. S svojimi odkritji je položil nove temelje najlepšim izoro-čilom človeškega rodu. Njegova epohalna odkritja so se začela na Itaki in v Troji ter se nadaljevala v Mikenah, v Tirintu in v Orhomenu. Rezultati njegovih izkopavanj so bili posledica njegove neomajne vere v sporočila Homerja in drugih starejših avtorjev. Ker je vse življenje verjel v zgodovinska dejstva, ki govore npr. o »Zgodbi božanske Troje«, o zakladih in o tragediji Agamemnove prestolnice, ki so jih mnogi njegovi sodobniki smatrali za gole izmišljotine, mu jih je uspelo uresničiti. Med vsemi njegovimi odkritji je daleč najpomembnejše odkritje mikenskih kraljevskih grobnic (1876); celo »Priamov zaklad« ob tem kar zbledi. To so bili v resnici prvi dokazi za visoko kulturo, tisoč let starejšo od grške na helenskih tleh. Vendar takrat še niso dojeli popolnega pomena tega odkritja. Šele sčasoma so, zahvaljujoč se najdbam na Kreti (Knosos), spoznali, da izvira najmanj devet desetin teh dragocenih izkopanin od umetniško nadarjenega ljudstva, katerega zgodnejša dela je mogoče zaslediti že v čezmorskih mijon-skih središčih.
Schliemann ni bil prvi, ki je spoznal pomen visoke planote Hissarlik -zibelke Troje, toda bil je prvi, ki je tako trdno veroval v Homerja, da je sklenil znaten del svojega premoženja in energije svojih poznejših let odmeriti poskusom izkopavanja, ki so se zdeli tedanjim strokovnjakom naravnost utopični. Kot naselbina je bila predzgodovinska Troja križišče, ki je obvladovalo dostop k Dardanelam in nadziralo zgodnji promet med Egejskim in Črnim morjem. Poleg tega je predstavljalo konec cest, ki so vodile v notranjost Anatolije in tako je bila Troja dejansko pravi predhodnik Bizanca in Konstantinopla. Že s tega stališča je bilo postopno odkrivanje njenega prejšnjega obstoja zelo važen prispevek k prvotni zgodovini evropske civilizacije.
V enem izmed svojih zgodnjih zapiskov, ko se je ukvarjal le s trgovino, torej predno je dosegel akademsko izobrazbo in kasneje doktorat, je Schliemann nekoliko patetično zapi-sal: »Nikoli ne bom mogel postati učenjak«, in v pravem pomenu besede tudi nikoli ni bil arheolog v današ-
njem smislu. Arthue Evans je o njem med drugim zapisal: »Predvsem mu je manjkala umetniška presoja, kajti čim bolj barbarsko je bil obdelan predmet, tem bolj mu je ugajal. »Toda kljub številnim kritikam je Schliemann verjel, kopal in našel... Njegova velika zasluga je tudi v tem, da je svojeročno in s pomočjo svoje izredno nadarjene druge žene Sofije rešil nepoškodovane mnoge vredne in zelo lomljive predmete. Svojo veliko trgovsko nadarjenost je pokazal tudi s tem, kako je vodil dela, predvsem pa kako je znal izbirati pomočnike in svetovalce, kakor sta bila npr. Burnouf in Virchow. V primerjavi s hladnim, celo
sovražnim sprejemom, ki ga je bil deležen v svoji domovini Nemčiji in ki ga je premagal šele mogočen vpliv Virchowa, je bila njegova popularnost v izpbraženi Angliji izredna. Sistematične Nemce je spravljalo v bes, ker je Schliemannu očitno manjkala klasična arheološka izobrazba. Nasprotno pa je v Angliji njegova vera v homersko pesnitev naletala na odmev, še posebno, ker so rezultati potrdili uporabljena sredstva, poleg tega pa je bila preprosta zgodba o trojanskih junakih že od nekdaj blizu angleškemu čustvovanju. V svoji knjigi o izkopavanjih v Mikenah je uporabil zelo naiven jezik, ki pa je zelo pritegnil številne bralce. Osvojila jih je tudi
preprostost (iskrenost) opisa njegovega življenja; tako posebno znani prizor iz Hissarlia, ko je ob prvem pogledu na Priamov zaklad odpustil delavce, poklical svojo ljubljeno ženo Sofijo in zatem sam izgrebel kos za kosom dragocene najdbe in jih polagal v njeno veliko rdečo ruto. Schlieman-nova biografa Vojtech Zamarovsky in predvsem Emil Ludwig sta izčrpno obdelala njegovo pisno zapuščino, ki je štela kar 150 debelih zvezkov. Red in zbirateljska obsedenost sta v njegovem primeru pokazala brezprimer-no stvarnost. Življenje velikega raziskovalca človeške preteklosti je bilo povsem predstavljeno v papirjih: od
rodovnika pa do svetovne zgodovine, vmes pa je bila dolga vrsta dnevnikov in beležk, trgovske in računske knjige, listine, priznanja, obsežni zvezki o njegovih jezikovnih študijah, slovarji kakšnih ducat jezikov, ki jih je sam sestavil itd.
Ob vsem tem pa je ves ta material dajal njegovim biografom bore malo snovi, kajti Schliemann je bil človek dejanja, in ne pisatelj, čeprav je napisal osem knjig: Kitajska in Japonska; Itaka, Peloponez in Troja,- Trojanske starine; Mike ne; Ilion; Orhomenos; Troja in Tirint. Schliemann je svoje spomine beležil v več kakor dvanajstih jezikih; pisal je namreč dnevniške zapiske na potovanjih v jeziku tiste dežele, skozi katero je potoval. To je še en dokaz internacionalnosti tega raziskovalca, ki je sicer govoril 19 jezikov in če k temp dodamo, da je bil dejansko samouk, že to dejstvo samo po sebi nakaže značaj tega moža, njegovo genialno nadarjenost in nenavadno zanimanje za starine, ki ni poznalo predsodkov. Obsedenost od ene same ideje je povzročila mešanico fantastike in realizma, ki pa mu je omogočila veličastne uspehe zahvaljujoč se neizmerni energiji in kontroli nad samim seboj. Schliemann je značilen primer (čeprav ga ne moremo primerjati z Ddnikenom ali Sali-nasom Pricem) za sporno oziroma danes že preživelo tezo, da lahko genialni ljubitelji prekosijo temeljitega strokovnjaka. Res pa je, da znanost za svoj napredek veliko dolguje tudi raziskovalcem, ki za področje svojih raziskav niso imeli ustrezne univerzitetne izobrazbe - spomnimo se npr. Edisona, ki ni bil elektroinženir, kot tudi Pasteur ni bil zdravnik, ali Morse telegrafist, ali Daguerre fotograf in še bi lahko naštevali. Tudi v arheologiji zasledimo nekaj podobnih primerov: diplomat Stephens je odkril piramide Majev in Aztekov, zdravnik Botta je iztrgal pozabi asirsko kulturo, pravnik Layard je raziskoval Ninivo ipd. Vse to pa seveda ne pomeni, da je arheološka veda odvisna ali podrejena ljubitlejskim odkritjem, ki so bila bolj pomembna v preteklosti kot pa v sedanjosti. Kljub napakam, ki jih je Schlimann zgrešil pri izkopavanjih v Tirintu leta 1876, bo v zgodovinskem spominu ostalo zapisano, da so njegova odkritja razsvetlila predhomersko temo in homersko poltemo in to v času, ko je le malokdo verjel resničnosti Homerjeve pesnitve.
Na sliki pod naslovom: ostanki Mi-nosove palače na Kreti.
SLAVKO GABERC
Na Koprskem tri razstave
Obalne galerije iz Pirana bodo danes in jutri odprle v svojih treh galerijah tri nove razstave. V piranski Mestni galeriji bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Izkušnja predmeta. Avtorica razstave je Zdenka Badovinac, kustosinja v ljubljanski Moderni galeriji, ki je izbrala dela šestnajstih slikarjev in kiparjev. To so Jože Barši, Mirko Bratuša, Sandi Červek, Igor Fistrič, fvlarjan Gumilar, Marko Kovačič, Zmago Posega, Marjetica Potrč, Zmago Lenardič, Roman Makse, Silvester Plotajs, Tadej Pogačar, Rene Rusjan, Brane Sever, Vlado Stijepič in Dušan Zidar.
V koprski galeriji Meduza pa bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo rimskega slikarja Piera Pizzija Cannelle medtem ko bo galerija Loža gostovala dela avstrijskega slikarja Herberta Brandla. (bš)
Jutri v goriškem KD odprtje razstave Franca Novinca
V petek, 19. t. m., bodo v goriškem Kultrnem domu (ob 18. uri) odprli razstavo znanega slovenskega akademskega slikarja Franca Novinca. Za razstavo, ki jo prirejata Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici in Likovni svet Ljubljanske banke -Združene banke, vlada precejšnje zanimanje, saj je slovenski umetnik doslej razstavljal v raznih jugoslovanskih in evropskih mestih.
Franc Novinc je rojen 24. 11. 1938 v Godešiču pri Škofji Loki, slikarstvo pa je študiral na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani pri profesorju M. Sedeju, kjer je diplomiral leta 1964.
Doslej je imel namreč preko 10 individualnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot 100 skupinskih razstavah tako doma kot na tujem. Prejel J e tudi vrsto priznanj in nagrad, med katerimi naj omenimo le naslednje: leta 1973 Župančičevo nagrado v Ljubljani, 1979. 1. nagrado na Dubrovniškem salonu, leta 1981 1. nagrado na mednarodnem Lx tempore v Piranu, nagrado Prešernovega skla-' da ter bronasto medaljo Academie internationale Lutece v Parizu in leta 1987 Groharjevo nagrado.
O Francu Novincu je slovenski likovni kritik dr. Cene Avguštin napisal: »S svojimi slikarskimi deli je akademski slikar Franc Novinc vnesel v novejšo slovensko krajinsko problematiko sestavino do skrajnosti nasičenega kolorizma in z njim povezanega ekspresivnega izraza. Na domačijsko podrast podeželnega okolja je slikar cepil svoje lastne predstave o svetu, svoja slikarska videnja, svoja nenavadna bogastva domišljije in jih v pravih ko-lorističnih erupcijah posredoval gledalcu.
Novinčev slikarski svet je svet barve, kar še posebej velja za zdajšnje obdobje njegovih iskanj, ko so se nakdanje trdne in oprijemljive oblike spremenile v pravo barvno kipenje, ki je nemalokrat grozilo, da bo omajalo nekdanjo trdnost slikarjeve kompozicijske gradnje. Vendar je slikar vedno znal ohraniti posamezne elemente starega kompozicijskega skeleta, ki ga tudi najhujše koloristične atake niso mogle zrušiti.
Sprejemljive oblike, ki se vsipljejo v slikarjevo zavest, barve, ki valovijo v očeh, svetloba, ki rojeva prosojnost, so od nekdaj poglavitne sestavine
Novinčeve slikarske ustvarjalnosti. Krhka stebelca ajde izginjajo v rdeče obarvanem morju cvetov, gozdove použiva zdaj sončna barva spomladi, zdaj spet temnozelena teža poletja ali zlatordeča povodenj jeseni, njive so nasičene z gnojem in pridelki, vmes so raztreseni kosmi neba, obzorja rdečih oblakov prekrivajo jate ptic. Oblike in barve se spreminjajo v simbole. Beli kamni, ki jih prinaša in odnaša reka, pomenijo smrt in rojevanje hkrati. Med tema mejnikoma se giblje vse živo. Zdaj prevlada ena, zdaj druga stran, pa vendar je v najbolj temačnih slikarjevih kompozicijah vedno prisotna luč neba.
Iz moči in opojnosti barve raste tudi Novinčeva slikarska poezija, zdaj vezana na predmet in drugič spet odmaknjena od njegove otipljivosti in teže. V barvnih prosojnostih umetnikovega slikarskega izraza se budi tista posebna razpoloženj-skost, ki je med slovenskimi slikarji lastna samo njemu.«
Razstava bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) od 19. do 30. januarja 1990. (i.)
Ata*. Irt^, rfMI* In Nj> M 2J fomln*
ecembra Je v novogoriški galeriji Meblo razstavljal šempetrski slikar Ivan Rob, ki je presenetil s svojo likovno govorico
Pisatelji za demokracijo: to je naslov knjige-zbornika, ki ga je založba Mladinska knjiga predstavila v torek v Ljubljani. Gre za zbornik, ki na 358 straneh prinaša pesmi, kratko prozo in druga dela slovenskih pisateljev, publicistov in še nekaterih udeležencev protestnih večerov za obrambo četverice, obtožene za izdajo vojaške skrivnosti. Društvo slovenskih pisateljev je namreč 7. 6. 1988 pričelo serijo protestnih literarnih srečanj- zvrstilo se jih je kar 36- »kot odgovor na pritiske in grožnje slovenski demokratični javnosti«.
Knjiga je torej izredno dragocen dokument našega časa in dokazuje (če je bilo še treba), da so pesniki in pisatelji v totalitarnih režimih prvi, ki se upirajo, kot je dejal urednik MK Aleksander Zorn.
Nova premiera v Cristallu
Gledališče La Contrada vabi v soboto v dvorano Cristallo na četrto premiero letošnje abonmajske sezone. Ob 20.30 bo skupina Rancia iz Tolentina predstavila musical La piccola bottega degli orrori (Mala trgovina grozljivosti), ki ga je režiral Saverio Marconi. Gre za ameriško uspešnico, ambientirano v New Yorku, kjer je v revni četrti tudi cvetličarna. Gospodar je na robu propada in zato živčen ter maltretira svoja pomočnika Seymoura in lepo Audrey...
Skratka, nepretenciozna predstava, ki pa je po napovedih polna humorja, radoživosti, glasbe in petja, kar bi ji moralo zagotoviti uspeh tudi med tržaškim občinstvom in abonenti Contrade. Ponovitve bodo do 28. januarja.
Včeraj odigrali srečanja 20. kola italijanske nogometne A lige
Napoli si je po nedeljskem srečnem izenačenju v Vidmu opomogel, Inter se je moral v Lecceju zadovoljiti z delitvijo točk, Sampdoria in predvsem Milan nezadržno jurišata proti vrhu lestvice - to je v kratkem obračun 20. kola italijanske nogometne A lige, ki so ga odigrali včeraj v drugem tedenskem terminu letošnjega prvenstva.
Napoli je v pičlih treh dneh prebrodil »krizo«, v katero so ga bolj kot igralci sami »pahnili« novinarji italijanskih športnih časopisov. Proti Ceseni sicer ni prikazal vrhunske igre iz samega začetka prvenstva, mnogo njegovih igralcev ni v vrhunski formi, kljub temu pa je osvojil dve točki. Tudi tokrat je bil za ekipo izpod Vezuva tako rekoč odločilen Maradona, saj je prav na njegovo podajo Crippa zatresel mrežo vratarja Rossija. Z zmago so Neapeljčani zvišali naskok nad Interjem, ki je »le« izenačil v Lecceju.
Interjev trener Trapattoni se je že pred tekmo zavedal, da bo njegovim igralcem v Lecceju trda predla. E&pa trenerja Mazzoneja je namreč do včerajšnjega srečanja prepustila nasprotnikom na domačem igrišču le tri točke, šestkrat pa je zmagala. Inter je sicer poskusil s Klinsmannom in Mat-thausom zatresti mrežo vratarja Terra-nea, a brez uspeha. Tudi vratar Milančanov Zenga pa je moral nekajkrat poseči, da je ohranil svojo mrežo neomadeževano.
Interjev delni spodrsljaj na tujem sta takoj izkoristila Milan in Sampdoria. »Berlusconijeve!« so v prvem polčasu izgubljali proti Atalanti, a gol Caniggie z glavo je le nekaj minut zatem izenačil Van Basten, prav tako z glavo. Nizozemski srednji napadalec je bil pravi junak srečanja, saj je v drugem delu dosegel še dva zadetka in tako odločilno pripomogel k novi zmagi Milana. Črno-rdeči »zlodejčki« so v zadnjih devetih prvenstvenih tekmah osvojili kar 17 točk, zato ni nič čudnega, če je Sacchijeva ekipa za mnoge postala pravcati »orkan«, ki bo v nedeljo privihani v Videm...
Sampdoria igra v tem času prav paradoksalno: odkar je ekipo zaradi poškodbe zapustil njen največji adut Vi-alli, nizajo nogometaši trenerja Boško-va zmago za zmago. Tokrat jo je proti Genovežanom skupil Ascoli. Tudi ta tekma je imela svojega junaka. To je bil vezni igralec Lombardo, ki je - po nedeljskem - zabil še dva gola. Ob pr-
Če ne gre zlepa, treba zgrda: Ingrosso na tekmi med Leccejem in Interjem ni izbiral sredstev, ko je bilo treba zaustaviti Klinsmanna.	(Telefoto AP)
vem mu je »asistiral« Slovenec Katanec.
Genova se je včeraj sploh dobro odrezala, saj je tudi druga ekipa iz ligur-skega mesta zmagala, in to kar sredi Rima. Zmaga nad Romo predstavlja pravo senzacijo. Srečni dobitniki To-tocalcia se morajo najbrž prav Aguile-ri in njegovemu zadetku zahvaliti za še kar čedno trinajstico (142 milijonov lir). Genoa je tako po desetih kolih spet okusila sladkobo zmage, Roma pa je morala po osmih uspešnih nastopih požreti grenko kapljo poraza.
Med vsemi tekmami je bilo najbolj dramatično v Firencah. Juventus je že v 2. minuti povedel z Napolijem, po četrt ure pa je Zavarov zvišal na 2:0. Do preobrata je prišlo v, drugem polčasu, potem ko je sodnik Longhi izključil Bonettija. Najprej je Baggio znižal rezultat z enajstmetrovko, zatem pa je Battistini z glavo ukanil slabo postavljenega vratarja Taccbnija. Domačinom je takrat odleglo, Zoff pa po takem razpletu dogodkov na igrišču vsekakor ne more biti zadovoljen. Njegovemu Juventusu še dalje ne gre in ne gre, kot bi moralo tako renomi-ranemu klubu iti.
Zanimive so bile tudi tekme ekip s spodnjega dela razpredelnice. Udinese je gostoval v Bologni ih je tokrat zdržal vseh 90 minut. Videmčani so imeli sploh naj lepšo priložnost za gol, ki pa jo je Mattei ob izteku prvega polčasa zapravil. Tudi z iztrženo točko , pa je trener Marchesi zadovoljen, saj je bil to cilj, ki si ga je zastavil pred odhodom v Bologno.
Pomembno zmago je včeraj slavil Cremonese proti Laziu. Po neodločenem prvem polčasu je Dezotti, bivši igralec Lazia, zatresel mrežo in dosegel s tem svoj deseti zadetek v prvenstvu. Malo zatem je podvojil Limpar, Laziu pa je uspelo pred iztekom srečanja le zmanjšati na 2:1 z Bergodijem.
Bagnolijeva Verona letos nima sreče. Bari je povedel v prvem polčasu z avtogolom Magrina, za modro-rumene pa je sredi drugega polčasa končno izenačil Gutierrez. Verona ostaja tako krepko na zadnjem mestu. Resnici na ljubo mora odigrati še zaostalo srečanje z Milanom, a bolj malo verjetno je, da bi lahko na gostovanju v Milanu iztržila točko. Sicer pa, žoga je okrogla, kar je navsezadnje včeraj na najlepši način dokazala Radicejeva Roma...
V	3. kolu Kovačevega pokala
Uspešni le Bosna in Phonola
Včerajšnja srečanja 3. kola osmine finala Koračevega pokala niso bila posebno udpešna za italijanska in jugoslovanska moštva, od katerih sta zmagali edinole sarajevska Bosna in Phonola iz Caserte. Izidi: SKUPINA A: Bosna - CSKA 92:89 (80:80, 40:43), Iraklis - Phonola 74:82 (41:35). LESTVICA: Phonola 6, Bosna 4, CSKA 2, Iraklis 0.
SKUPINA B: Hapoel Holon - Alma Ata 109:106 (62:55), Pani-onios - Efes Pilsen 93:95 (52:53). LESTVICA: Efes Pilsen 6, Pani-onios, Alma Ata in Hapoel Holon 2.
SKUPINA C: Cholet - Olimpija Ljubljana 103:87 (50:44), Zaragoza - Enimont 83:73. LESTVICA: Enimont in Cholet 4, Olimpija in Zaragoza 2.
SKUPINA D: Juventud Badalona - Scavolini 108:92 (57:49), Orthez - Zadar 87:85. LESTVICA: Juventud 6, Scavolini 4, Or-thez 2, Zadar 0.
Danes košarkarski pokal prvakov
Philips in Jugoplastika doma
V	košarkarskem pokalu prvakov bodo danes odigrali 5. kolo, v katerem mora milanski Philips nujno zmagati, če hoče še upati na pot v Zaragozo. To pa ne bo nič kaj lahko zlasti zaradi krize, ki jo preživlja in samega nasprotnika, Barcelone, ki je kar v Tel Avivu odpravila tamkajšnji Makabi. Prav s slednjim se bo v Splitu pomerila Jugoplastika. Makabi je edina ekipa, ki je lani obakrat premagala Spličane, vendar mu letos ne gre tako dobro od rok. Ostali dve tekmi tega kola sta Aris -Commodore in Limoges - Lech.
Smučarski skoki za svetovni pokal
Jugoslovani zadovoljni
ZAKOPANE — Trinajsta tekma v smučarskih skokih za svetovni pokal je jugoslovanskim reprezentantom prinesla največ uspeha v letošnji sezoni. Miran Tepež je osvojil 6. mesto, a Primož Ulaga je bil deveti. V finalno serijo sta se uvrstila še Rajko Lotrič (31.) in Matjaž Zupan (37.), Štirn pa je pristal na 70. mestu. Zmagal je Vzhodni Nemec Weissflog pred Avstrijcem Felderjem in Norvežanom Fidjestoelom, Italijan Lunardu si deli 9. mesto z Ulago.
V skupni razvrstitvi ima vodilni Avstrijec Vettori 163 točk. Sledijo: 2. Thoma (ZRN) 133: 3. Weissflog (NDR) 121: 4. Nikkola (Fin.) in Jez (ČSSR) 100; 7. Ploc (ČSSR) 97: 8. Felder (Av.) 92; 14. Ulaga 46: 20. Tepež 29; 48. Petek (vsi Jug.) 1.
Teniško prvenstvo Avstralije
Včeraj brez presenečenj
MELBOURNE Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije včeraj ni prišlo do presenečenj, saj so so vsi favoriti uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Nekaj izidov 2. kola:
MOŠKI: Lendl (CSSR) - Carbonell (Šp.) 6:4, 6:2, 6:3; McEnroe (ZDA) - Antonisch (Av.) 6:1, 6:2, 6:1; Gomez (Ekc.) - Orešar (Jug.) 6:4, 3:6, 6:3, 6:2; Muster (Av.) - Rensburg (J. Af.) 1:6, 7:5, 7:5, 2:6,-8:6; Woodbridge (Avs.) - Pistolesi (It.) 6:3, 6:2, 6:2; Pernforns (Šve.) - Bruguera (Sp.) 6:4, 6:3, 1:6, 6:4; Noah (Fr.) - Agenor (Haiti) 7:6, 6:3, 6:3.
ŽENSKE: Graf (ZRN) - De Lane (ZDA) 6:1, 6:2; Sukova (ČSSR) - Medvedeva (SZ) 6:2, 6:0; Maleeva (Bol.) - McDonald (Avs.) 6:3, 6:2; Reggi (It.) - Durie (VB) 6:4, 6:4; Novotna (ČSSR) -Temesvari (Madž.) 6:1, 6:1.
Veleslalom v Forniju di Sopra
Člani MZSTE Hobles solidni
Namizni tenis v Piacenzi
Naši zelo solidni na državnem turnirju
Na nedavnem 3. vsedržavnem turnirju mladinskih kategorij v Piacenzi, ki je veljaven za nastop na državnem prvenstvu, so se slovenski predstavniki zopet zelo dobro odrezali. Zaradi bolezni je na turnir odpotovala le polovica slovenskih igralcev. Iz Borovega tabora je ostala doma Ana Bersan, iz Kraševega pa sta manjkala Biserka Simoneta in Marjan Milič. Slednja dva sta si udeležbo na DP že zagotovila na deželni ravni.
Velik uspeh so dosegle najmlajše. Med deklicami je le prvo mesto ušlo slovenskim predstavnicam: osvojila ga je Silvia De Lugan iz Bočna, druga je bila krasov-ka Katja Štoka, tretje mesto si delita Jadranka Cergol (Bor Farco) in Katja Milič (Kras).
Odlična je tudi uvrstitev naraščajnice Monike Radovič (od 5. do 8. mesta). Ra-dovičeva si zelo prizadevno nabira točke za DP in na vsakem turnirju pokaže boljšo igro. Nadaljnjo pot ji je v Piacenzi zaprla kasnejša finalistka Andronijeva, ki ji je borbena krasovka odvzela set.
Še zadnja preizkušnja čaka naša dekleta 24. in 25. marca v Trentu, (jj)
V Forniju di Sopra je bilo v nedeljo prvo letošnje smučarsko tekmovanje z udeležbo naših predstavnikov (cicibanov) MZSTE Hobles. Preizkušnjo v veleslalomu, ki je veljala za pokal »Gino Ranieri«, so izpeljali na progi Cimacuta ob umetni zasnežitvi. Proga je imela 140 metrov višinske razlike in 26 vratič. Sneg je bil zamrznjen.
Na startu se je skupno predstavilo 16 takmovalk in 15 tekmovalcev.
Zmagala je Tržačanka Paladini s časom 49"63. Vsi predstavniki MZSTE Hpbles so se dobro odrezali. V ženski konkurenci se je Karin Mezgec - MZSTE Hobles (Mladina) prebila na 5. mesto s časom 60' 07, Fjona Mezgec - MZSTE Hobles (Mladina) je bila 6. s časom 60' 88, Nastja Milič - MZSTE Hobles (SPDT) pa je pristala na 11. mestu s časom 63 "70. V moški konkurenci je Peter Furlan MZSTE Hobles (Mladina) zasedel 9. mesto s časom 60 "89.
Glede na rezultate prejšnje sezone je viden napredek sester Mezgec in Furlana, spodbuden je tudi nastop Miličeve, ki letos prvič tekmuje.
Po dolgem iskanju snega je končno prišlo na vrsto tekmovanje, čeprav v neobičajnih okoliščinah. Nastop je vsekakor prinesel zadovoljstvo v tabor domačih smučarjev, ki so po raznih organizacijsko zapletenih treningih končno lahko tudi merili svoje moči na pravem tekmovanju.
Na podlagi lestvice pa ugotavljamo to, o čemer že več časa razmišljamo in za čimer stremimo: da bi z enotnim združenim tekmovalnim klubom poleg posameznih dobrih rezultatov dosegli tudi odlične skupne uvrstitve, ki bi nas povzdignile v sam vrh tržaškega smučanja.
Vzporedno s tekmo cicibanov so še ostali atleti MZSTE Hobles mudili na treningu v S. Candidu. Žal trening ni popolnoma uspel zaradi slalomske tekme za evropski pokal, ki se je odvijala v tem kraju. Vseeno je bilo zanimivo in poučno, da so si udeleženci v živo ogledali skoraj vse najboljše slalomiste v akciji.
V nedeljo, 21. t. m., bodo mlajši in starejši pionirji nastopili na slalomu na Pi-ancavallu.
Tako na raznih igriščih
NAPOLI - CESENA	1:0 (1:0)
STRELEC: Crippa (N) v 26. min.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini (Baroni), Crippa, Alemao, Baroni, Fusi, De Napoli, Mauro (Zola), Maradona, Carnevale.
CESENA: Rossi, Gelain, Nobile, Es-posito, Calcaterra, Ansaldi, Del Blanco, Pierleoni (Djukič), Agostini, Domini, Turchetta.
SODNIK: Magni. GLEDALCEV: 50.000.
IZKLJUČEN: Agostini (C) v 58. min.
IZKLJUČENA: Bonetti (J) v 58. min. in Dell Oglio (F) v 78. min.
BOLOGNA - UDINESE	0:0
BOLOGNA: Cusin, Luppi, Villa, Stringara, De Marchi, Cabrini, Marro-naro, Geovani (Iliev) Waas, Bonetti, Giordano (Galvani).
UDINESE: Abate, Paganin (Oddi), Sensini, Vanoli, Galparoli, Lucci, Mattei, Orlando, Branca (Bruniera), Galle-go, De Vitis.
SODNIK: Dal Forno. GLEDALCEV: 18.000.
LECCE - INTER	0:0
LECCE: Terraneo, Marino, Ingrosso, Benedetti (Ferri), Righetti, Carannan-te, Moriero, Barbas, Pasculli (Vincze), Conte, Levanto.
INTER: Zenga, Baresi, Brehme, Mat-teoli, Bergomi, Verdelli, Bianchi, Berti (Morello), Klii^gmann, Matthaus, Sere-na.
SODNIK: Lo Bello. GLEDALCEV: 34.000.
Obupani Aguilera po zapravljeni priložnosti na tekmi Genoa - Roma.
(Foto AP)
MILAN - ATALANTA	3:1 (1:1)
STRELCA: Caniggia (A) v 12. min., Van Basten (M) v 15., 60. in v 61. min.
MILAN: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Fuser, Costacurta, Baresi, Donadoni (Borgonovo), Rijkaard, Van Basten, Evani (Ancellotti), Massaro.
ATALANTA: Ferron, Contratto, Pas-ciullo, Prandelli, Vertova, Progna, Bor-din, Madonna (Bonavita), Nicolini, Caniggia, Bonacina (Barcella).
SODNIK: Lanese. GLEDALCEV: 60.000.
IZKLJUČEN: Caniggia v 61. min.
SAMPDORIA - ASCOLI 2:0 (0:0)
STRELEC: Lombardo (S) v 53. min. in v 70. min.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Katanec, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo, Cerezo, Salsano, Mancini, Dossena (Carboni).
ASCOLI: Lorieri, Destro, Colantuo-no, Carillo, Aloisi (Mancini), Arslano-vič, Chierico (Garlini), Sabato, Casag-rande, Giovannelli, Cvetkovič.
SODNIK: Ouartuccio. GLEDALCEV: 18.000.
ROMA - GENOA	0:1 (0:1)
STRELEC: Aguilera (G) v 15. min.
ROMA: Cervone, Berthold, Nela, Di Mauro, Tempestilli, Comi, Desideri, Gonti (Baldieri), Vdller, Giannini, Riz-zitelli.
GENOA: Braglia, Torrente, Carico-la, Collovatti, Perdomo, Signorini, Era-nio, Ruotolo, Fontolan, Paz, Aguilera.
SODNIK: Nicchi. GLEDALCEV: 26.000.
FIORENTINA - JUVENTUS 2:2 (0:2)
STRELCI: Napoli (J) v 2. min., Zavarov (J) v 15. min., Baggio (F) 11-m v 63. min., Battistini (F) v 73. min.
FIORENTINA: Landucci, DelFOglio, Vdlpecina, Faccenda (Nappi), Pioli, Battistini, lachini, Dunga, Dertycia, Baggio, Kubik (Buso).
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Tricella, Alej-nikov, Barros (Bruno), Zavarov (Ales-sio), Marocchi, Schillaci.
SODNIK: Longhi. GLEDALCEV: 23.500.
totocalcio
Bologna - Udinese (k.i.)	X
Cremonese - Lazio (l.p.)	X
Cremonese - Lazio (k.i.)	1
Fiorentina - Juventus (l.p.)	2
Fiorentina - Juventus (k.i.)	X
Verona - Bari (l.p.)	2
Verona - Bari (k.i.)	X
Lecce - Inter (l.p.)	X
Lecce - Inter (k.i.)	X
Milan - Atalanta	1
Napoli - Cesena	1
Roma - Genoa	2
Sampdoria - Ascoli	1
KVOTE
13 (53 dobitnikov)	142.064.000
12 (2.627 dobitnikov)	2.866.000
CREMONESE - LAZIO	2:1 (0:0)
STRELCI: Dezotti (C) v 55. min., Limpar (C), Bergodi (L) v 81. min.
CREMONESE: Rampulla, Garzilli, Rizzardi, Piccioni, Gualco, Citterio, Merlo, Avanzi, Dezotti, Bonomi (Ferra-roni), Limpar (Maspero).
LAZIO: Fiori, Bergodi, Sergio, Pin, Gregucci (Sclosa), Solda, Bertoni, Troglio, Amarildo, Icardi, Sosa.
SODNIK: Sguizzato. GLEDALCEV: 8.300.
S
VERONA - BARI	1:1 (0:1)
STRELCA: Magrin (V) avtogol v 11. min., Gutierrez v 69. min.
VERONA: Peruzzi, Calisti, Pusced-du, Gaudenzi, Favero, Gutierrez, Pel-legrini (Acerbis), Prytz, lorio, Magrin, Fanna.
BARI: Mannini, Loseto, Carrera, Terracenere, Ceramicola, Brambati, Urbano, Gerson (Carbone), Joao Paulo, (Firetti), Perrone, Scarafoni.
SODNIK: Fabricatore. GLEDALCEV: 11.000.
rezultati
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 20. KOLA
Bologna - Udinese	0:0
Cremonese - Lazio	2:1
Fiorentina - Juventus	2:2
Verona - Bari	1:1
Lecce - Inter	0:0
Milan - Atalanta	3:1
Napoli - Cesena	1:0
Roma - Genoa	0:1
Sampdoria - Ascoli	2:0
Napoli	LESTVICA 20 11 8			1	30:17	30
Inter	20	12	4	4	32:19	28
Sampdoria	20	11	6	3	31:16	28
Milan	19	12	3	4	30:14	27
Roma	20	9	7	4	29:23	25
Juventus	20	8	8	4	34:24	24
Atalanta	20	9	5	6	20:20	23
Bologna	20	5	10	5	16:22	20
Bari	20	4	11	5	22:22	19
Lazio	20	5	8	7	21:21	18
Fiorentina	20	4	9	7	26:26	17
Lecce	20	6	5	9	18:26	17
Genoa	20	4	8	8	18:22	16
Cesena	20	4	7	9	16:25	15
Udinese	20	3	8	9	23:34	14
Cremonese	20	3	8	9	18:27	14
Ascoli	20	2	8	10	11:25	12
Verona	19	2	7	10	14:27	11
PARI PRIHODNJEGA KOLA Ascoli - Juventus, Atalanta - Roma, Bari - Bologna, Cesena - Lecce, Genoa
-	Cremonese, Inter - Sampdoria, Lazio
-	Fiorentina, Napoli - Verona, Udinese
-	Milan.
LESTVICA STRELCEV
11 zadetkov: Schillaci (Juventus) in Baggio (Fiorentina).
10 zadetkov: Van Basten (Milan) in Dezotti (Cremonese).
9 zadetkov: Klinsmann (Inter).
8 zadetkov: Desideri (Roma), Mancini in Vialli (oba Sampdoria), Aguilera (Genoa).
7 zadetkov: Agostini (Cesena), Maradona (Napoli), Vdller (Roma) in Bal-bo (Udinese).
6 zadetkov: Madonna (Atalanta), Fontolan (Genoa), Matthaus (Inter), Amarildo (Lazio), Pasculli (Lecce) in Carnevale (Napoli).
5 zadetkov: Joao Paulo (Bari), Brehme in Serena (oba Inter), Massaro (Milan), Careca (Napoli), Rizzitelli (Roma).
Polonia (Triestina) izključen
MILAN — V A ligi je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze izključila 15 igralcev in prav toliko v B ligi. V A ligi bosta dve koli počivala Cvetkovič (Ascoli) in Pierleoni (Cesena), po eno kolo pa Citterio in Montorfano (Cremonese), Aloisi (Ascoli), Barbas in Conte (Lecce), Cerezo (Sampdoria), Ferrara (Napoli), Jachini (Fiorentina), Marocchi,. Napoli in Tricella (Juventus), Pa-ganin in Sensini (Udinese). V B ligi sta si kar tri kola prislužila Castagnini. (Cosen-za) in Sorbello (Avellino), dve koli ne bo igral Lucarelli (Piša), po eno pa bodo na tribunah Polonia (Triestina), Amodio in Parpiglia (Avellino), Bernazzani (Reggi* na), Bucaro (Foggia), Cuoghi (Piša), Doni (Messina), Fontana (Ancona), Strappa (Barletta), Susic (Parma), Tarantino in Valentino (Licata). Do 21. t. m. je bil izključen trener Lecceja Mazzone, do 31. t. m. pa predsednik Ascolija Rozzi.
V prvem povratnem kolu državnega mladinskega košarkarskega prvenstva
ob robu naših nogometnih igrišč
Jadran Farco zasluženo zmagal
Jadranovec Dean Oberdan, ki je dal kar 41 točk
JADRAN FARCO -
RICREATORI	99:91 (55:44)
JADRAN FARCO: Oberdan 41 (11:16), Sterni 12, Gerli, Lesica 17 (3:4), Sosič 1 (1:2), Stanisa 18 (1:4), Crisma 10 (1:2).
SODNIKA: Tavčar in Penzo. PM: 17:28. PON: Stanisa (27). TRI TOČKE: Lesica 4, Oberdan 2, Crisma 1, Stanisa 1. _
Čeprav so nastopili v zelo okrnjeni postavi (poleg Battinija je manjkal še Martin Pertot), so Jadranovi mladinci v prvem povratnem kolu povsem za-
služeno premagali ekipo Ricreatorija in se ji tako oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva.
Naši niso najbolje pričeli in so v 5. minuti zaostajali kar za sedem točk (10:17), nakar so naši reagirali in stanje že v 7. min. izenačili na 19:19. V drugem delu prvega polčasa pa so jadra-novci odločno bolje zaigrali od gostov in so tako sklenili polčas z enajstimi točkami razlike.
Jadran Farco je z dobro igro nadaljeval tudi v drugem polčasu, čeprav je moral Rudi Stanisa zaradi petih osebnih napak z igrišča. Naši niso, kot običajno, popustili proti koncu srečanja ter zanesljivo in zasluženo zmagali.
Daleč najboljši na igrišču je bil Dean Oberdan, ki je odlično vodil igro soigralcev, obenem pa je dal kar 41 točk.
BOR RADENSKA -
ITALMONFALCONE 87:91 (41:52)
BOR RADENSKA: Kocman 11 (0:1), Smotlak 8 (0:1), Bajc 27 (2:5), Nardini 9 (1:2), Arena 30 (5:6), Pertot 2 (2:2), Pavlica, Debeljuh.
TRI TOČKE: Kocman 1, Bajc 1, Arena 1. PON: Arena (38).
Po dolgih počitnicah so borovci šli na igrišče le z enim treningom za sabo, poleg tega so nastopili še okrnjeni, saj se je Gobbi na ponedeljkovem treningu resno poškodoval gleženj, tako da bo odsoten z igrišč za več časa.
Že na začetku so razigrani gostje z delno razliko 12:2 povedli in to razliko v bistvu obdržali do konca polčasa.
V drugem delu srečanja je borovcem uspelo nadoknaditi razliko (v 34. min.) in nato so naši celo povedli s točko razlike (74:73). To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli naši košarkarji, saj je treba priznati, da so bili gostje boljši od borovcev, ki so slabo igrali v obrambi in so bili poprečni predvsem pri skoku (19 skokov v obrambi in le 4 v napadu). (U. A.)
FANTONI - BOR RADENSKA 106:84
(49:36)
BOR RADENSKA: Kocman 3, Bajc 9 (1:2), Nardini 10 (4:4), Simonič 12 (4:5), Arena 31 (9:11), Smotlak 17 (5:7), Pavlica 2.
TRI TOČKE: Arena 2, Bajc 1.
Oslabljena Borova postava je v Vidmu igrala enakovredno z domačini le do polovice prvega dela srečanja, nato so Videmčani z zelo agresivno in učinkovito obrambo odločno povedli, tako da so v odmoru imeli že trinajst točk prednosti. Tako obrambo so domačini izvajali tudi v začetku drugega dela srečanja, tako da so do konca tekme obdržali izid na varnem.
Kljub visokemu porazu je treba reči, da je kadet Simonič, ki je igral le drugi polčas, pokazal dobro igro, Arena pa je dal svoj običajni doprinos. Dejstvo je, da doseči najboljše rezultate v takih pogojih, z močno okrnjeno postavo, je skoraj nemogoče. (U. A.)
V tretjem kolu Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema
Tudi tokrat pohvala vsem za požrtvovalnost
(Foto Magajna)
Tretje kolo Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema, ki je bilo v nedeljo v proseški šolski telovadnici, je potrdilo premoč Kontovelcev, ki so premagali še požrtvovalne predstavnike na-brežinskega Sokola in so tako sami na vrhu lestvice.
Bolj izenačeno je bilo drugo srečanje med prvo Poletovo ekipo in Borom. Po-letovci so svojih štafeto in košarkarsko tekmo, medtem ko so bili borovci določno boljši pri vseh metih. Gotovo najlepša in najbolj izenačena pa je bila zadnja tekma med Poletom B in Bregom, čeprav so Openci slavili s 7:0. Predvsem košar-karka tekma je bila izredno napeta in izenačena. Igralci obeh ekip so dali prav vse od sebe, tako da so jih prisotni gledalci nagradili z zasluženim aplavzom.
' Prihodnje, 4. kolo bo 11. februarja v Nabrežini.
IZIDI 3. KOLA
KONTOVEL - SOKOL	7:0
Štafeta: Kontovel - Sokol 1:0.
Meti z desne: Kontovel - Sokol 10:5.
Meti z leve: Kontovel - Sokol 10:3.
Prosti meti: Kontovel - Sokol 10:7.
Košarkarska tekma: Kontovel - Sokol 32:8.
KONTOVEL: Semec, Bogateč 2, Puntar 2, Bukovec 12, Budin 8, Šuštaršič 6, Grilanc 2.
SOKOL: Stanič, Brezigar, Rogelja, Sosič, Rebula 4, Hrovatin, Lupine 2, Jaklič, Masten 2.
SODNIK: W. Corbatti.
POLET A - BOR	4:3
Štafeta: Polet A - Bor 1:0.
Meti z desne: Bor - Polet A 10:8.
Meti z leve: Bor - Polet A 10:7.
Prosti meti: Bor - Polet A 10:6.
Košarkarska tekma: Polet A - Bor 42:2.
POLET A: Kalc 2, Taučer‘4, Lakovič 24, Carli, Čuk, Brundula 6, Malalan 6.
S tekme v 1. kolu tega turnirja Bor - Breg
BOR: Bernetti, Crismancich, Schilone, Petkovšek, Deško, Žerjal, Sulčič 2, To-lentino.
SODNIK: J. Mahnič.
POLET B - BREG	7:0
Štafeta: Polet B - Breg 1:0.
Meti z desne: Polet B - Breg 7:6.
Meti z leve: Polet B - Breg 7:3.
Prosti meti: Polet B - Breg 10:4. Košarkarska tekma: Polet B - Breg 12:8.
POLET B: Kocjančič 8, Ferluga, Švab 4, Ferfolja, Grilanc.
BREG: P. Sancin, Strajn 4, Gaburro, Kocijančič, A. Sancin, Lavriha, Kermec, Biloslavo 2, Bratoš, Romano 2.
SODNIK: J. Mahnič.
Končni izid se določi takole: vsaka dobljena igra velja 1 točko, dobljena košarkarska tekma pa 3 točke.
LESTVICA
Kontovel 6: Bor, Polet A in Polet B 4; Breg in Sokol 0.
PRIHODNJE KOLO (11. 2. v Nabrežini)
Breg - Sokol; Polet A - Polet B; Bor -Kontovel. (bi)
TURNIR G. OBERSNEL
POT FT - SIOT
POLET: Brundula^ Lakovič, Taučer’ 3, Fonda, Rebecchi, Sturman, Hrovatin, Corbatti, Grilanc.
Po visoki in zasluženi zmagi proti ekipi Universita Popolare so poletovci prav tako visoko izgubili proti moštvu Gin-nastice Triestine. Openski minikošarkar-ji so bili proti višjim in tehnično boljšim ostom povsem brez moči in edine tri oletove točke je tokrat dosegel Egon Taučer.
Presenečenje v Dolini
Po novoletnem premoru so v nedeljo vse naše enajsterice spet stopile na igrišče. Dogodkov, ugodnih in slabših rezultatov seveda ni manjkalo, največje presenečenje pa je morda prišlo z Doline, kjer je Breg tudi v drugem derbiju presenetil Gajo, ter s tem seveda naredil veliko uslugo predvsem Opicini, ki si je doslej delila prvo mesto na lestvici prav z gajevci. Kot zanimivost bi lahko omenili, da je Gaja v letošnjem prvenstvu doživela le dva poraza, in to proti Bregu.
Zato smo se obrnili do nogometaša Miloša Tula, ki igra pri Bregu že od mladih nog. Začel je pri mladinskih ekipah, krstni nastop v članski ekipi Brega pa je opravil 6. 3. 83 v Dolini. Takratna trenerja Grizonich in I. Čuk sta bila v velikih težavah za sestavo moštva, ker sta bila Peroša in Albertini sta izključena, Rodella, Pinzin, Jež in Zonta pa so bili poškodovani. Zato je prvič oblekel dres članske ekipe proti Unionu takrat niti še 17- letni Miloš Tul. Tekma s Podlonjerci se je končala pri belem izidu in rezultat kljub povprečnemu nasprotniku je bil še sprejemljiv, če upoštevamo, da je Brežanom manjkalo kar šest standardnih nogometašev. Odtlej igra Miloš, razen lanske sezone, ko je bil na posodo pri Costalungi, vedno pri Bregu. Do nedeljskega derbija z Gajo je skupno igral že 90 prvenstvenih tekem v članski ekipi Brega in dosegel 10 golov. Ti podatki dokazujejo, da je Miloš že veteran ekipe in da zaradi tega dobro pozna probleme v taboru Brega. Zato smo začeli pogovor prav z nedeljskim derbijem z Gajo.
»Kljub temu da je Gaja imela rahlo terensko premoč, smo jo letos že drugič premagali. Pri tem pa moram priznati, da smo imeli tudi nekaj sreče. Odločilni zadetek je namreč padel le nekaj minut pred koncem in če bi mi prej dosegli gol, bi se gajevci lahko »predramili« in nas verjetno tudi premagali. Po tem porazu gajevci ne smejo izgubiti upanja za napredovanje, saj imajo še veliko število tekem, da nadoknadijo zamujeno. Prepričan sem, da bosta tudi Aurisina in Opicina prej ali slej izgubili. Obe prideta še v Dolino in zato upam, da se bomo Gaji oddolžili za nedeljski poraz, tako da premagamo oba nasprotnika.«
So po tvojem, torej Openci in Nabrežinci favoriti za napredovanje?
»Ti dve ekipi spadata v krog favoritov, vendar ima poleg drugouvrščene Gaje tudi Kras, kot sem že omenil, lepe možnosti, saj si deli tretje mesto z Aurisino. To bi morala biti četverica, ki se bo borila za prestop. Ostale ekipe pa so precej enakovredne in zato mislim, da bo v povratnem delu prvenstvo precej izenačeno.«
Kako pa ocenjuješ dosedanje prvenstvene nastope Brega?
»Osebno sem do ekipe več pričakoval, trenutno pa smo le na devetem mestu lestvice, kar jasno dokazuje, da nismo povsem zadovoljili. Upoštevati pa je treba dejstvo, da smo letos precej pomladili in reorganizirali člansko ekipo in zato bomo lahko končno oceno dali le kasneje. Za letos upam, da bomo v povratnem delu prvenstva nekoliko popravili položaj na lestvici.«
V nedeljo bo v Repnu derbi Kras -Primorec, tvoje predvidevanje?
»Mislim, da je Kras favorit, ker ima letos res homogeno in taktično zrelo ekipo. Krašovci imajo solidno obrambo, učinkovit in podoren napad, na sredini igrišča pa igrajo zelo urejeno in prav zaradi tega ni naključje, če so na zgornjem delu lestvice. Primorec pa že ima od samega začetka probleme z napadom. Brez spretnih in učinkovitih strelcev je razumljivo, da ni boljših rezultatov. Trenutno imajo le točko več od nas. Zdi se mi, da so Tre-benci precej popustili in igrajo nemotivirano, kar pomeni, da nimajo več možnosti za napredovanje. Prav zaradi tega so Trebenci precej popustili in igrajo nemotivirano. Čeprav je derbi tekma zase, mislim pa da ima Kras večje možnosti za zmago.
Na sliki: akcija z derbija Breg -Gaja.
B. RUPEL
obvestila
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 21, t. m., enodnevni smučarski izlet za vse starosti z učitelji na razpolago v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu, Proseška 131, danes, 18. t. m., od 19. do 21. ure.
PRIMOTOTR KLUB obvešča člane, ki nameravajo tekmovati, da se morajo nujno javiti do konca tedna zaradi zdravniškega pregleda in ostale dokumentacije.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da zaradi pomanjkanja snega odpade tudi nedeljski (21. t. m.) izlet v Sap-pado.
iz planinskega sveta
Oj ta presneti sneg...
Ni ga in ga verjetno v kratkem še ne bo, vsaj tam ne, kjer naj bi potekali Smučarski tečaji SPDT. Zal, smo vsi nemočni v tej muhasti in suhi zimi, zato so bili odgovorni pri SPDT prisi-Ijeni odpovedati tudi letošnje tečaje, ki naj bi trajali do februarja.
Namesto tega prireja SPDT smučarski izlet. Načelnik smučarskega odseka Pavel Fachin si ni dal miru in se je Podal nekoliko dlje, da bi našel vsaj *9alo snega in v malem zadovoljil te-,Caitiike in druge smučarje , da bi vide-h, če je sneg še bel. Ugotovil je, da se ba kolikor toliko dobro smučati na 9°ri Elmo nad krajema Šesto in Moso, Zato je za nedeljo, 21. januarja, pripravil izlet z avtobusom. Vsi tisti, ki bi si želeli vsaj enkrat v tem zimi nadeti 5,®uči, se lahko vpišejo v uraidh v I 767304) ali neposredno pri y°aji izleta, Fachinu (tel. 742488). Od-0Q avtobusa je točno ob 6.00 uri iz-Pred sodne palače na Trgu Ulpiano. P^sr bo vožnja daljša, je tudi cena nekoliko višja: 18.000 lir. Poskrbljeno bo ^dnevni skipass s popustom, povra-z .v Trst pa je predviden okrog 20.30 : ,	.• Priporočamo interesentom, naj
n«orfb° priložnost, vodja izleta za-9 tavlja, da je smuka na gori Elmo kar ugodna. (L. A.)
Predsmučarska rekreacija
Čeprav ni velikih izgledov, da bo v Kratkem možna večdnevna smuka v kakem zimsko športnem središču, se kljub vsemu nadaljuje predsmučarska
rekreacijska telovadba, ki jo vsako leto priredja SPDT. Telovadba je vsak petek ob 20.00 uri v telovadnici šole »Brigata Julija« v Drevoredu XX. septembra. (L. A.)
Markiranje vertikale
Skupina odbornikov SPDT je te dni zaključika z markiranjem novih poti in stez Vertikale od Jezera do Groča-ne in Bazovice. Sedaj manjkata še dva kratka odseka v tržaški pokrajini, s čimer bo zaključena obnova. Kot napovedano, bo v poletnih mesecih SPDT priredilo pohod po Vertikali od Glinščice do Mavhinj. V sodelovanju z go-riškimi planinci bodo tržaški odborniki nadaljevali z markiranjem na ozemlju goriške pokrajine. (L. A.)
Športna šola
V	igri med dvema ognjema, katero prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade, je v prvem kvalifikacijskem delu prišlo do zelo zanimivih in borbenih srečanj, kot je pač že tradicija na tej prireditvi.
V	prvih dveh srečanjih je najprej Finžgar premagal Široka z 2:0 (5:0, 5:0) ter Ribičič Bazoviške junake prav tako z 2:0 (2:0, 6:0). V tekmi za prvo mesto te skupine je nato Finžgar odpravil Ribičiča z 2:0 (5:0, 4:0), tretje mesto pa je pripadlo Široku, ki je premagal Bazoviške junake z 2:0 (1:0, 4:0). V soboto bodo (s pričetkom ob 15. uri) nastopile šole, ki sestavljajo drugo skupino tega turnirja, (-boj-)
Rokometaši zmagali, rokometašice spet izgubile
Najboljša tekma Krasa Trimac
KRAS TRIMAC -
FIDES S. VITO	30:24 (12:12)
KRAS: Klinc, Rossi, Kozlovič 7, Vremec 4, Pertot 4, Raseni 1, Race, Milič 6, Weissenegger 8, Fonda, Grilanc.
Krasova rokometna ekipa je proti Fidesu zaigrala svojo najboljšo tekmo letošnje sezone in prepričljivo zmagala. V prvih minutah tekme je sicer kazalo drugače, saj so Krasovi rokometaši začeli z dokaj bledo igro (menda je temu krivo < površno ogrevanje pred tekmo), kar so nasprotniki izkoristili in si nabrali lažjo prednost (1:4 v 6. min.). Kaj kmalu so se naši rokometaši zbrali in z bolj zagrizeno igro uspeli nadoknaditi razliko in zaključili prvi polčas z neodločenim izidom.
Po odmoru pa so fantje zaigrali na drugačne note. Ugotovili so šibke točke nasprotnikove ekipe in ustrezno prilagodili svojo igro. Z izredno pazljivo 6-0 obrambo so nasprotnikom, pobrali veliko število žog, ki so jih nato zelo dobro izkoristili. Na veliko srečo trenerja Lazarja so namreč fantje iz tekme v tekmo vedno bolj uigrani tudi v napadu. Krasovi rokometaši so bili v drugem polčasu stalno v vod-stvu;pokazali so boljšo igro in večjo borbenost od gostov, zato je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Poleg VVeisseneggerja in Kozloviča, ki sta se še enkrat izkazala kot stebra ekipe, je
bil junak dneva tudi Marko Pertot, ki je dosegel prve zadetke v svoji rokometni karieri prav v najpomembnejših trenutkih tekme. Ne smemo pozabiti niti na Rasenija, ki je imel odločilno vlogo v vodenju obrambe.
Po tej zmagi ne bi smelo biti več dvomov glede obstanka v ligi Krasove ekipe, saj se je doslej izkazala za popolnoma doraslo tretjeligaškemu prvenstvu. (Pjotr)
IZIDI 7. KOLA: Cividin - Pastajolly 17:17, Kras - Fides 30:24, Nardi - Paese 18:15; Padana - Libertas 28:23; Q. d'Al-tino - Cellini 21:16; San Dona - Jolly 28:21.
LESTVICA
Pastajolly TV	13
Cividin TS	13
Q. d'Altino	12
Kras Trimac	9
Nardi Vitt. Ven.	8
San Dona	8
Padana Mons.	5
Fides S. Vito	4
Cellini PD	4
Libertas TS	1
Jolly Čamp.	1
Paese	0
7	6	1	0	182: 98
7	6	1	0	175:124
7	6	0	1	149:140
7	4	1	2	149:143
6	4	0	2	117:105
7	3	2	2	157:148
7	2	1	4	152:161
6	2	0	4	163:150
6	2	0	4	97:113
6 0 15 121:158 6	0	1	5	104:156
6	0	0	6	91:135
Naslednje kolo (20. 1.): Cividin - Q. d'Altino, Jolly - Cellini, Libertas -Kras Trimac, Paese - Padana, Pastajol-ly - Nardi, S. Dona - Fides.
ŽENSKE
KRAS - PALLAMANO MUSILE 12:23
KRAS: Calzi, Jagodic 1, Natura! 1, Colja 1, Bizjak 6, Purič, Ukmar, Citer, Ferluga 3.
V soboto se je za krasovke končal prvi del letošnjega prvenstva. Na žalost našim dekletom doslej še ni uspelo zbrati niti para točk. Tudi zadnja tekma se je zaključila v korist nasprotnic, čeprav te prav gotovo niso bile nepremagljive. Krasovke so tokrat zaigrale pod svojimi sposobnostmi; le s težavo so se zbrale, kar je vplivalo na neučinkovitost v napadu. Poleg tega je sodnik večkrat s svojimi neumestnimi odločitvami oškodoval naše igralke,tako da so bile gostje večkrat v številčni premoči.
Treba pa je priznati, da so nasprotnice imele izvrstnega vratarja, saj so naše dosegale zadetke le, ko so streljale z natančnostjo. Obenem moramo poudariti,da se je doslej na tekmah zbralo vedno precej navijačev in zato upamo, da bo krasovkam v kratkem uspelo osrečiti svoje privržence z zmago. Naslednjo tekmo bodo naše rokometašice odigrale zopet na domačem igrišču. Srečale se bodo s tržaško ekipo Cividina, in sicer v soboto, 20. t. m., ob 19.30. (Tanja)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
H
Član italijanske zveze časopisnih
četrtek, 18. januarja 1990
Preiskovalci ugotavljajo zlikovske profile štirih umrlih članov tolpe
Spodletela ugrabitev v Germignagi dokaz moči kalabrijske 'udrangliete na Severu
Dosmrtna ječa za nosilca narkokartela Ballesterosa
GERMIGNAGA (VARESE) V noči na četrtek so karabinjerji ostali pozno v noč na dvorišču podjetja Edil-nafta, kjer je v večernih urah prišlo so streljanja med agenti in četverico zlikovcev, ki so pripravljali ugrabitev 27-letne Antonelle Dellea. Trupla umorjenih - zlikovcev so prepeljali v Varese, kjer bodo izvedli obdukcijo, nato pa so preiskovalci odprli dvorišče tudi novinarjem, ki so smeli na prizorišče streljanja. Kaj več o akciji karabinjerjev in o tolpi ugrabiteljev pa niso hoteli povedati.
Preiskovalci so dejali, da nimajo dokazov o nekem drugem avtomobilu, ki naj bi služil tolpi na begu, vendar menijo, da je precej neobičajno načrtovati ugrabitev neke osebe in imeti na razpolago avtomobil, v katerem bi se pet ljudi lahko le s težavo stisnilo. Odgovorni za to preiskavo so nato poudarili, da bi ne smeli novinarji tkati
sorodstev na podlagi priimka Stran-gio, spodleteli poskus ugrabitve pa je resneizpodbiten dokaz moči kalabrijske 'ndranghete na italijanskem Severu.
Od štirih ugrabiteljev, ki so izgubili življenje v spopadu s karabinjerji, je bil Sebastiano Giampaolo najbolj znana osebnost, saj je bil že dve leti na begu in je bil obsojen zaradi umora nabornega vojaka Giuseppa Girogija, ki je bil menda kriv tega, da je hotel obvestiti policijo o načrtovanju umora karabinjerja Carmina Tripodija v kraju San Luca. Stari znanec policije je bil tudi Giuseppe letto, ki je sodeloval pri dveh ugrabitvah.
Medtem ko je preiskava v teku je Antonella Dellea pristala na kratek razgovor z novinarji. Dekle je dejalo, da ni bilo obveščeno o morebitni ugrabitvi, kot so to napisali nekateri dnevniki, priznala pa je, da noče več v službo, ker se kljub vsemu še zelo boji.
Avtomobil, s katerim so se ugrabitelji pripeljali na dvorišče Edilnafte (AP)
LOS ANGELES — Juana Ramosa Matto Ballesterosa, 45-letnega nosilca enega desetih najmočnejših narkokar-telov na svetu, so v Los Angelesu obsodili na dosmrtno ječo. Razsodba je dokončna. Ballesterosa so priznali za krivega dolgotrajnega prekupčevanja s kolumbijskim kokainom, ki ga je preko rodnega Hondurasa uvažal v ZDA. Bosa so aretirali v Losa Angelesu leta 1988. Ko je policija vdrla v njegovo stanovanje je imel Ballesteros v gosteh vse naj ožje sodelavce, na njegovem domu pa so našli sorazmerno majhno količino kokaina: »le« 51 kilogramov. Kljub neizpodbitnim dokazom o njegovih umazanih poslih je Ballesteros vse do zadnjega trdil, da je nedolžen. Edini krivci naj bi bile ZDA, ki so ga aretirale, je vztrajal trgovec z mamili. Ko je prišlo do tega je v Hondurasu izbruhnil protest prebivalstva, v spopadih pred veleposlaništvom ZDA v Tegucigalpi pa je umrlo pet oseb.
Posredovanje članic varnostnega sveta prižgalo majhno upanje za Kambodžo
PARIZ — Z »majhnim premikom v pravo smer«, kot je francoski zunanji minister Ronald Dumas označil dvodnevne razprave petih stalnih članic varnostnega sveta OZN o reševanju krize v Kambodži, se je končala prva faza posredniške misije, ki jo je bolj kot neuspeh mirovne konference (julija in avgusta lani) sprožila eskalacija spopadov, zaradi katerih je urejevanje političnih nasprotij v tej azijski državi še oteženo.
Toda za dokončno premirje in vzpostavljanje nacionalne sprave med štirimi kamboš-kimi grupacijami bodo potrebni nadaljnji premiki, korenitejši od previdnega kompromisa, ki so ‘ga skovali na pariškem srečanju peterice velikih držav. Pot nadaljnjih mirovnih prizadevanj je že trasirana: stalne članice varnostnega sveta se bodo znova sestale že konec januarja v New Yorku, nato pa še čez mesec dni v Parizu. Če bo dogovorjeni vozni red posvetov o reševanju kamboške krize uveljavljen, bo navsezadnje izpolnjena tudi misija, ki sta jo ob neuspehu mirovne konference dobila predsedujoča Roland Dumas in njegov indonezijski kolega Ali Alatas, da v šestih mesecih pripravita novo iniciativo za vzpostavitev premirja.
Dolgo sporočilo, ki so ga sprejeli štirje namestniki zunanjih ministrov in direktor za Azijo in Oceanijo v francoskem ministrstvu Claude Martin, omenja, da je trajni mir v Kambodži mogoče doseči le s politično rešitvijo, ki zajema tudi umik tujih (vietnamskih)
sil, prekinitev spopadov in pretrganje vsakršne vojaške pomoči iz tujine.
Poleg tega se peterica vplivnih posrednikov v šestnajstih točkah pariškega dokumenta zavzema za svobodne volitve pod nadzorstvom svetovne organizacije, ki se morajo odvijati v nevtralnem političnem ozračju, v prehodnem obdobju oblikovanja nove oblasti pa bi skrb za suverenost kamboške države izročili visokemu nacionalnemu svetu, ki pa mu je treba še določiti sestavo in pristojnosti. Dokument torej prevzema bistvene točke avstralskega mirovnega načrta, ki mu je peterica dodala nekaj več vsebine, četudi so določbe, vsaj zasedaj, zapisane še v pogojnikih.
Novi načrt za premirje se zavzema za odpravo obeh kamboških administracij, tako phnompenške kot tudi odporniške ter postavljanje države pod skrbstvo OZN. Na pravnem področju bo peterica imela nekaj težav, kajti avstralski predlog je v nasprotju s 76. členom ustavne listine svetovne organizacije, ki takšno možnost predvideva le za dekolonizirana ozemlja, kot je, denimo Namibija.
Druga težava, ki je pravtako ne gre zanemarjati, je financiranje začrtanega mirovnega procesa. Za delovanje državne uprave bo v Kambodžo treba poslati 2.000 uslužbencev OZN, kar pomeni najmanj 600 milijonov dolarjev letnih izdatkov (podobni program v Namibiji velja 800 milijonov). Pet stalnih članic varnostnega sveta se sicer zaveda teže
finančnih problemov, s katerimi se otepa svetovna organizacija, kar je med drugim zapisano v pariškem dokumentu, vendar priznanje ne zmanjšuje problemov. Ker OZN v svojem proračunu ni predvidela izdatkov za reševanje. kamboške krize, bo denar treba najti drugje, s prispevki velikih.
Popolni odpravi vseh oblik administracije se postavlja po robu predvsem vodja sedanjega phnompenškega režima Hun Sen, vtem ko so Rdeči Khmeri in njihovi odporniški zavezniki proti delnemu razpuščanju oblasti, ki so jo vzpostavili Vietnamci z vojaškim posegom pred desetimi leti. V očeh Khmerov bi bila koncesija, kakršno pomeni ohranitev sedanje uprave, znamenje njihovega političnega poraza.
V francoskih krogih so ob zaključku dvodnevnega konklava peterice poudarili predvsem strpnejše stališče Kitajske, ki je voljna razpravljati o vseh plateh kamboške krize, tudi o določilih, ki pomenijo temelje za bodoča pogajanja med kamboškimi nasprotniki. Čeprav je peterica velikih prevzela pobudo nadaljnjih korakov za reševanje kamboške krize, bodo v proces vključili tudi ostale države, ki so se lansko poletje udeležile pariške mirovne konference. V začetku februarja bo v Džakarti neformalno srečanje vseh 19 držav, ki naj bi primaknile svoje dežele v mirovni igri, kjer so glavne vloge očitno že razdeljene.	BOŽO MAŠANOVIČ
Avstrija uvedla vizume za Turke
CELOVEC, DUNAJ — Od včeraj naprej potrebujejo turški državljani za vstop v Avstrijo posebno vizo. Tako se glasi sklep avstrijske zvezne vlade, v imenu katere je izjavil kancler Vranitzky, da je sprva omejena obvezna viza na tri mesece, ter da je menda »tudi v interesu turških državljanov«.
Kot vzrok za uvedbo obvezne vize sta navedla kancler Vra-nitzky in avstrijski notranji minister Loschnak vedno večje število ilegalnih prestopov v deželo, ki jih posredujejo organizirane tolpe posredovalcev. Nerazumljivo ostaja v tej zvezi predvsem dejstvo, da je zvezna vlada uvedla obvezno vizo s takojšnjo veljavo, medtem ko hoče v parlamentu razpravljati o višjih kaznih za posredovalce ilegalnih prehodov šele februarja meseca.
Dodatno je avstrijska vlada dala avstrijski ambasadi v Turčiji nalog, da naj obravna prošnje po zavetju s strani pripadnikov kurdske narodnosti »širokodušno«. Kurdi pa morajo po drugi strani dokazati, da so »akutno ogroženi«, saj naj bi po volji avstrijske zvezne vlade dobili le v tem primeru izstavljeno vizo.
Seveda obvezna viza za turške državljane ni mogla ostati neoporečna. Tudi v vrstah Socialistične stranke je bila deležna ostrih obsodb, saj je npr. poslanec v deželnem zboru na Tirolskem Guggenberger, ki je hkrati tudi predsednik tirolske svetovalnice za tujce, najavil hude pomisleke: »S tem ukrepom se bo dejavnost organiziranih posredovalcev ilegalnih prehodov samo še stopnjevala, ker bodo Kurdi in turškim oblastnikom politično sumljivi Turki samo še v večji odvisni od posredovalcev.« Zato zagovarja Guggenberger višje kazni za tiste, ki posredujejo ilegalne prestope, ter za vse tiste, ki protizakonito zaposljujejo inozemce. Tudi zvezni tajnik Levega sindikalnega bloka v Avstriji Schlechter je pozval vlado, naj hitro sklene učinkovite ukrepe proti vsem tistim, ki stopnjujejo svoj dobiček z zaposlitvijo »na črno«.	ANDREJ MOHAR
Kalifornijsko sonce so zakrili črni oblaki
V Kaliforniji so se ustvarile izredne vremenske razmere, ki povzročajo preglavice meteorologom. Nebo se nenadoma zatemni, na obzorju se prikaže vrtinčasti stožec oblakov, ki ne obeta nič dobrega, v glavnem pa lije kot iz škafa (AP)
Priseljevanje v ZRN zaskrbljujoče narašča
BONN Evforijo, ki je zajela tudi Zahodne Nemce po odprtju berlinskega zidu, je začela nadomeščati zaskrbljenost. Kljub demokratičnemu preobratu in spremembam v Vzhodni Nemčiji se namreč še ni zaustavila reka ljudi, ki se hoče za stalno naseliti na zahodni strani nekdanjega zidu. V prvih desetih dneh letošnjega leta se jih je na zahod odselilo več kot 20 tisoč, vzhodnonemške oblasti pa računajo, da če se bo ta trend nadaljeval, bodo konec leta 1990 imeli približno 700 tisoč priseljencev.
Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je v neki televizijski oddaji opozoril na problem in pozval Vzhodne Nemce, »naj se za izseljevanje ne odločajo brez predhodnega razmisleka, saj imajo tudi v domovini sedaj drugačne politične razmere, s časom pa se bo obrnil na boljše tudi življenjski standard.« Socialdemokrat in najverjetnejši Kohlov antagonist na prihodnjih volitvah, Oskar Lafontaine, je na ta poziv odgovoril z dobršno mero očitkov. Dejal je, da je Kohl pogrešil, ko je Vzhodnim Nemcem obljubljal Indijo Koromandijo in ni pomislil na praktične posledice. S tolikšno množico priseljencev Zahodni Nemčiji grozi večja brezposelnost, pomanjkanje primernih stanovanj za prišlece pa je že sedaj veliko. »Nemogoče je ustrezno namestiti skoraj tri tisoč ljudi, kolikor jih dnevno pride preko meje,« meni Lafontaine.
Nezadovoljstvo zaradi novih prišlecev pa že prihaja do izraza tudi med zahodnonemškim prebivalstvom, še posebno v najbolj razvitih deželah, kot sta Baden Wiirtemberg in Vestfalija. Tukajšnje oblasti so že ukinile nekatere olajšave, ki jih je osrednja vlada namenila priseljencem prve dni po zrušitvi zidu. Nekatera gibanja, ki nenehnemu priseljevanju odkrito nasprotujejo, pa so predlagala Kohlu, da bi morala bonska vlada ukiniti zakon, ki Vzhodnim Nemcem omogoča pokojnino, kot da bi redno delali na zahod-nonemškem teritoriju. Človeško vprašanje, ki so mu bili prvotno vsi naklonjeni, se tako počasi preobrača v nelahek politični problem.
ENEL
ENTE NAZIONALEPER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3-00198 ROMA
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
Posojila	Kupon!	Poviški kapitala	
	Izplačljivi	polletje 1. 2. 1990	skupna vrednost
	1. 8. 1990	31. 7. 1990	1. 8. 1990
1984-1992 ovrednoteno I. emisija (Crookes)	6,50%	—0,679%	—7,744%
1984-1993 ovrednoteno III. emisija (Oersted)	5,80%	+0.900%	+ 11.340%
1989-1999 ovrednoteno II. emisija (Morse)	660% C)	+0,66% O	+ 1,295% C)
■	Izplačljivi 16. 8. 1990	polletje 16. 2. 1990 15. 8. 1990	skupna vrednost 16. 8. 1990
1986-1996-2001 ovred. I. emisija (Newton)	5,80%	+0,58%	+4,760%
(") bruto brez davčnega odtrgjaja 12,50%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.