WWl GLAS , NARODA tanetinaro pUža°°- 1 Iist-sloV«iRkih delavcem Ameriki. 1 Eftm vi. ™ . ^ ___Reentered a» Second CI—» Blatter SgpUmber Ž5th 1&40 at the Pout Office »t New York, N. Y„ under Act ml Congrew of >Ureh 3rd, 137»._" '',11 No. 160. — \ (Telephone: CHelsea 3-1242)« NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 19, 1943. — ČETOTEK, 19. AVGUSTA, 1943 . VOLUME LL — LETNIK 11£ » ---- ------- ARMADA PRIPRAVLJENA na VPAD Bitka za Sidilijo je končana, le še topovi se grme čez morsko ožino na obe strani. Operacije na Siciliji so bile prej končane, kot pa so poveljniki domnevali. — Orlando skušal pomiriti italjanski narod. kot 'bi se zdelo na prvi pogled. Rusija ima 'zagotovljeno svoje mesto pri mirovni mizi in ker je Stalin eedaj zaposljen z o-fenzivo proti nacijem in to pomeni prav toliko, kakor če bi sedel za zboroval no mizo v Quebecu, kajti delo ruskih armad bo moralo biti priznano in zavezniki *»e tega vsi skupaj dobro zavedajo. * KONFERENCA V QUEBECU Konferenca, na kateri bosta predsednik in Winston Church-11 s svojimi generali izdelala načrt za bodočo strategijo, je v polnem teka. Na konferenco pa je prišlo tudi politično ozračje, ko se je zborovaleem pridružil angleški vnanji minister Anthony Eden. Se danes ali pa jutri pričakujejo državnega tajnika Cordelia Hulla, da pride na konferenco, ki bo tudi določila, kako bodo zavezniki postopali z Italijo in (Nemčijo, kadar se podaste. den, bo zadobila s prisotnostjo predsednika Roosevelta večjo važnost, ter se bo v političnem pogledu pričeli razvijati, ko bo on sedel za zborovalno mizo. Quebec, 18. avgusta. — Danes je dospel semkaj Anthony Eden, angleški vnanji minister, ki se 'bo tudi udeležil razgovorov quebeiske konference. Medtem pa sta imela predsednik Roosevelt in premier Churchill privatne razgovore ki so trajali dolgo v noč po prihodu Roo-sevelta, ter so se zopet nadaljevali naslednje jutro ob devetih. Dejstvo, da Rusija in Kitajska nista udeleženi pri tej važni vojaško-politični konferenci, mnoge vznemirja, drugi pa trdijo, da stvar ni tako važna, Cordell Hull odšel v Kanado Washington. — Ko je odšel predsednik Eoosevelt v Que bee na konferenco z Winston Churchillom in drugimi vojaškimi ter političnimi predstavniki, je Tjajm^nj] držav ni tajnik Hhll, da odide tudi na konferenco vojaških tei drugih stroko vn j ago v, ki zborujejo v Quebecu v Kanadi Hull je dejal, da ni informiran glede potankosti konference, kakor tudi ne o predmetih diskuzij, toda menil je, da bo ostalo naše prijateljstvo z Rusijo nespremenjeno in kooperacija v vodenju skupne borhp proti- sovražniku je tudi i^premrojena. Mr. Hull je ponovno poudaril da naša vlada ni prejela nobene uradne italijanske zahteve, da naj se smatra Rim za odprto mesto. • Quebec, Kanada. — Kanadski generalni governor, Earl i of Athlone in njegova žena, i princesa Alice, sta prišla v Quebec iz Ottawe, da pogostita člane zborovanja in posebno predsednika Roosevelta, o katerem je bilo rečeno, da bo med 'gosti. Konferenca v Quebecu, ki prehaja sedaj - že v^drogi te- delu kmetje in dLlavci, da pomagajo obnoviti opustošene kraje in da pomagajo rehabilitirati nesrečniker ki so morali" občutiti vso težo brutalne okupacije. V najodd&ljenejših krajih dežele se dela za obnovo in v op us toženih krajih se hitro dvigajo iz razvalin nova naselja, odpirajo se šole, bolnišnice, industrijski obrat, kulturna središča, otroški domovi, itd. "Vzlic vsej veliki požrtvovalnosti ruskega judstva same-1 ga, pa bodo ljudje v opustoše-i nih krajih potrdbovali tudi pomoč, ki jim jo bodo mogle nuditi svobodoljubne dežele po svetu. Rane, ki jih je prizade-^ jal ruskemu narodu Hitler, so( globoke in ne bodo le dolgo za-TgfjeirP:"- J Vzajemnost ruskega naroda pri obnovi porušenih krajev Iz Moskve smo prejeli brzojav, v katerem je opisano vzajemno sodelovanje ruskega ljudstva pri obnovi opu-stošenih krajev in kmetij. Brzojavno poročilo, katerega je spisal Nina Dilejenskaja, se glasi: "Kmetovalci v Krasno Vo-robjevu, v okrožju Bobininska, so z grenkobo v srcih zrli na opustošeno zemljo, ter na uničene in prazne hleve, v katerih je bila enkrat živina, na katero so bili ponosni, kajti krave in ovce z njih kolektivne farme so bile daleč naokrog poznane, kot najboljše vrste. "Nemci so seveda imeli kraj f>od svojo oblastjo in so uničili vse. Rdeča armada je ■zdaj sicer osvobodila kraj, ter pognala Nemce proti zapadu, ali škoda, ki so jo prizadejali, je ostala, ter nemo pričala o njih nedavnem gospodstvu nad tem predel jem. Težko delo obnove je bilo pred kmetovalci. % s "Nekega jutra pa so bili ti kolektivni farmarjii radostno presenečeni. Iz dalje so zaslišali mukanje krav dn meketa-vanje ovac. Prisluhnili so in glasovi so prihajali bližje in bližje in kmalu so njih oči zagledale lepo rejene krave in ovce katere so gnali pred seboj ljudje, ki so bili vsi prašni od dolge poti. "Znenadenim kmetovalcem so nepričakovani obiskovalci povedali, da so jim pripeljali v dar živino in drobnico, da jim bo tako obnova kolektivne farme lažja. Da, kolektivni farmarji iz Jefremovskega okrožja so privedli trideset krav in petdeset teličkov, ter trideset ovac, da pomagajo svojim tovarišem farmarjem. "Na tisoče sličnili slučajev bi* se dalo opisati, zakaj ljudstvo čuti soodgovornost in potrebo po vzajemnem sodelovanju pri obnovi opustošene ruske zemlje, ki jo je izropal in uničil sovražnik. V skupnem trpljenju ljudstva se je porodilo prijateljsko občutje bratske dolžnosti do bližnjega. Kjerkoli je potisnjen sovražnik z ruske zemlje, stoje vračajoči se ljudje pred problemom obnove vasi, krajev, farm, mest. Poma-I gati morajo onim, ki so preno-j sli strahotno grozo okupacije in bili priča neštetim umorom in mučenjem ter plenjenju. "In sovjetsko ljudstvo se zaveda svoje delžnosti v tem pogleda. Mladi, stari, otroci, ženske in moški, vsi pomagajo o-nim ki potrebujejo pomoči. "V okrožju -Gorki so se zbrali kolektivni farmarji po dnevnem delu k seji, da doženejo in odločijo na kak način bi mo-gli najuspešneje pomagati kmetovalcem .v Tumanovem distriktu. Kmet Lolbzin je dejal, da bo on podaril kravo s telico, nakar so se pričeli oglašati vsi po Vrsti in posledica je bila, da se je zibralo skupaj lepo število goveda, orodja in žita za potrebne farmarje, ki so pod okupacijo zgubili vse. "Vseroovsod do Rusiji so na stali zadej za kritje nemške armade. ^ Maršal Pietro Badoglio, 72 let stari Mussolinijev nasled- ( nik, je po radio govoril italjan-skemu narodu in obžaloval izgubo Sicilije; toda Sicilijane je pozival, da ne obupajo,* kajti (Sicilija ibo zopet združena z Italijo. Rekel je, da je obramba otoka prinesla čast nemškim in italjanskim četam. Njegove besede pa niso prinesle mnogo tolažbe, kajti poročilo iz Berna pravi, da so bili v Genovi veliki nemiri, katerih tudi vojaštvo ni moglo zadušiti. Za Badogliem je govoril tudi 83 let stari Vittorio Emanuele Orlando ki je bil med "velikimi štirimi" na versaillski mirovni konferenci po prvi sve- , tovni vojni. Med temi štirimi živita samo še Orlando in pa Lloyd George; Clentenceau in AVoodrow Wilson sta že pred več leti umrla. Orlando je bil nasproten fašizmu in se je leta 1925 spri z Mas solini jem, nakar je odšel na svoj dom na Siciliji, kjer je od tedaj živel v pozabljivosti. Tudi Orlando ni xnqgel potolažiti svojega naroda in 5e svoj govor končal z molitvijo: "Go- 1 spod, dovoli svojemu služaK niku oditi v miru, kajii moje i oči so videle odrešenje in pre-rojonje moje dežele. Tako se naj zgodi!" BRZOJAV ZDRUŽENIH DRUŠTEV PREDSEDNI KU ROOSEVELTU I N MIN. W. CHURCHILLU New York, 18. avg. ■— Združena slovenska društva v New Yorku so imela v torek večer izredno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se z ozirom na vprašanje osvofbojenja našega Primorja naslovi brzojavko predsedniku Rooseveltu in premier ju Churchillu, ki se zdaj nahajata na važni vojaško-po-litični konferenci, katera se vrši v Quefoecu, Kanada. Brzojavka se glasi: Rt. Honorable Franklin Delano Roosevelt, President Quebec, P. Quebec, Canada On behalf of the United Slovenian Societies of .Greater New York we beg that you protect in t h e forthcoming pourparlers for an arrange-( [ment with Italy the interests ;of our brothers Slovenes and , Croats in the provinces of Trieste, Istria and Gorizia who against their will were sacrificed to the rule of Italy after (the first World War. The vic-'torv of the United Nations ! must bring to our brothers who • for two decades were fighting J against fascism and are now (fighting on the side of the Al-» I lied Nations the well deserved j freedom and lasting peace. The United Slovenian Societies of Greater New York Ludwi-g Mtrte, Chairman, Anna P. Krasna, Sec'v | Brzojavka enakega besedila j je bila naslovljena na Rt. Ho-I noralble Winston Churchill, I Prime Minister, Quebec, Pro-Ivince of Quebec, Canada. Včeraj je general Dwight D.j Eisenhower v svoji veliki, z zemljevidi pokriti sobi sprejel časnikarske poročevalce; ne-j kateri so sedeli na stolih, drugi kar na tleh. "To je bila prava zmaga," je rekel, "in naši vojaki so storili vse, kar je bilo na svetu mogoče storiti." Posebno je pohvalil tesno sodelovanje med ameriško sedmo in angleško o-smo armado. Eisenhowerjev štab je sestavil poročilo o vojaških operacijah ter pravi, da je bilo od 10. julija do 10. avgusta ujetih 135,000 Nemcev in Italja-nov, ubitih in ranjenih pa je bilo najmanj 32,000. Do 17. avgusta, ko so bili boji končani, pa je bilo ubitih še več in skupno število ujetnikov bo znašalo najmanj 200,000. Zavezniki so v vseh bojih imeli okoli 25 tisoč izgufb. Osiške izgube so tedaj osemkrat večje, kot pa zavezniške. V istem času — od 10, julija do 10. avgusta — je osišče izgubilo 260 tankov in 502 topa. Do 17. avgusta je bilo izstreljenih ali zaplenjenih 1691 sovražnih aeroplanov, za vernik i "pa ■»a jih izgubili 274. .Največ osiških aeroplanov so zavezniki dobili na zapuščenih letališčih. V zavezniške roke je tudi padlo na tisoče tru-kov in drugih vojaških vozil ter velikanske zaloge vojnega ma-terjala. General Eisenhower je predsedniku Rooseveltu in Winsto-nu Churchillu v Quebec sporočil: "Dve mogočni armadi na Siciliji sta vsako minuto pripravljeni na novo ofenzivo." S tem hoče reči, da je njegova armada pripravljena vpa-sti, kamorkoli je treba. Zavezniški aeroplani letajo Čez morsko ožino in4>ombardi-rajo železnice, ceste in vojaške naprave v južni Italiji. Tekdm bega nemške armade, je bilo potopljenih ali poškodovanih 316 ladij, ki so prevažale nemško armado. _ 'Nemci so pričeli zapuščati pokrajino okoli Reggio di Calabria, ki se nahaja nasproti Messini. Ker zavezniški aeroplani bombardirajo ceste in železnice po južni Italij, se Nemci poslužujejo ladij, s katerimi be-že navzlio ognju zavezniških topov in navzlic bomb iz zraka skozi Messinsko morsko ožino v Palmi. 20 milj severno od Reggio di Calabria. Te ladje sicer ščitijo protizračni topovi v Kalabriji, toda nad njimi ne letajo aeroplani, da bi jih branili. Nad morsko ožino se bije artilerijski iboj. Pri tem pa so zavezniki mnogo na boljšem, ker se morejo posluževati zelo gibljivih topov, medtem ko morejo Nemci porabljati samo svoje stoječe obrežne baterije. Poročila iz Madrida naznanjajo, da so Nemci razstrelili in raciji vse mostove, ceste in železnice v Reggio di Calabria ter se umikajo v severni smeri proti Rimu. Poročila pa ne povedo, ako se tudi Italjani umikajo, kajti najbrže so zopet o- Boji okoli Harkova Rusi so včeraj zlomili nemško protiofenzivo pri Harkovu in so vdarili čez Doneč in zavzeli Zmijev, 20 milj južno od Harkova. V teh bojih je bilo ubitih 1200 Nemcev in Rusi bodo skušali odrezati eno izmed dveh preostalih železnic, ki peljeta iz Harkova. petih članov ter tolmačev veščih angleščine in portugalščine, je prispela z vlakom v Liz- j bono iz Rima danes popoldne., Na čelu komisije je bil dr. j Armando de Angelis, funkci-jonar v italijanskem vnanjem ministrs-tvu.. Drugi člani misi-j je so: Vincenco Speranca, Alfredo Tobacco, Alberto Cagli-one in Raento Grenato. UNIONISTI SE STEPLI V DETROITU Detroit, 17. avg. — Deset moških, med temi štirje policaji, so bili ranjeni, osem pa je bilo aretiranih, ko so se spoprijeli med seboj člani unije Uni-] ted Dairy Workers (OIO) in1 člani unije voznikov (AFL). Slednji so piketirali pred Johnson Milk Companijo, ko ie prišlo do spopada. Osemsto članov unije CIO je razbilo piketno linijo petdesetih članov unije AFL.. nakar so člani unije OIO hodili dve uri gor in dol pred mlekarsko tvormeo.' j Unijski spopad je bil posledica podpisanja "closed shop contracts", katerega so sprejeli United Dairy Workers od predsednika mlekarske družbe George A. Johnsona. Pred tem je imela družba kontrakt z vozniki unije OIO.. toda sedaj trdi, da je tisti kontrakt potekel s prvim aprilom. Vozniki pravijo, da to ni resnica, ter so tudi postavili nazaj na delo svoje delavce, katerim pravijo, da delo pripada. Policaji, ki so se vmešali v zadevo, da preprečijo tepeško, so jih dobili po hrbtu, nekateri delavci pa so bili obstreljeni. Rdeča armada pa vdarja tudi' proti severozapadu in zapadu od Harkova in je napredovala 7 milj, pobila 2000 Nemcev in osvobodila 50 vasi. Pri zavzetju Zmijeva so Rusi dobili veliko število baterij možnarjev, strojnih pnšk in tankov. Zmijev se nahaja samo 10 milj od Harkov—Ložo vaja železnice, ki je poglavitna železnica, po kateri morejo Nemci pobegniti, ako se bodo odločili za beg. Poleg te železnice ostaja Nemcem samo še železnica Harkov — Krasnograd katero morajo Rusi tudi odrezati, ako hočejo zajeti celo nemško armado, ki še vedno trdovratno brani Harkov. Na fronti pred Brianskom Rusi prodirajo od treh strani in so pobili 1300 Nemcev. Na tem kraju so Rusi napredovali do 6 milj. ZAVEZNIKI UNIČILI 243 JAPON. AEROPLANOV Včeraj so Japonci pri We-waku na Novi Guineji zopet doživeli hud udarec, ko so zavezniški aeroplani uničili na tleh 225 aeroplanov, 28 pa so jih izstrelili, ko so jim prileteli nasproti. Poleg tega so zavezniške bojne ladje zadele tri sovražne rušilce, od katerih eden še je najbrže potopil; potopljenih je bilo 17 japonskih zalagalnih ladij; trije tovorni parniki so pričeli goreti, goreli so tudi 4 japonski tankerji. Italijanska misija dospela v Lizbono | Berne, Švica, 17k avg. — Diplomatska misija sestoječa iz Opozorilo rojakom in. vsem slovenskim organizacijam V Quebecu, v Kanadi, se v tem trenotku vrši ena od najbolj važnih vojaško političnih konferenc sedanje vojne, kateri poleg mnogih strokovnjakov prisostvujeta tudi naš predsednik Roosevelt in britanski premier Winston Churchill. Prisotnost državnega tajnika Cordell Hulla in britanskega ministra vnanjih zadev Edena dokazuje, da se bodo reševala tudi važna politična vprašanja, ki zadevajo inte*rese vseh združenih narodov. Četudi javnosti ni znano, o katerih predmetih se bo na konferenci razpravljalo je na dlani, da bo razgovor o miru ali premirju z Italijo igral zelo važno vlogo. Ko-nečne rešitve, posebno glede teritorijalnih zahtev, bodo sicer padle gotovo šele po definitovno končani vojni. Toda že stališče ■zavzeto od strank pri sklepanju premirja tvori podlago za konečne rešitve in za sklenitev miru. Pri urejevanju odnošajev z Italijo imamo mi Slovenci in naši bratje Hrvati posebno velik interes, ker sedemsto tisoč naših bratov, ki živijo na Primorskem, tvorijo del Italije. IZato smatramo, du je v tem trenutku potrebno opozoriti merodajne činifelje na te naše brate in njih pra-vieo, da po tej vojni dosežejo svojo nacijonalno sbobodo. Obrnili smo se zato na SANS s prošnjo, da podvzame potrebne korake v tem smislu. Ker pa je čas kratek in zadeva nujna, svetujemo od svoje strani, naj naše slo- I venske organizacije v posebnih telegramih naslovljenih na našega predsednika in na premirja Churchilla o-pozorijo na naše nacijonalne zahteve in prosijo, da se pri predstoječih pregovorih za mir ali premirje z Italijo te pravice zaščitijo. Brat je. zganimo se in podvzemimo to akcijo v sporazumu z našo narodno organizacijo SANS takoj in brez odlaganja, tako. da telegrami pridejo na označene naslove pravočasno, to je, dokler konferenca traja. Ne pustimo, da bi bila četrtstoletna 'borba Primorskih Slovencev in Hrvatov za svobodo zastonj ali, da bi bili 'zastonj tekli potoki krvi v tej vojni. Za Združena slovenska društva v New Yorku: Ludwig 'Mutz, predsednik, Anna P. Krasna, tajnica. veljstvo sporočilo. Radio posebno poživlja ' Francoze, da se naj ne prenaglijo. Oznanjevalec je rekel, ■ da prihaja to sporočilo od zavezniškega vrhovnega po vel j-stva, _____ ___ ! VPAD SE BLIŽA Radijska postaja v Alžiru je opozorila narode po zasedenih deželah v Evropi, da naj bodo pripravljeni, ker bo zavezniški vpad kmalu prišel. Kadar pride ta čas, jim bo vrhovno po- "GLAS NAKOPA* — NEW YORK_ "GLAS NARODA" - 1J. .J J ^oiq!r w ^ PEOPLE* Owm« M WMMH *f ■rwt>Fmm«rtM Company, (A Corpora**) Frank Safest*, Prmideo*; Jgna« Hoda,^ Trtutm { Joeepb Lnpsha, Bn. FIm* «*ta*teNB A* 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. X Telephone: CHeUea 3—1242 Slovenec sem! —.——■ o--- THURSDAY, AUGUST 19, 1943 SONANT REKORDI Lepo Melodij« I St. MS71—Na Marijane«, polka KJe to moje rožice Marička pegla—-polka Duqneane Dnl»er4ty tam bur lea orkester 6t. MOT—Tereclnka polka Na planineah—vali»ek Jerry Kopriv** U» orkastfT AOS- j*; ce^pIO^ afc . obrnite na: JOHN MARSICH, Inc., 463 W. 4Sad gt, New V«** karsftvo &e danes ne azirajmjo več, kef Gorenjec, Dolenjec, Primorec, Štajerec, Korošec Bi ekmurec, Benečan itd., in pa katoličan, liberalec, socialist, vse je dobro — vse to je pa danes postranska stvar in ostane le:''Slovenec cein! Tako mi je mati deiala, ko dete m'e v plenice zavijala!" Sedaj pa pozdravljam vas vse Slovence širom Amerike in Kanade, našemu uredništvu pa; mnogo napredka. Joeepli Mnrnick, Berwryn, 111. "RAZMERI« NA BALKANU. (iFoeiebno poročilo "Christian Scitnce Monitor.") V Kairu je mnogo ugibanja o tem kaj bo storila Nemčija na Balkanu v slučaju, da zavezniki okupirajo Italijo. Nikdo seveda ne pozna načrtov nemške vrliovne komande, toda miši jen jte prevladuje, da bo postal balkanski problem za Nemce zelo težak, čim bo direktno ogrožen od zaveznikov iz Italije- Jasno je, da je okupacija Balkana postala za o?išče veliko breme. Okupacijske site bi bile Nemcem mnogo bolj ko-.ristne na ruskem bojišču. ROJAK ZBOLEL. • 'Nevarno je zbolel dolgoletni naročnik "Glasa Naroda" An-»thonv Bratoe, ter so nahaja v General Hospital v Buffalo, N. Y. Želim mu, da bi kaj kmalu okreval ter se povrnil na svoj dom- O- Strnisha, Gowanda, N.Y. tudi jaz ošenjeu, sLvim prav blizu mesta Chicaga v Berwyn in imam svojo hišico in mali vrtič za cvetlice, j (Naš edini sin Joseph Jr. ki mu. je 19 let, je pa pri vojakih v mornarici in se sedaj nahaja v Chicagu na "Navy Pier" Prid el jen je sedaj k "Diesel Engineering School" in dobro napreduj'^. Najbolj sem pa vesel na dečka, ko na vprašanje drugih, kaj je njegova narodih t, vedno krepko odgovori: "I am American Slovenian f:om Ljubljana.'' Z zanimanjem me vedno posluša, ko mu pripovedni jem o naših lepih krajih. Tu je njegova slika in kot vidite ,se prav po ljubljansko smeje. 1 ■ t* % vn VE&j mm 1 Joseph Murnick, Jr. H koncu mojega dopisa pa fimam eno prošnjo k našemu I slovenskemu narodu tukaj. Po-j magajmo našemu trpečemu ljudstvu tam v domovini v I sklad našega slovenskega na-I rodnega združenja, z malim darom pripomoremo za nov pre-. rojen slovenski narod, ki mo-I ra tolilko ti peti kot še nikdar [ prej v zgodovini slovenskega t -naroda. V tem kritičnem času, ko preti naSi rodni zemlji poguba, moramo biti vsi za enega, ieden pa za v$e. Majhen smo narod, ali smo pa napredni in veliki v. dejanjih- Na stran- Preduo začnem s svojim dopisom, dragi rojaki in rojakinje,, se vam predstavljam-Spodaj podpisani, Slovenec «em, tako mi mati dejala, ko' ralfl Vašo knji^u: "Ko smo šli v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem 5e brala. Kako lejio in jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Xe vem. kako bi jo" mogla dovolj priporočiti vsem ameriSkim rojakom. • • • Aurora. 111. — Knjiga—Ko amo SU v morje bridkosti ml tako zelo ugaja, da takoj naročim še eno za svojo prijateljico. • t • Los Angele*. slano knjgo smo gli v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki jo tudi boCe imeti. Tu pošiljam naročilo. • • • Morgan. Pa. -t- Vaša knjiga zasluži vse priznanje in zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. ' • • * Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti" ste storili' veliko narodno delo. Želim, da bi se Stala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri; - . KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West Street N§w York 11, Y. ZAVEZNIŠKI USPEHI Sicilija je zadnja velika zavezniška pridobitev v sedanji vojni. Pravi boji, ki so slednjič dovedli do zavzetja Sicilije, so se pričeli v oktobru lanskega leta, ko je general Bernard ^Montgomery s svojo osmo armado pričel veliko thitko pri E1 Alameinu v Egiptu in je nato -podil feldmaršala Bommeki skozi Libijo v Tunizijo, kjer so se mu pridružili že Ameri-ikanoi pod generalom lOisenhowerjem, nato pa so skupno prisilili Rommela, da je odletel oez Sredozemsko morje, ko je izprevidel, da je poraz neizogiben, in pustil svojo armado, da so jo zavezniki potolkli, veoji dol pa vjeli. Nastal je kratek odmor, tekom katerega so zavezniki zbrali velikansko brodovje 3000 ladij in so 10. julija vpadli na Sicilijo. Ta vpad je 'bil mogoč samo zato, ker go bile tudi v zraku ladje, ki sp ščitile ladje na morju, da jih niso mogli fcovražni aeraplani bombardirati. Takoj s prvim vpadom na -Sicilijo so se .pričeli vroči boji. ' Amerikanei so bili na levem krilu, ali zapadnem delu Sicilije, na vzhodni obali je bila angleška osma armada, centrum pa' so tvorili Kanadčani. Amerikanei so z neverjetno naglico i naenkrat z južne obali prodrli na severno obal in zavzeli Pa-lermo, v centrumu so tudi Kanadčani dobro napredovali, le o^ma angledka armada je bila bolj počasna, to pa zato, ker je nemški poveljnik proti njej poslal svoje naiboljse tančne oddelke. . Ko je pred nekaj dnevi .padel Randaaao, ki je bila po-' glavitna obiska utrjena točka skoro sredi Sicilije severno od1 Etne, je (bila osiaki armadi hrbtenica zlomljena in se je pričela naglo umikati. Zadnja dva tedna kanadska armada na Siciliji ni bila več omenjena. Vsak glas o njej je utihnil. Slednjič pa je bilo po radiju naznanjeno — v časopisih menda ni bilo nikjer omenjeno — da se je kanadska vlada pri angleški vladi pritožila proti temu, da bi bili Kanadčani vključeni v angleški armadi. Kanadska vlada želi svoje čete na bojišču imeti kot svojo lastno, skupno edinioo, ki se bo borila skupno % »vzniki kot samostojna armada s svojimi častniki pod skupnim vrhovnim poveljnikom. Zato so bili kanadski vojaki prepeljani v Anglijo, od koder bodo kot glavna zavezniška sila vpadli v za-padno Evropo. iZato smo v zadnjih poročiliih brali, da so si v Messini po-' dali roke Amerikanei in, Angleži brez Kanadčanov. Vpad na Sioilijo je v osišču marsikaj razrahljal. Italija se je stresla; stresel se je tudi Hitler. Poklical je Mussoliniia v Verono in mu predložil nadaljni vojni načrt, ki je bil neposredna posledica vpada na Sicilijo. Uvidel je, da Itaijani niti svoje zemlje ne bodo mogli braniti, sam pa ima dovolj opravka v Busiji, kjer vsak dan doživlja pora« za porazom. Daleč od Nemčije je italjanski škorenj, predaleč bi bilo treba voziti nemško vojaštvo in materjal, zato je Hitler določil reko Po v severni Italiji za bodočo glavno obrambno črto proti zaveznikom. Vsled tega bi morala Italija zaveznikom prepustiti cedo svojo deželo z Rimom vred in skupna nemško-ita-ijanska armada bi se umaknila za utrjeno črto ob Po. Mussolini se je Hitlerju vdal, toda proti temu je bil kralj Viktor Emanuel in maršal Badoglio. In Mussolini je moral iti. Od dne Mussolini j evega padca italjanski narod po severnih mestih prireja demonstracije in vpije po miru. Zlasti je postal ta klic glasen, ko so zavezniki prvič bombardirali Večno mesto in še glasnejši, ko je bil v soboto Rim (bombardiran drugič. Po vsakem napadu si je papež ogledal posledice zračnega 'bombardiranja in v soboto je pokleknil na cestni tlak in molil in ž njim tisočglava množica. Ob tej priliki je papež celo objel nekega ranjenca in se je v Vatikan vrnil z okrvavljeno obleko. Pozneje se je na velikem trgu bazilike sv. Petra zbralo nad 200,000 ljudi, ki so klicali: "Mir! Mir!" « Sicilijani že vedo, kaj za nje pomenja mir. Prišel je sovražnik, pa mu je prinesel osvobojenje in žive?. Sicilijani vedo, da niso bili ponižani, kajti zavezniki so prišli k njim kot osvoboditelji, ki so jih rešili bede in pomanjkanja. Tudi narod v Italiji dobro ve, da bo zanj mnogo boljše, da zavezniki zavzamejo njegovo zemljo, ker bo zanj vse boljše. Toda maršal Badoglio še vedno ostaja zvest pogodbi, ki jo je sklenil Mussolini s Hitlerjem. - Ko bodo zavezniki enkrat v Italiji, kar «e more zgoditi T.sak dan. tedaj bo prišel brez dvoma velik preobrat, ki ga tudi liadaglio ne bo mogel preprečiti. Italjanski narod vpije po jairu! miiuiiir mi* m JHHUWA A-JU-U D I /t i J -J— CITATELJEM j« mano, kako se je vse podražilo, In r&vnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potribičise. Da si rojaki a*igurajo redno dopo*Uj«je Jujta, lahko gredo upnkvntftyu na roke $ tem, da iijaajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI ME BI OBNOVILI 8VOJO>JTASOČirDfO ČE DAJfES? - —-——- ■ ■ •-—! krat, tem 'boljše. To mu bo dalo veselje in večji pogum. Pisma našim vojakom bodo mnogo pripomogla k zmagi. * Davki za vojna podjetja Od prvega julija dalje nam od tedenske plače vzamejo 20 odstotkov naše plape za davke. Tekom vojne so se pojavila razna podjetja kot gobe po dežju in delajo velikanske dobičke. Vlada od teb podjetij ne pobira vsak teden davkov. Ko bo vojna končana, bodo ta podjetja zaprla svoja vrata, ali pa še prej, bodisi, da se bodo sama razglasila za bankerotna, ali pa bodo lastniki, ko so si nagrabili dovolj premoženja, vrata sami zaprli in vlada se bo obrisala za miljone davkov, ki bi jih laliko pobrala, dokler podjetja delajo velike dobičke. * Slednjič se je premislil William C. Hamilton iz Brooklyna, ki je star 23 let, se ni registriral za vojaški nabor. Policija ga je izsledila in te dni je bil prišel pred sodnika Matthew T. Abruzzo ga je obsodil .na tri leta zapora, toda z do-j ločbo, da ibo mogel čez eno leto stopiti v armado, ako ga bodo hoteli sprejeti. ★ Zabava v Little Fallsu V Little Falls, N. Y., bo v . soboto Seeley Island Ohib pri-k redil veselico, ki bo prav goto-i vo nekaj lepega, kajti če se ! Littlefallčani česa lotijo, tedaj k napravijo zelo zabavno in kar najboljše. Tudi iz New Yorka . bi nekateri radi prišli, toda kare so zamrznjene, v vlakih pa ni mogoče dobiti prostora, ker se vedno vojaki prevažajo. — 1 {Zato, dragi prijatelji v Little ■ Fallsu, sami opravite in dobro se zabavajte in se pri tem ' spomnite tudi nas, ki nimamo l tako lepih časov, kot jih imate vi. Hitler kot prijatelj l Ko je Hitler snubil Musso-linija, mu je obljubljal nebesa že na tem svetu; zanj in za i- 1 taljanski narod. V resnici pa je hotel Hitler imeti Mussolini- ] ja in italjanski narpd samo za orodje( in sredstvo za dosego svojih namenov. Ako bi bilo Hitlerju šlo vse jfot po maslu ! in bi zmagal nad svojimi sovražniki, tedaj bi se vrgel tudi 1 na svoje zaveznike in prijate- ! lje in najprej na Italijo in bi jo pograbil, kajti po njegovem mnenju je tudi italjanski narod manj vreden kot pa nem- ' širi. Kako velik' prijatelj italjan- ' skega naroda je bil Hitler, je 1 kazal ves čas bojev v Afriki. Ko je začel general Montgomery poditi feldmaršala Rom- ! mela iz Egipta, je Rommel lii-! tro umikal nemško armado, Italjanom pa je vzel vse truke in motorna kolesa in topove in jih je pustil, da so samo s puškami zadrževali Angleže, da se je mogla njegova armada ' neovirano umikati. Ista igra je t bila v Libiji in vse isto je bilo ' v Tuniziji. Nemci so odšli z vsem, kar so mogli odnesti s seboj, Italjane pa so pustili sko- j ^ ro praznili rok, da so branili njihov umik. j ■Se najbolj pa so Nemci o-j pravili na Siciliji. V Cesaro so naravnost malo mestece ople-jnili, predno so se umaknili. Nemški poveljnik je pred umikom razdelil mesto v štiri dele. Nato pa je zapovedal vojaškim oddelkom, da so šli po hišah ter so odnesli vse, kar se jim je le količaj zdelo vredno. Odnesli so živež, vino, postelje, mize, stole — vse kar so videli, da bi jim bilo v kako korist. I Nemci so tudi popolnoma »plenili Randaazo. Župan mesta je bil velik fašist, Pripadal je k organizaciji skvadristov, to je v stranko, ki se je proslavila z rioi novim oljem že leta (1923. Njegova družina je vladala celemu mestu in mu zapovedovala. Županov bogati bratranec je bil tajnik mestne fašistične stranke, drug bratranec je bil poštni ravnatelj, svak pa ravnatelj banke. Vsi pa so pobegnili kmalu zatem, ko so zavezniki vpadli na Sicilijo 10. julija. + , Pisma so vaina za zmago ' Za zmago ni potrebno samo orožje, temveč je potrebnih mnogo različnih stvari in nikdo ne bi mislil, kako zelo je za zmago važno navadno pismo, ki ga dobi vojak na fronti od svojih ljudi. Po kaki posebno vroči bitki je vojak do skrajnosti truden, pri tem pa mu polete misli na njegov dom in' ob jame jo vsak domači obraz. — Čuti s e zapuščenega daleč od doma in si želi kakega glasu od svojih dragih, kajti skrbi ga, kako se imajo. In kako je njegovo veselje kadar po kaki večji bitki, ko je na odmoru, dobi pismo od očeta matere, brata, sestre, prijatelja, prijateljice. Zato pa kdorkoli ima v armadi, ali pa celo na fronti kakega svojega sorodnika ali prijatelja, naj mu piše, čim več- Bojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN I POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN ■B WILD ^^ LIFE V knjigi Je natančno popisano Življenje posameznih ilvalt, Živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro Kiralstvo, knjigo bral t velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz Življenja divjih ilvaU, kar mu dosed aj še nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda le slednjič Izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMJB-RlftKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral love«, ker navaja ln popisuje vse šivali, ki jih J« dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane Hvali, ki na polju koristijo aH škodujejo ter slednjič ribič, ker se v knjigi nafitete VSB ttIBH. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. poijudnegv popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (f«. tegrafij); e »lik v naravnih barvata, v velikosti cede strani, ter ima 771 strani. Velikost knjige je 9 x 6 infer. Knjiga opisuje sesavee, ptič«, ribe, ka. ee in živali, ki so ravnptake na suhe« kdt v vodi doma. — Vezana ie v močno platno a zlatimi črkami. POMISLITE. TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.80 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET Yorfc 11. N. Y. RAZGLEDNIK VSTANOVUEN U XS>3 <-glas naroda** - new york _ THURSDAY, AUGUST 19, 1943 *___*f vstanovubw u mw Vesti iz $1»venskih naselbin KUHARSKAKNJIGA* v I Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NAS0PQV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana jn ima 821 strani*^ Seoepti so napisani ▼ angleškem jeziku; pooefcog pa so tudi ▼ jezika naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi ' Ta knjiga je nekaj posebnega za ose, Id m E&HlIIl&jo i kmiaui« w 9$ hofiijs ▼ njem Čimbolj ttvtftsti In ZA GOSPODINJE. Stanovanje -vzdržujemo snaž no z vsakdanjim, tu pa taau temeljitim pospravljanjem- Manj deda bomo imeli s stanovanjem ako bomo skušali odpraviti nekatere grde navad?* ki jih ponekod še opažamo- Predvsem pomnimo tole: v stanovanje naj nima dostopa, nobena žival. Navadimo člane družine, da od lože umazano obuvalo in obleko na pravi prostor. Nikar ne dovoljmo položiti na omaro, pod posteljo ali pod. klop. Kako moremo zahtevati od žepe, ki ima sicer najboljšo voljo, pa zelo malo časa, da bo vse peči, ki leže okrog po hiši. vsak dan prelagala in vsakokrat posebej - očistila prahu t Kako hitro pa 'je pospravljeno, če nikjer nic ne leži, samo metlo ali omelo - vzamemo v roke, hitro pomete-. mo, če« n'ejcaj minut pobriše-3 mo. prah, pa je soba v redu. . Pri temeljitem snaženju ee j n'e spravljamo v več sob hkrati, ker je sioer vsa hiša narobe. k . t, - .. - VOJAKOVA N&VESTA. V mojih očeh ponqs odseva, iz grla mi pesem odmeva — r Fantič-vojak je odrajžal v boj, ^ moje srce odnesel s seboj. Nebo naj ga varuje povsod, i kamor ga vodi njegova pot; i Da v metežu bojne arene, sovražna ga krogla ne zadene. I On bil je središče mojih sanj, ] delala in mislila bom nanj. -] In upala do zadnjega dne, ko nazaj mi prinese srce. Ivan Bukovinski. ] NAZISTI HUJSKAJO PRE- ' BIVALSTVO PROTI VOJ- • NIM UJETNIKOM. (ONA)- — Nazistična propaganda je zagnala veliko kampanjo, da prepreči prijazno ravnanje z vojnimi ujetniki s strani civilnega prebivalstva. Ravnokar je naslovila Hitlerjeva stranka poziv na vse prebivalstvo, naj ne mieli o , Vojnih ujetnikih kot o "pri-' padnikih človeškega bratstva" l temveč le kot o sovražnikih - Nemčije. "Nd bolj jasne dolžnosti kot je ta, da morate drsati v o4-' tioeajih z vojnimi ujetniki pri-| memo "rezervo." To so," ta-' ko pravi nazistični poziv, *'* so vražniki, katere imamo doma | v svojih mejah — seveda, do-, ' kler traja vojna nam svojih pravih občutkov ne bodo po-1 i kazali." Note za KLAVIR., ali -- PIANO HAKMPITOO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Blossom (Cvet.nl 6a») * Po Jezeru Kolo * Tam ca vrtni gredi Martbor Walts * Spar*) Milka MoJ« Orphan Waits * Dekle na vrtu OJ, Marlčka, pegljaj * Barvica Mladi kapetaue * Gremo aa Štajersko * ŠtajeriS * Happj Polka . če na tojem * Slovenian Dsnoe Vanda Polka * Židana marela Veseli bratci * Ohio VaUey Sylvia Polk» * Zvedel sem nekaj ko ptlfica ta aula • * Pojdi s menoj Dol a planine ~ *"; * gadar bpg ti vaadtmt lat"* '50 SLOVENSKIH PES34I I pianofcarmgpflco za, jft, j NaroČite prt : j Knjigarni ; Slovenic PubHahin« Co. , New York a N. Y. II 816 W. 18th 8M...... ALI VBSTE? Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bgncjf s tem, da kupujete znamke za le 10 centov. •"Jasno je seveda, aa moramo ravnati z neoboroženimi sovražniki tako humano, kot to zahteva mednarodno pravo. Toda način, kako se moramo •ravnati po teh zakonih, to je -atvar našega vodstva. Ako bi poskusili popravljati te ukre-| pe na svojo pest z nepristojno t velijc odušposljo, bi ravnali zahrbtno napram našemu vodstvu in postali orodje naših sovražnikov, obenem pa izdali naše može, sinove in brate, ki-stoje na ibojišču in so še vedno izpostavljeni sovraštvu naših, nasprotnikov. Ni še prišel čas, da se začnemo b^anitL,, Mnogo starokopitnih J^em-^ fcev smatra, da so pustoeenja od zračnih napadov pravična ' božja kasen za strahote, kate-• re so Eflemci prinesli drugim i ljudstvom- Obnašajo ee pri-( } jazno napram y>jnim ujetni-, _ kom v upanju, da bodo s tem .nekoliko pripomogli izbrisati ' iemeke grehe. - j. . "3i . • ---—--- Tako nekako sem gi obdržal v spominu priprave za novo ^ mašp v naši lepi Gorenjski. Lepo je bilo in se mi zdi, da skoraj ni nadomestna! Te spomine mi je obudil žup-nik slovenske cerkve v New Yprku, Rev. P. Petrie. Ko sem' mu potožil, da sem bolan, mi. »poroči: "Kaj bolan T Ne verjamem! Zdi se mi pa, da te, tare fenoha; dela je polno in p pomagaj, ako te je volja Nova'k maša »bo! S?lakov Fraud bo 15. n avg. posvečen v mašnika; sin s dobro poznanih Mr. in Mrs. P. Selaka iz New Yorka in 29. j avgusta bo pel novo mašo". Vf Kk^tor sem pozneje zvedel, rse tudi sedaj, kakor nekdaj v % starem kraju, vsa slovenska t ftaseVhina v New Yorku in oko- 1 4iei z največjim zanimanjem in Navdušenjem pripravlja na ta . evečani dan, posebno pa še, ^ ker to bo prva prava jiova maša t slovenski cerkvi. Vse j druge so bile le novomasna polno vi te v slovenskih bogoslov- * 'efev, kateri so bili v mašnike , 'posvečeni v nemških cerkvah. | iZa to svečanost se menda j I pripravlja dramatično pevsko društvo "Qomovina," kakor tudi moški pevski zbor *lSlovan," ki |e iz tega razloga i onenda celo, prelomi svojo dru- , štventt prireditev^ • • » Xajyec dela in skrbi ima gospod župnik. Mučijo ga skrbi, kako bi v tem vojnem času, ko je do skrajnosti omeje-na vsa razkošnost, dobil dovo-tijenje za potreibne avtomobile, ■katere zahteva moderni čas v flve^iemestu, in pa zadostno število racijskih znamk, s katerimi bi bilo možno dobiti po-tr^bno hrano za številne povabljence. Kakor vidim, je vse na de-j tu, in vsak poskuša po svoji meči najbolje, da bo slavnost tem lepše uspela. Zato s kesa-njtem sprejemam vse očitke le-nuharstvat od strani gospoda župnika in mu obljubim,, da bom ob. priliki te slavnosti že .našel primerni prostor, da yi-,dim eel i potek te svečanosti, i da ob priliki sporočim tistim, kateri ne bodo navzoči. . _ .t . ... , pogoglovcu Bev F. J. 3ela-ku pa kličem: "Po^dr^vljen novomašn%!" I" F. V^vpotjč Tudi vaški fantje in diožje niso držali rok križem. Treba-jj ije bilo očistiti konjsko vprego feati globoke brazde na obrazu, j katere, so povzročile skrbi za. ^ njega, z mašniškim blagoslo-Ivpm. i ! ^NiDučila in znojila sta se tudi dan pred tem srečnim dnevom, ; ---- *r 't- -r . ds^^^^bki FSntOCNZK Izšla je nova knjlflča h U daje paljrtna navodila, kak« l- ■ ameriški državi i an. Peiag r»iiisiH. ki Jlk navadno sodniki stavi*) prt topita aa dr* iavljsnstvo, vsebuje knJISlca *» v ? n. dela nekaj ratnlh latele. Ja n sfodovlne Zedinjenlh driav, r JU. h Oeta VdA nartovom Rano, pa Proglas neodvisnosti. Ustava BeA* alentt drSav, UuoUmar «pvo* t Oottysbnrgn, Pwdaadnlki BedinJ«-nib driav ta Poedln* d rta ve. H Cena knJUiel Je k V * W Prt '- BLOVUaC PUBU88DQK6 CO. «1« W »U^ ^^ u s-t ■ ___ tve. Da nispao trpeli žeje, nam f, je bil priča trebušni sod pod košatim javorjem- Predsednik ^ "Slovana' in njegova boljša iz ^ Ridgewooila, Mr. in Mrs. M- , Pirnat, sta bila tudi tu na čitnicah pri Trzinskem rojaku- ^ Mrs. Pirnat že par let boleha za neko nepoznano boleznijo; F želimo ji skorajšnjega okreva- J nia. Mrs- M Hatojan s sinom ^ je bila tudi par tednov in se je ^ danes vrnila na svoj dom. Tu N se tudi nahaia Barončkova Mi- * cka kot moja soseda iz otroških iei- Pred par dnevi naletim jj z ' " - • "i •>'* , Pozdravljam 4ttkajŠBj« I naročnice tega lists- ' 1 Joseph Kakez, ghebovgan. Wis. 44 - LETNO PREISKUŠNJO t IMA I . AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FEATERNAL UNION s: ely. minnesota si ima * 25,000 Članov in trimhjone I . I1J.HI LM .1. ... L l .ll ft- lil J dolarjev premoženja ■ m'-■ r-'i Kr* Organizacija je zanealjiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavahijte sebe in »voje otroke pri Ameriiki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in »mrti Ako je društvo A-B.Z. v vaši naselbini, vpražajte krajevnega tajnika ca pojasnila, 60 na, pilita bs glavni ■rad, Ely, Minnesota. _ i vendar se je pa izpoc^ znoja, ki He pokrival njiju čela, kakor blagohotna jutranja rosa ožga-jno senožet videla osvežena imladost- Mati je prejtemala. darove v obliki irazlične hrane, katere so darovali povabljeni vaečani in katere so kuharice pretvar-! jafle v najbolj okusne jestvine, da se kolikor, mogoče zadovoljivo proslavi dan ki bo v ponos oelte vasi. Pomači hlapeo in drugi pomagali so pa čistili,pod, na( katerem .so odstranili zlato rumeno pšenično -grnje iz ras-kovih res, da napravijo prostor za pogostitev številnih po7 . vab'jencev. Tukaj fo bila ža zopet pripravljena .dekleta z i zelenjem, katerega so spletle v dolge kite ali trake, da z nji- - mi prevlece.ip odprto podstreš-■ -je poda da s takega - skromne-»'ga žitnega prostora napravijo - resnični altar življenjskih do-» jrodkov. in da bo vreden no- vomašnikovpga blagoslova. i Medtem ko je vaški tesar, ki \ - je znal napraviti V6e, od zibel->,'ke pa do mrtvaške krste, spen = -jal skupaj zadnje podilžne - ,mize katere bodo kuharice ob-i do ž i le z najboljšimi jestvinami, J se j^ vstavil na dvorišču voz, - katerega podolžniki so bili glo- - boko vpognjeni pod težo naj- - bolj zbrane vinske kapljice, 1'katero je ooe pripeljal od vin-i- skega trgovca. Tako je sla govorica od ust. do ust po gt^rokrajskih vasi-1 'cah, kadar je kaka slovenska' Viati doživeiLa blaženi trenotek; v življenji*, da bo njeni sin po-'1 £ večen v mašnika. * Ob takih dogodkih je že par tednov preje celo vas objelo "nekako praznično razpoloženje- Največ dela je padlo na namena vaških deklet, ker od njih je bilo odvisno skoraj vse. 6 ponosonj is spoštovanjem da i njih nekdanjega sošolca in pri-, jatelja, so že par tednov pred slavnostjo z največjo pa^pjo čistile in z zelenjem ovenčale] farno cerkev. Pregledale in 0-čistile so altarske prte in maš-/nisko obleko, ter popravile ne-, dostanke veitkov. Poleg vsega takega dela jih je moralo dosti izmed njih, katere so imele posluh petja, zadajati k posebnim pevskim vajam cerkvenega zbora, ker ob takih prilikah je tudi farni- organist hotel pokazati svojo glasbeno zmožnost. rn___1: ......".i.: e__t;. • nova ma&a bo v new yorku > vojae, in ste posebno za mesto Ljubljano, ki p pod p^to po-' lentarja!" Skoro bi pozabil poročati, da < ste bili tu na obisku dve 01e- < velandske rojakinje, namreč: 1 •Mrs Jennie Zupančič in * (Teafie Pauhoh, pri Mt. in Mrs. t Frank Naglichu. Obenem so ttudi obhajali 30-letnico zakon- i teke zveze Mr. in M|f. Naglich • Zgoraj imenovani Clevclaad- u ski rojakinji ste ti^di darovale > vsaka po $2 00 za SANS. Za- i torej vam želim še mnogo let i v krogu sj^>jrh družin. n Newyorekib letovioarjev je ' bilo precejšnje število v letos- ■ nji sezoni, čejravno je gasolin , preqej pičel- Slovenci si že ( znajo pomagati; ni strahu. ! Metod Končan, ki je v new-. yoraki metropoli dobro znan kot izboren pevec in dramatik, -je bil tudi tu na oduihu za par , tednov in v istem su je bU 1 njegov god. Njegova žena Pepca je vse skrivno pripra- , ^vila, da smo njegov god prav j po domače obhajali. Tudi C Stempel, ki ga v Brooklynu in New Yorku .pozna vsak Slovenec, je tudi taden pozneje obhajal svoj god, in tako smo1 ■bili kar dvakrat v kratkem povabljeni na družinske priredi- slo venski farme rji ZA sans lozil po moji moči pomen te * organizacije. Prosim, da se kateri drugi s malo bolj natančno izrazi v tej ^ kočljivi zadevi. Pred par tedni sem slučajno bil v hiši mojega ^ prijatelja in pomenek nanese J tudi na SAN1S in na podruiž- * nico, ki smo jo tu vstanovili, da pa tudi malo poagitiram, to i je pa že moja navada- Bila je * tudi ena rojakinja iz New Yor- * ka navzoča, ki je bila tu na 4 oddihu. Ityve mi, da za SANS 1 ne da nobenfega groša, ker je Etbin Kristan predsednik in še q socialist povrhu. Dragi rojaiki , vprašam vas: ali naj on sedaj ^ za p?r grošev, ki jih sprejme, -premeni s\ojo politično barvo, svoje prepričanje in nazore za katera se že potega od svojih • di.iaških let? Ako on kot so- , cialiet ne pleše po taktu dru- ■ gih političnih strank, potem naj izgine s površja zemlje? Vzadnjeiti dopisu sem ževprol^, sil vse prepi rl jivce, da so časi I, pretesni in da naj odlože po-'^ k na za čas vojne. Ko bode 1 zmaga dobljena, potem s« pa . lahko zopet začne staro r^vsa- ] nje in kavsanje po časopisu,.] kakor je žfe na^a navada. V tem L «smo mojstri! Ali ni bil Kristan izvoljen z večino glasov na Clevelandskem kongresu? • Ali niso bile tam zastopane vse l< politične stranke po svojih delegatih ? IRjogi Kristan, zakaj nisi oblekel meniške kute v svojih mladih letih, gotovo bi bil deležen tu in tam pohvaTe, tako pa samo graja pada na tvoja ramena. Tudi Jugoslov. Republikansko Združenje pride na vrsto in se pogreva, kje Be tisti nabrani denar. Seveda, na to vprašanje ne vem odgovora. Vem, da sem delal xa združenje, prispeval čas in d*-i-nar, in se danes dobim kako J gorko za moj trud, to je plačilo tega sveta! Tudi omenjen 1 na rojakinja omeni, da jte že fdala v pomoč in bode še, ali le kje, ko je denar precej odposlan in izplačan Ljubljanskim sirotam- Ko jo vprašam, če je I videla potrdila, pravi: "No ja, J ta je pa debela; na sedanji čas Že pretečeni mesec sem hotel poročati v listu "Glas Naroda" kako napreduje podrož-ni SANSa štev. 65 v East Worcester, ali radi preobilega dela mi ni bilo mogoče. Sedaj, ko| je seno pri kraju, imam vseeno r par ur prostega časa za malo poi očilo. Seja podružnice za East Wor cest'er in okolico, se je vršila 15. avgusta in je bila primerno obiskana. Ker pa ima itak vsaki slovenski farmar v ti 0-kolici svoje sadržške, zatorej ni pričakovati velike udeležbe sej Za mesec julij nabrano vsoto seni š*»le odpo^al 10. avgusta, namesto prvega, vzrok je Ibil, ker sem se nadejal, da obiščem enega ali drugega rojaka, in s tem potom pošljem večjo vsoto.. Ker pa nisem gospodar Časa, mi ni bilo mogo-1 če. Vsoto $17-25 sem odposlal na glavni urad SANS, za kate-! ro sem danes dne 16. avg. spre-j jel potrdilo. Pri seji 15. avg. mi tudi ni bilo mogoče predložiti kot potrdilo poslane vsote,! zatorej ga pri prihodnji seji. i ki se vrši 19. steptembra, pred ložim odboru Iin'ena prostovoljnih daro-j valcev *lede za mes^c julij: Po' $200: Frank Naglich, Jennie Zupančič, Tessie Paulich in* Frank Paulich.. Članov, kate-( i*i so zabnega pričakovati, ko je bila prišla živa iz vode. Čakalo jih je pa še mnogo, ker so škof in sodniki še vedno mirno >edel'i, in ti so morali vendar izreči sodbo. Že je škof-poslai prosta k sodnikom, ki so se med sabo nekaj posvetovali, kar pristopi Schwaiffisitrigfeh in pove, da stoji pred ograjo ženska, ki zahteva z vso silo, da jo sodniki zaslišijo. Gospod "Flekte" se ni dal pregovoriti, češ, da je bilo prič že itak čez mero. "Togoti se in jo*a, in se ne da odpraviti," je zagotavljal Schwaifstrigkih. « Škof je nekaj izpregovoril v latinskem jezika, nakar je glavar zapoveda'1, da naj se postavi ženska pred njega in sodnike. Ko je prišla, je bila — Margareta Wulffingova. Videlo se ji je, da je bila njena obleka v neredu in njen obraz je "nil ves utrujen. Kar pričela je: 4 4 Šele včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežgati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pričal proti nji. Vso noč sem hodila in vso pot srm premolila- Le tega ne! Človek ni žival in ne kurite drv pod njim! Le tega ne!'' Joanne Franciscus jo je miril: *'Ne hiti tako, deklica! Povej nam, kdo i-i in odkod prihajaš!" V svoji zmedenosti m spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je: '"Govorila bi rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi nevesti!" "Kdo si in kaj hočeš V* jo je zavrnil .škof nekoliko ostreje, ker ni rad prenašal ugovorov. •"Poglej no, pomisli no, saj govorih z našim previsokim gospodom škofom!" oe je vmešal Schwa i ffst rigkh. "Maric sa Wuffinga sestra je, vaša milost!" "Govori!" je ukazal Joannes Franciscus kratko in ostro. Margareta je pripovedovala, kako je letos okrog Vnebo-lioda steknila 'brata Marksa v čumnati ipod streho- Bil je sam in misli i je„ da ga nibče ne vidi, ona pa ga je gledala pri malem oknu ./ podsttež 'a. r. opazila je, kako je z ostrim nočem globoko vrezal v mečo na svoji nogi, da je priteklo veliko krvi. Vto kri je namočil ostrorobat sirovec, dva žreblja in nekaj igel. Rano je zavezal in nato kruljavo hodil nekaj tednov okrog voglov, povedal pa ni nikomur, ikaj mu je. Ko ji je glavar pokazal krvavi kremen, žreMja in igli, je odgovorila, da je vse to tisto,, kar je bil Maries namočil v svoji krvi. Škof je izpregovoril: "Vse skupaj naj se zapiše!" Najprej so tistoi, ki so stali ob ograji, pripovedovali onim, ki so stali bolj za4aj, da je .Marks Wulffing krivo pričal in da f-i je žreblje in igle sam namočil v svoji krvi- To pripovedovanje se je širilo od vrste do vrste in kmalu je bučalo tako po puštalskih travnikih, kakor pod (Kamniifcnikom- "Marks Wulffing ni govoril resnice!" Preklinjali so krivo pričo, n prava sreča je bila, da je Marks že prejšnji dan odriesel >voje kosti, ker danes bi ga bila množica raztrgala. Margaretino pričevanje se je zapisalo, sodišče pa je glasno Izpovedalo, da ni krivde na Agati Bmi Schwarakoblerjevi. V tistem trenotku je Joannes Franciscus gospodu glavarju naznanil, da bi rad izpregovoril pred zbranimi. Gvar-dija je hitela nivd narod, in Jfco se j^ zvedele da hoče govoriti -Am škof, so pritisnili k bregovom, da je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vodo. Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo. Joannes Franciscus je vstats svojega sedeža in si je dal prinesti mašno obleko; prost pa mu je posadil visoko škofeko kapo na glavo in v roko mu je dal itežko pastirsko palico. Pričel je govoriti in glas je imel, da nisem vedel, kje ga jo jemal »iz šibkega svojega telesa. Dejal je, da si ta dva dneva ni upal oči povzdigniti, tako se je sramoval sodnikov in nas ki smo prišli, da bi se pasli Ob krvavi smrti mladega d okteta- Pristavil e: "Bilo vas je ko listja in trave »in še otroke ste vlačili i s sabo, samo da bi gledali pogin dekleta, ki nikomur izmed vas ni borila zalega.. Niste -bili kristjani, bili ste zverine, ki hlepe po kri nedolžnega, in zato boste dajali težko odgovornost ob smrtni uri!" Se so padale vn?te na kolena in ženski jok se je oglašal. I ln še nam je pripovedoval, da iBog ne poena čarovnic in da je krvava žalitev tega Boga, če kdo, in najsi je io kdorkoli, trdi, da je mogoče, da bi naš Bog že pri rojstva izročiJ otroka hudiču. 6 pravim zadovoljstvom sem opažal, kako se je črnemu >odniku iz Ljubljane daljšal kljukasti nos in kako je tudi gospod Frueberger nekako neumno gl'edal pred se, kakor volič, katerega je mesar iprelahno udaril po glavi. j Škof je dalje govoril, da je Agata Sahwurzkobkrjeva prevzela za nas vse veliko žrtev in da jte ssvojim trpljenjem očistila naše duše ter pužgala luč v temi, v kateri tavajo te duše. "Kar smo grešili nad to žensko, to nam Bog odpusti, posebno sodnikom in tudi vam, ki ste hrepeneli po> krvi nedolžnega Moveka!" In slovesno je obljubljal, kolikor časa bo imel on gospodstvo nad krvavo pravico v loškem kastelu, da ne bo pustil nikogar več preganjati zavoljo čarodejstva. Končal jt: * * To sem vam hotel povedati! — Vas pa, gospod prošt pa prosim, da ljudstvu poveste v njegovi besedi, če bi me kdo ne 'bil tunel!" Gospod Urii nam je v domači besedi še veliko ostreje naložil, in razložil, kaki telički in junčki smo bili, ko smo ver-jdi, da je Agata Schwarzkoblerjeva napravljala točo in na prašičku pod nebom jahala in da gospod škoff pravijo, da ni večje neumnosti, nego je neumna vera v coprnijo. Skesane so bile množice in ve? go nosile v svojem srcu škofa Janeza Frančiška in kakor apostol se nam je videl, ko je stopal od sodišča proti cerkvi ter deflil nadpa&tirski svoj blagoslov. ... L,. (Nadaljevanja prihodnjič.) THURSDAY, AUGUST 19, 1943 * VSTANOVLJEN h. M • Fordov Način Voditi Trgovino O y v Vojnem Času Po Fordovih metodah je delo naglo izvršeno Fordove metode štedijo denar in mater jal MOGOČE danes ne kupujete Fordovi^avtomobilov, p* vseeno »te Fordov odjemalec. P« svoji vladi potrosite dofau-je svojih davkov in investirate v vojne bonde, da kupite bombnike, tanke, tanine rusilee, jeepe in /Irud materjal, ki ca izdeluje Ford za Zmago. . In Fordova družba dela za vas s temi vojnimi naročili z isto visoko spretnostjo ... i istim očesom na vrednost in Stedljivostjo. ki jo je vodilo v mir-nem času pri izdelavi nad 30,000,000 Fordovih avtomobilov in trakov. Vedno je bil Fordov običaj deliti dobiček naprednih metod z uslužbenci in z odjemalci. In ta običaj je še vedno v veljavi. Se vedno dobite pošteno kupčijo za svoj denar. * Drži Ceno DoK v Ford drži doli ceno vojnega blaga na isti način kot je držal doli cene avtomobilov — s tem, da se poshiiuje Fordove tehnike mnoiinske produkcije, naprednih metod, visoko izurjenih delavcev in visoke uradniške zmožnosti. Delo vsakega uslužbenca je visoko, četudi je na tisoče neizkušenih delavcev— md njimi mnogo žeosk — bilo postavljenih na delo, Id zahtevajo natančno izurjenost. Ta nagli razvoj uspešnosti je bil dosežen s Fordovim skrbnim vežbalnim programom. Ravno tako važne v podvigi Izdelovanja in znižanju cen so delavske razmere v Fordovih tovarnah, Id so najboljše, kar jih Je mogla vstvaritl znanost in stalna skrb. Ta dejstva skupno z dolgo znano in uporabljanim običajem družbe glede visoke plače in poštene trgovine, ustvarjajo zmožnost in odnošaje do dela, Id se zrcali tako v kakovosti kot v množini produkcije. Ford Napravil Težavna Dela Dela, ki smo jih prevzeli, so bila izročena Fordu, ker so vaši vladni zastopniki vedeli, da bomo ž njim najboljše napravili. * Ford je velik izdelovalec težkih kotijsko-sUnih aeroplan-skih strojev! To je najbolj natančno precizno delo. * Danes je Ford med največjimi izdelovalci Liberator bombnikov ! * Ford je s sodelovanjem vladnih inžinirjcv napravil povod-nji jeep—ga izdelu-je, kakor tudi sloviti kopenski jeep v veliki množini/ * Ford izdeluje M A srednje tanke, M-10 tančne rušilce, Fordov tančni stroj . . . in velikansko množino drugega vojnega materj al a. * Danes je Ford v popolni produkciji za Zmago. Ford Motor Company ima v obratu več tovarniške obsežnosti, zaposluje več ljudi, izdeluje več blaga kot kdaj poprej. Kaj To Pomeni Za Vas . Vseh štirideset dela za narod je Ford zidal na trdni podlagi praktičnih idea^ lov in tehničnega "vem kako." Danes Fordov način,kako voditi trgovino, pomeni več vrednosti za vas, za naše kupce in pošteno izdelano blago za naše sinove ne fronti. FORD MOTOR COMPANY Ford ov Masni-Produkcijski Način Daje Krdela Orožja M-4 SREDNJI TANKI • M-10 TANČNI RUŠILCI • PRATT & WHITNEY STROJI ZA AEROPLANE • JEEPS • POVODNJI JEEPS # ARMADNI TRUKI CONSOLIDATED LIBERATOR BOMBNIKI • TRANSPORTNI GL1DERJI UNIVERSAL NOSILCI • STROJI ZA TANKE • STROJI ZA TRUKE IN JEEPS • OKLOPXE PLOŠČE • TOPOVSKI PODSTAVKI • ZRAČNI GENERATORJI • TURBO - SUPERCHARGERS * VLITE DELE IZ MAGNESIUM A • MERILA ZA POVZDIG LETALA Ta seznam ne vsebuje drugih vain i h Victory modelov, ki se sedaj. izdelujejo in kt Jih ni mogoCe imenovati radi vojnih rasmer. Poslušajte "Watefa the World Go By." Vsak'zvečer ob 8. EWT na Blue Network POtNA PRODUKCIJA ZA ZMAGO Gun mount cradles for tanks, formerly made of V porta, are made today at the Ford tank plant of only three casting*. reducing production time by J wo-third« and fsciliiating repair* in the held. Automotive-production method« save time in building war weapon*. For instance. the Ford method of drying paint on jeeps by Infra-Red lamps A horizontal engine lathe at Willow Run carrr-inr Ford-designed equipment turns a run-turret track for a B-24 Liberator. This machine uvea time and balds the work to 1 lt,MM of an inch. By the Ford method of using steel dies in heavy piessct, only three dies instead of 1M aie required to form the stripping and interior tectionsol bosnbardiercompartment* in I ord-buiit Liberator*. A forest of automotive-type preases speeds the production of Ford-built Liberator bombers at Willow Run. One huge press alone saves more than IS hours building wing-tips for these plane*. At Willow Run the top section at the bombardier's encloaure. formerly made in U band-formed pieces —is now mad* in only i parta —saving * hours in the construction time of each bomber. The airplane landing gear hinge formerly n|ds of nine hand-welded part*. N now cast in on« piece, eliminating Mft of the tool* formerly used. Thus again Ford methods aave Iiiim and materiala. Four hours in manufacturing time and M per cent of steel requirements are saved-on each engine by the Ford-developed method of centrifu-gatty casting the aircraft engine cylinder barrel*. Ford is producing gliders by maaa production method«. Among Ford developments is a process of quick-drying the glue joints that cuts dry. ing time from nine hour* to one hour on each wing. A new Ford method of quenching tank sro-or plate eliminates later straightening. Die* hold the plate during the procesa. Forty hour* a*e saved on each M-4 medium tank and M-Htank destroyer hull. ČEŠKI POGOJI ZA VSTOP V VOJNO FEDERACIJO. (ONA.) — Zastopnik zunanjih zadev Othoslovaške, Hubert Eipka, je orisal pogoje, pod katerimi bi bila Čehoslo-vaška pripravljena priključiti se federaciji sTednje-ivropskih držav. Ripka je navedel šest osnovnih predpogojev za vstop v tako federacijo in z največjo odločnostjo zavrgel idejo združiti "120,£00,000 prebivalcev srednje Evrope kot obrambni zid proti Nemčiji in obenem tudi proti Rusiji,,. Navedeni čehoslovaški pred pogoji so naslednji: 1. Federacija bi morala biti zgrajena na osnovah politični in gospodarske strukture Evrope. 2- Nikakor ne sme l>iti neprijazna -napram. TJS&gl, temveč mora ravno nasprotno stremeti za prijaznim zavezniškim sodelovanjem z rusko velesilo. 3- Federacija bi morala vstra.i no in sistematično podpirati Kakor kdo vzame okrog vso noč in v pondeljek je ves zbit in glava ga boli po slabi družbi.'* 4_ NACIJI PRIZNAVAJO, DA RIM NI ODPRTO MESTO. Nemška radio oddaja je včeraj podala vest iz Rima, ki pravi, -da irimsko mesto se ne more prištevati odprtim mestom, vsaj začasno ne in tudi ne potom legalnosti. ' Radio oddaja je naglasila, da ne obstoja v resnici noben določen mednarodni dogovor glede proglasitve gotovega mesta za odprto mesto- GOERINGOVA ŽENA l PRIŠLA V ŠVICO. Žena maršala Goeringa, nem škega nacija št- 2, ali pvrega nacijskega veljaka za Hitlerjem, j*e prišla v Švico in sicer je dospela na glavno postajo v Baselu rravno pred enajsto uro 18. avgusta. Avtomobil nemškega poslaništva jo je takoj odpeljal na nemški konzulat. dijanca. On sede ob sončnem zadiodu na skalo ali na paro-bek 111 se zamisli v lepoto niža-j joče >e solnčne lepote. Kako to uživa! Potem pride luna in posrebri jtzera in reke* ter ode-ne gozdove v tajin%tven plašč bele noči — Indijanec ima zopet čudovit* užitek in njegovo srce je srečno. Kadar pa morda ni lune in je nebo oblačno ter ni moč gledati zatona soln-ca, tedaj Indijantec mirno in I pobožno zre v ogenj na prostem in ima zopet različen užitek, ko gleda zublje, ki oteza-' jo svoje jezike v mrak bližajoče se noči. I --Če ete mu hoče gozdne taj-|ne, gre in prisluhne šepetu smrečja in bukev, ter «e zaSre v neibo, ki je posejano z zvezdami, kakor da bi bile tam gor pripete mirijade gorečihh svečk — in Indijanec ,ie srečen in zadovoljen ter spočit za de-ilo drugi dan. Belec pa leta Charles Eagle Plume, indi-| janski predavatelj je povedal,! kako je bil neki star Indijanec pripeljan v eno od naših večjih mest, kjer so mu njego-1 vi gostitelji hoteli razkazati poleg zanimivosti tudi to, kako se b?l človek zalbava v svojem J prostem času. Vlačili so tor'ej možaka naokrog v gledališča, nočne klil-be, k 'baram, k športnim tekmam itd. Na koncu so ga vprašali, naj se izrazi talko pO| svoje, kakšne vtise je dobil o •modernem načinu zabave 'belcev. • iModri starec je malo pobrun dal sam^>ri sebi in potem je dejal: . č'Bel človek se mora počutiti zelo nezadovoljnega in nesrečnega — tako strašno ©e iibi ja in trudi, da bi imel malo Nabave in pri tem nima čisto ^nobenega časa zase in nobene Nabave in veselja. Vzemite In- zavezniake odnošaje med Veliko Britanijo, Francijo, Zdiiu-ženimi državami in Rusijo, ter napraviti zvezo vzhoda z zahodom še bolj tesno. 4- Temeljiti bi morala na popolnem spoštovanju neodvisnosti in enakopraynosti vseh svojih članov, od katerih ne bi sm'el nobeden poskušati, da si pridobi odločilni vpliv nad drugimi. 15. Federacija bi morala biti ustvarjena na podlagi zares svobodne odločitve vseh udeleženih držav — brez najmanjšega« zunanjega pritiska. Notranja uprava držav članic bi morala biti organizirana na načelih politične, gospodarske in socialne demokracije. Mr. Ripka je povdaril, da bi mogla biti ta njegova zamisel srednje-evropske federacije mo tila edinole one, katerih,, želja je, da izključijo Sovjetsko Rra-sijo in ji ne dalo pristojnega vpliva na. usodo Evrope in o-stalega sveta.