187
                                  Novice
—   Morilca Mrvina, Dragoun in Doležal sta že nastopila desetletno kazen svojo.
—   Samomor učenca. V Šopronji se je minoli teden ustrelil z revolverjem učenec trgovske akademije v neki gostilni, v kateri se je zabaval vso noč. Ta je tretji učenec, ki se je v Šopronji usmrtil letošnje leto.
—   Bombni napad. Dne 30. aprila je na kolodvoru v Pola Croce se pod došlim brzovlakom, v katerem se je vozilo več poslancev v Eim, razletela se dinamitna bomba. Skoda je znatna. Nekega nosilca je hudo poškodovalo.
—   Trojni umor. V farovži v Huyu je ustrelila odpuščena dekla župnika, njegovo mater in sestro, potem pa sama sebe.
—   Rubljeno mesto. V Genui je sodišče v mestni hiši zarubilo opravo več sob, ker se občina brani izplačati plačo dvema uradnikoma.
v
—   Podsulo je v Trutnovu na Češkem dva delavca, ki sta kopala temelj za neko vilo. Oba sta se zadušila, predno so ju izkopali.
—   Strela. V Kalni pri Trutnovu je na polji zadela na sv. Marka dan strela hčer tamošnjega župana in je bila takoj mrtva.
—   Povodenj. Vsled dežja so bili v več krajih po-vodnji. Na Štajerskem je mej Ivančiči in Arvežem stala voda, da so se morali voziti v  čolnih.
—   Princezinja Klementina, hči kralja belgijskega in sestra cesaričinje Štefanije, je nevarno zbolela za katarom v dihalih.
—   Poskusen bombni atentat v Nachodi. Na dvorišču mehanične tkalnice Jokoba Picka v Nachodu našli so dne 2. maja bombo. Napolnena je bila z kosi železa in smodnikom. Užigalnica je bila ugasnila. Sodi se, da se je nekdo želel maščevati, ker ta tovarna ni pustila svojim delavcem, da bi praznovali dan  1. maja
•— Nemiri v Levovu. Dne 1. maja popoldne je v Levovu več praznujočih delavcev napalo zidarje, ki so zidali neko hišo. Začel se je hud boj. Jednega zidarja so vrgli z visocega odra Policija in vojaki so z orožjem delali red. Dvajset ljudij so zaprli Delo se je vzlic temu le moralo ustaviti.
—   Bombni atentat. V neki noči se je razletela v Jakinu blizu policijskega poslopja dinamitna bomba. Razpok je napravil mnogo škode. Ljudij ni nobeden poškodovan. Dve sumljivi osebi so zaprli.
—   Anarhiste so zaprli. Dne 1 maja so v Litichu zaprli več anarhistov, pouzročiteljev poslednjih atentatov. Vodja jim je bil neki Joris, v katerega stanovanji našli so mnogo dinamita.
—   Princezinji kot romarici. Mej španjskimi romarji, ki so bili minolega meseca v Rimu, bili sta tudi dve mladi, priprosto oblečeni deklici, ki sta vzbujali zanimanje s pobož-nostjo^ svojo. Imenovali sta se dona Elvira in dona Beatrica. V resnici sta bili hčeri dona Carlona, vojvode Madridskega, in njegove pokojne soproge nadvojvodinje Marjete, princezinji Elvira Marija in Marija Beatrica, katerima je oče dovolil, da romata v Rim pod tujim imenom, da • pa ne smeta stanovati v nobenem hotelu. Obe princezinji bili sta v Rimu v nekem samostanu.
—   Nesreča.    Dne 24. m. m. sta  na   državni cesti v
v
Gomilskem na Štajerskem vkup zadela dva vozova.   Dva kmeta sta se nevarno poškodovala in je jeden že umrl.
v
—   Cvetorčke je porodila šestindvajsetletna kmetica v Begu Szt Syorgyji na Ogerskem. Oče baje ni nič prav vesel tega preobilnega blagoslova.
—  Težek vojaški novinec. Iz Allgaua na Bavarskem je prišel k vojaškemu naboru fant, ki je tehtal 210 funtov, kar je gotovo nenavadno za starost dvajsetih let. Vzeli so ga k topničarjem
—   Duhovnik — rešitelj. Pri požaru v Kostelci nad Orlico se je posebno odlikoval kaplan Bezdiček. Ko je gorela neka hiša, so bili v strahu popolnoma pozabili štiri majhne otroke. Kaplan je pogumno skočil v gorečo hišo in srečno rešil vse otroke. Obleka se mu je nekoliko opalila.
—    Strašen vrtinec (smrk) je bil dne 27. m. m..v Novem Bentku na Češkem. Vzdignilo je veliko vode iz reke v zrak, ta voden steber se je potem drvil celo uro. Več dreves je kar polomilo, prst odnašalo s polja, s ceste je vrglo voz, na katerem je bilo 18 centov slame s konjema vred v globok jarek.
—   Samomor. Dne 24. m. m. si jena Štajerskem kočar Matija Kupčič v Karčovini porezal žile na roki in je vsled tega umrl.
—   Žepnega tatu so prijeli. Sertič Stampfel je znan tat na Hrvaškem. Ni ga sejma, žegnanja ali pogreba, da bi njega ne bilo. Povsod se mu tudi posreči kaj ukrasti. Večkrat so ga že zalotili in prišel je v zapor. Slučajno je dne 1. maja bil prost. Obesil si je rudečo kokordo na prsi in kot pravi delavec šel na delavsko veselico v Maksimir. Kmalu je nekemu delavcu izmaknil mošnjiček. Okradenec ga je pa zapazil in tatu ni druzega kazalo kakor bežati. Vdrla se je pa za njim tropa delavcev, ki ga je kmalu vjela. Mej njegovimi pre-ganjači bil je tudi nekdo, kateremu je bil ukradel prejšni dan 20 gld. Seveda so mu vzeli ukradeni denar, dobro ga pretepli potem pa še izročili policiji. Sedaj bode pa v ječi premišljeval' kako prijetno je bilo na majski veselici delavcev v Maksiminr
—   Dowejev oklep. Znano je že, da je mannheiinski krojač Dowe izumil neki oklep, katerega ne prebije kroglja. Oklep ni iz kake kovine, temveč iz neke druge snovi. Minoli teden so v Berolinu skušali ta oklep na izumitelji samem. Streljali so vanj s puškami, ali oklepa kroglje niso prodrle in s tem Dowe ni Čutil tudi dosti udarcev. Izrekli so se, da se bode ta oklep dal porabiti za vojaške namene, četudi se bode moral nekoliko predelati.
—   Mlad tat. V Chrudimu na Češkem je dvanajstletni učenec ljudske šole ukral ključe prodajalcu masla Matrasu, ki je v isti hiši stanoval. Ko Matrasa ni bilo doma, je odprl prodajalnico, vlomil v omaro, v kateri je bil denar ter vkradel 213 gld., in dva zlata prstana. Denar je skril pod nekim mostom. Mladega malopridneža bi pa ne bili dobili, da ni bil ukradel tudi bankovec za 50 gld. Kupil je v neki prodajalnici igrač piščalko in je plačal s petdesetakom, katerega je imel za petak. Prodajalka ga je prijela in izročila policiji, katerim je Matras že bil naznanil tatvino. Dobili so nazaj ves denar razen 16 gld., katere je bil malopridnež porabil za igrače in sladkarije.
—    Razpor v vagonu. Nedavno vozila se je večja družba v restavracijskem vozu brzovlaka iz Levova v Krakovo. Mej potovalci bilo je več židovskih trgovcev. Pri oknu sta sedela gospod in gospa. Ker sta imela odprto okno, je vleklo po vagonu. Jeden trgovec je pozval gospoda pri oknu, naj zapre okno, ta mu je odgovoril, da ne, ker je zrak okužen po Židih. Trgovec je še jedenkrat pozval gospoda, da naj zapre okno, ali ko je se le branil, rekel mu je „cepec." Gospod pri oknu hitro trgovcu priloži gorko zaušnico, in mej njima se je začel pretep, da je tekla kri. Da se naredi konec, dal je jeden potnikov znamenje, da se vlak ustavi. V Krakovu so vso stvar vzeli na zapisnik, pri čemur se je pokazalo, da je gospod pri oknu bil iz znane stare knežje rodbine. Stvar se bo končno vravnala pred sodiščem.
—   Velika nesreča pripetila se je na pravoslavni velikonočni pondeljek v Brailu v Eumuniji. Vreme je bilo lepo in naravno je, da so se ljudje vozili na ladijah po Donavi. V Brailu so ljudje posebno tiščali na neko ladijo. Ko so se rinili po mostu na ladijo, se je most utrgal od prevelike gnječe in kacih 200 ljudij je palo v vodo mej groznim kričanjem. Strah je bil tako velik, da s prva še ni nikdo mislil, da bi šel nesrečnikom na pomoč V tem so mnoge odnesli donavski valovi. Brodarji so nekatere izvlekli iz vode, drugi so sami izplavali. Grozno je bilo videti, kako so tonili taki, ki niso znali plavati in večkrat potegnili celo druge za seboj, katerih so se oklenili. Koliko je mrtvih se ni moglo določiti. Tukaj pogrešajo otroci očeta ali mater, tam stanši svoje otroke, drugi brata ali sestro.
—  Podrla se je te dni zgodovinski-znamenita palača mrkija Erosi v Sij eni, ko so jo ravno popravljali. Podsulo je 16 delavcev. Inženir Tilo Lavini, njegov sin in 9 delavcev bili so na mestu mrtvi.
—   Žrtvi Monte Carla. Euski knez Jurij Karajev se je ustrelil v Turinu n? pokopališči, ker je poprej v Monte Oarlu zaigral osemstotisoč lir. Bogata Angličanka mis Wath-sol se je otrovala z opijem v postelji v svoji vili, ko je bila v Monte Carlu zaigrala 2 milijona lir.
188