GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 9. SEPTEMBRA 1960 LETO VIL, ŠTEV. ?0 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA ZAGORJE OB SAVI 466 Na podlagi 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ štev. 52-847/59) in 3. točke 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na I. Občinski proračun seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Zagorje ob Savi za leto 1960 1. člen Proračun občine Zagorje ob Savi za leto obsega: z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom dohodkov, ki so v letu 1960 blokirani 1960 s posebnimi prilogami 193.251.000 din 193.130.000 din 121.000 din II. Finančne načrte proračunskih skladov z lastnimi razpoložljivimi dohodki v znesku z izdatki v znesku 2. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva Proračunske rezerve za premalo Predvidene izdatke po posameznih Postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke do ene polovice letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 5,179.000 din 5,179.000 din 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno vzdrževanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 30,000.000 dinarjev. . 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Zagorje ob Savi, 12. apr. 1960. Štev.: 01/1-11/6-31-60. Predsednik občinskega ljudskega odbora Rado Taufer 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO PRORAČUNU OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 1960 PO DELIH A- DOHODKI: 1. del Skupni dohodki 125,160.000 2. del Posebni dohodki 58,133.000 3. del Dohodki državnih organov 4,960.000 4. del Ostali razni dohodki 100.000 6. del Prenesena sredstva 4,898.000 Skupaj dohodki 193,251.000 IZDATKI: 1. del Prosvetna in ljudska kultura 49,973.000 2. del Socialno varstvo 14,409.000 3. del Zdravstvena zaščita 8,447.000 5. del Državna uprava 46,570.000 6. del Komunalna dejavnost 8,300.000 7. del Negospodarske Investicije 38,128.000 8. del Dotacije: finančno samostojnim zavodom 8,103.000 družbenim organizacijam 7,500.000 6. del Obveze in garancije 5,200.000 10. del Proračunska rezerva 6,500.000 v i»tn toan blokirani del dohodkov 121.000 Skupaj Izdatki 193,251,000 467 Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel Družbeni plan občine Zagorje ob Savi za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja v letu 1960 Družbeni plan občine Zagorje ob Savi za leto 1960 izhaja iz nalog, postavljenih v zveznem, republiškem in okrajnem družbenem planu; predvsem pa iz načela, da dosedanji gospodarski razvoj občine ter njen gospodarski potencial omogočata doseči raven celotne proizvodnje, predvidene po perspektivnem planu gospodarskega razvoja za razdobje 1957—1961, že v letu 1960. Konkretizacija tega načela je dvig družbenega bruto proizvoda na 6.519,972.000 dinarjev ali povečanje napram letu 1959 za 13 % ter narodnega dohodka na 2.878,633.000 din oziroma za 14,8 %. Osnovne naloge družbenega plana občine so tesno povezane s skrbjo za delovnega človeka ter so zato postavljene naslednje temeljne smernice razvoja: povečati proizvodnjo in proizvodnost, širiti proizvodne kapacitete — preorientirati kmetijsko proizvodnjo, razvijati uslužnost-ne dejavnosti, ustanavljati servise in jih opremiti, načrtno urejevati trgovino in trgovine s kmetijskimi pridelki, urediti gostinsko mrežo, krepiti obrtno dejavnost z otvoritvijo novih kapacitet, še nadalje vlagati sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter v druge objekte družbenega standarda. Vse to pa je mogoče doseči ob vsakodnevni skrbi organov delavske samouprave za odkrivanje notranjih rezerv, višanje stopnje v izrabi obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z boljšo organizacijo dela in poslovanja ter z boljšimi tehnološkimi procesi v proizvodnji ter s smotrnim gospodarjenjem z razpoložljivimi skladi. Se nadalje je treba varčevati v zavodih in ustanovah, maksimalno omejiti administrativno proračunsko potrošnjo, skrbno gospodariti s sredstvi skladov gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov ter skladi občine. Ker so sredstva skladov gospodarskih organizacij v odvisnosti od dviganja fizičnega obsega proizvodnje ter bruto proizvoda, je vsaka gospodarska organizacija stimulati-rana, da se bori za čim večjo in za čim racionalnejšo proizvodnjo. Osebni dohodki se lahko dvigajo le proporcionalno z dviganjem storilnosti. Večjo storilnost je treba stimulirati s plačevanjem po učinku ter s tem načelom vskladiti politiko tarifnih in premijskih pravilnikov ter drugih pravilnikov o plačah v občini. Plača po socialističnem načelu »vsakemu po njegovem delu«, mora čimprej postati dejstvo v vsem gospodarstvu, predvsem pa v Industriji, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu, družbenem sektorju obrti ter v zadružnem kmetijstvu. V industrijskih proizvajalnih gospodarskih organizacijah pa je treba že v tem letu priti na obračun po ekonomskih enotah. Sindikalnim organizacijam se za uresničitev teh nalog postavlja polna odgovornost. Nadaljnji gospodarski razvoj občine, krepitev materialne baze ter nenehna rast družbenega standarda so v odvisnosti od v tem poglavju postavljenih nalog. Njihova ustvaritev pa je odvisna od prizadevnosti, dela in discipliniranega izvajanja nalog vsakega občana. Posebne odgovornosti se postavljajo pred delavske svete, upravne odbore in druge organe delavske samouprave v gospodarskih organizacijah; nadalje pred organe družbenega upravljanja, svete ljudskega odbora; strokovne svete, kolegije ter družbene organe in organizacije. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora bo občasno pregledoval v določenem času dosežene uspehe gospodarskega razvoja ter sprejemal priporočila za odpravljanje motenj in izpolnjevanje nalog in smernic, ki jih postavlja ta plan. II. poglavje Družbeni bruto proizvod ln narodni dohodek V letu 1960 se predvideva tole povečanje skupnega družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — v milijonih din — tekoče cene Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 Družbeni bruto proizvod 5180,5 5769,5 6519,9 111,4 113,0 Narodni dohodek 2199,6 2508,4 2878,6 114,0 114,8 V letu 1960 se predvideva 185.862 din narodnega dohodka na prebivalca, upoštevajoč 15.488 prebivalcev. V letu 1958 je bilo 145.959 din narodnega dohodka na prebivalca, v letu 1959 pa 162.514 din. Narodni dohodek na prebivalca se je v letih 1958, 1959 ter predvidoma v letu 1980 dvigal povprečno za 9,1 %, prebivalstvo pa je naraščalo letno za 0,9 •/». Povečanje gospodarske aktivnosti po posameznih gospodarskih panogah, izraženo v vrednosti družbenega bruto proizvoda, se predvideva v tehle zneskih) e Celotno gospodarstvo Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Kmetijske zadruge — v milijonih din — tekoče cene Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 5180,5 5769,5 6519,9 111,4 113,0 3731,5 4091,0 4294,9 109,6 105,0 400,8 383,8 495,0 95,8 128,9 117,1 127,0 135,0 108,4 106,3 193,3 246,9 502,1 127,7 203,3 42,6 57,4 61,2 134,6 106,5 56,5 73,0 84,3 129,1 115,5 121,2 130,2 147,8 107,4 113,4 374,1 465,9 491,1 124,6 105,4 108,1 147,0 258,1 135,9 175,5 34,8 46,8 50,3 134,5 107,4 Predvideno povečanje celotne proizvodnje v letu 1960 temelji na možnosti posameznih gospodarskih organizacij in ga je mogoče doseči, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje predvsem pa z boljšim izkoriščanjem osnovnih in obratnih sredstev, s smotrnim investiranjem, večjo storilnostjo in pravilno tanfno politiko. III. poglavje Investicije 1 Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila naprav^Tam^ kje^^e^ričakovatf^najhitre^fo^iktfvizacij^^zr^^ljivosti ^n razvoj proizvodnje. Prav tako se bo nadaljevalo z gradnjo objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj, komunalnih naprav in šol. Pri negospodarskih investicijah se zlasti upošteva tista področja, ki zaostajajo za družbenim razvojem občine ter so slabše razvita glede na P^rebe. 2. V družbenem sektorju se predvidevajo tele investicijske naložbe. — v 000 dinarjev — v tekočih cenah Indeksi 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 Gospodarske investicije 783.751 737.851 1»3^177 94,1 182,7 Negospodarske invest. 112.117 149.696 390.496 133,5 260,8 Skupaj 895.868 887.547 1,738.673 99,1 193,9 3. Po pozameznih gospodarskih panogah se računa v letu 1960 s temile vlaganji: — v 000 dinarjev — v tekočih cenah 1959 1960 Indeks vrednost struktura vrednost struktura 1960 1959 Industrija 600.446 81,4 848.366 63,4 141,3 Kmetijstvo 18.696 2,5 4.100 0,3 21,9 Gozdarstvo 3.506 0,4 14.074 1.1 401,4 Gradbeništvo 8.501 1,5 — — — Promet 37.643 5,1 300.000 22,4 796,9 Trgovina 175 71.077 5,3 4.061,5 Gostinstvo in turizem 843 0,1 18.360 1,4 217,8 Obrt 28.148 3,6 82.100 6,1 291,6 Komunala 39.893 5,4 — — — Gospodarstvo skupaj 737.851 100 1,338.077 100 181,3 Predvidena sredstva bodo uporabljena v tele namene: — v industriji za rekonstrukcijo separacije, za novo gradnjo ceste Separacija—Kisovec, za jamsko izgradnjo (rudnik), finansiranje iz lastnih sredstev, za hidrirne naprave pri IGM; za nabavo šivalnih strojev za »-Savo«; — v kmetijstvu se bo nabavilo za polno izkoriščanje obstoječih kapacitet cca 20 krav mlekaric, uredilo pitališče telet na Mlinšah ter uredilo sadovnjak v Kandršah iz združenih sredstev kmetijskih zadrug; — v gozdarstvu bo dograjena cesta Colniše—Kal, urejevalo se bo gozdne poti, izvršena bodo gojitvena dela ter urejeno 4000 ha gozdne površine. Prav tako bo izdelan program za dograditev gozdne ceste Izlake—Cemšenik. Investicije v gozdarstvu se bodo finansirale iz sredstev občinskega ljudskega odbora; — v prometu se bo pričelo z gradnjo Zasavske ceste na odseku Pasjek—Zagorje ter dogradila cesta Zagorje—Podkum. Te Investicije se bodo finansirale iz sredstev republike in okraja. Prav tako se bo pripravil program za gradnjo skupnih garaž; , — skladno s perspektivnim urejevanjem trgovine se bo v letu 1960 dogradil in opremil potrošniški center v Kisovcu, adaptirala poslovalnica na »Križišču«, zgradil lokal za trgovino z elektromaterialom, uredila delikatesna trgovina ter zgradila bencinska črpalka. Te investicije bo ri-' nansiral ObLO iz občinskega investicijskega sklada; Pripravili pa se bodo načrti za trgovski paviljon ob Cesti zmage ter napravil program za ureditev trgovske hiše pri Mihelčiču in trgovine v KZ Zagorje* — glede’ na potrebe v gostinstvu bosta adaptirana lokala »Križišče« ln hotel Kum ter prenovljen turistični center Izlake; _ — v obrti se bo pričelo z novo gradnjo in rekonstrukcijo Keramike Izlake, ki se bo finansirala iz lastnih sredstev; lz sredstev občinskemu investicijskega sklada pa bo obnovljen strojni park Čevljarstva ter dograjena mehanična delavnica. __ Pripravljen bo program za gradnjo skupnih obrtnih delavnic. Večja vlaganja v Investicije bodo v letu 1968 omogočena zaradi novih predpisov o uporabi amortizacijskih skladov za nove investicije, povedanih sredstev gospodarskih organizacij ter združenih sredstev gospodarskih organizacij, občine in zavodov. 4. Naložbe za negospodarske investicije se bodo povečale za 160 /e. Od ustvarjenih sredstev občine iz združenih sredstev gospodarskih organizacij se bo porabilo za negospodarske investicije 390,496.000 din. PO posameznih dejavnostih se bodo sredstva uporabila takole: — V 000 dinarjev Indeks 1959 1960 1960 1959 80.803 196.668 243,3 22.199 78.978 355,7 9.057 61.350 677,3 3.832 3.500 91,3 5.359 42.000 783,7 28.446 8.000 28,1 149.696 390.496 260,1 Stanovanjska dejavnost Komunalna dejavnost Šolstvo, kultura Zdravstvo Družbeni standard Državna uprava in ostalo Negospodarske investicije skupaj Ta vlaganja zagotavljajo nadaljnji porast družbenega standarda. Sredstva se bodo uporabila v tele namene: — v stanovanjski izgradnji se bo dokončalo začete gradnje, In sicer stanovanjski blok soinvestitorjev, stanovanjska bloka B 2 in B 3 ter 6-stanovanjsko hišo rudnika. S tem bo pridobljenih 115 novih stanovanj. Na novo bodo začete naslednje gradnje stanovanjskih blokov: soinvestitorji (Gradbeno podjetje, IGM, Keramika), Elektro Trbovlje ln združene ustanove (KQ, Lekarna in Socialno zavarovanje). S temi novogradnjami bo pridobljenih nadaljnjih 42 novih stanovanj; — z vlaganji v komunalno dejavnost se bo nadalje razvijalo vse komunalne službe, in sicer: zgrajena bo razdelilna transformatorska postaja; obnovljen drl električnega omrežja; zgrajen vodovod v Levstikovi ulici ter prestavljen vodovod Kisovec—Zagorje; izvršila se bo rekonstrukcija ceste III. reda od Klavnice do Slačnika. Znatna sredstva bodo uporabljena za kanalizacije in vzdrževanje cest III. in IV. reda, potov, javne razsvetljave in električnega omrežja, zgrajene bodo mrliške veže ter kupljen mrliški furgon in škropilni voz. Nadalje se bo urejevalo parke In otroška igrišča; — za potrebe šolstva bo dograjena in opremljena šola Tima, pričelo se bo z gradnjo šole v Zagorju (prva faza), delno bodo popravljene okoliške šole, (beljenje šole Zagorje, manjša popravila šol Kolovrat, Senožeti, Podkum, Sentgotard). Ker pa sredstva ne zadoščajo potrebam, predvsem ni mogoče zadovoljiti vseh potreb nakupa učil ln dopolnitve opreme, se predvideva, da bodo šolam pomagale gospodarske organizacije, ki Imajo nad njimi patronate; — v zdravstvu bo urejena ambulanta na Izlakah; — izmed važnejših objektov bo letos dograjen kulturni dom, nadaljevalo pa se bo z gradnjo javnega letnega kopališča; — v drugi polovici leta se bo pričelo z gradnjo prostorov Komunalne banke, Lekarne ln Socialnega zavarovanja. 5. Da bi se dosegle osnovne naloge investicijske graditve, da bi najhitreje zagotovili povečanje zmogljivosti v proizvodnji in zadovoljili potrebe v družbenem standardu, je potrebno združevanje sredstev gospodarskih organizacij, zavodov in ljudskega odbora. Pri tem se računa na naslednjo združitev nerazporejenih sredstev gospodarskih organizacij in ljudskega odbora: v 000 din Vrednost Struktura Industrija 6.581 10,2 Kmetijstvo 4.687 7,3 Gozdarstvo — Gradbeništvo 6.300 8,3 Promet 1.000 1,6 Trgovina 2.868 4,5 Gostinstvo 1.500 2,3 Obrt 24.238 37,7 Komunala 2.192 3,4 ObLO 15.850 24,7 Skupaj 64.216 100 Združevanje sredstev se bo del- no izvedlo po bančnem sistemu teko, da gospodarske organizacije vlo-žijo svoja nerazporejena sredstva V obliki posojila splošnemu Investicijskemu skladu, le-ta pa daje posojil® za predvidene gospodarske in negospodarske investicije. 6. Razpoložljiva skupna sredstva občinskega investicijskega sklada v letu 1960 bodo znašala 40,228.00 or narjev, in sicer: Za investicije v obratna sredstva Za investicije v osnovna sredstva Od tega je že angažirano v letu 1959 za investicije v osnovna sredstva Od tega prispevek v okrajni investicijski sklad za kmetijstvo Razpoložljivo v letu 1960 — za trgovino — za obrt — za gostinstvo 13.100.000 27.128.000 16.309.000 3.100.000 7.719.000 3.610.000 2.100.000 2,000.000 7. Združena sredstva iz posojil gospodarskih organizacij, ki bodo znašala 64,216.000 dinarjev, se bodo uporabila za gospodarske investicije v znesku 52,716.000, za negospodarske pa 11,500.000 dinarjev. 8. Iz proračuna bo finansirana komunalna dejavnost ter druge negospodarske investicije v vrednosti 46,428.000 dinarjev, 6. Sredstva občinskega stanovanjskega sklada v višini 178,668.000 din ter lastna sredstva investitorjev kot udeležba pri natečaju v vrednosti 38,000.000 dinarjev se bodo uporabi- la v višini 116,700.000 dinarjev ** dograditev stanovanjskih blokov, * novogradnje 88,000.000 dinarjev ‘ , 5,000.000 dinarjev za udeležbo Prv najetju posojila za gradnjo Sole Zagorju. 10. Sredstva cestnega sklada v V šini 4,709.000 dinarjev bodo upor«£ ljena za rekonstrukcijo ceste III-da Klavnica—Slačnik. 11. Sredstva občinskega *kl8j, za preprečevanje alkoholizma v šini 470.000 dinarjev bodo upof® ljena kot del prispevka k vzdi1* vanju šolskih mlečnih kuhinj. glasnik STKAN «31 IV. poglavje Delovna sila in produktivnost V letu 1960 je treba nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih. Večji fizični obseg proizvodnje bo V glavnem dosežen le s povečanjem 1958 1959 1960 V gospodarstvu skupaj 3474 3615 3694 Industrija 2796 2826 2826 Kmetijske zadruge 38 39 40 Gozdarstvo Gradbeništvo 164 175 227 Promet 23 27 29 Trgovina 78 81 84 Gostinstvo 43 45 45 Obrt 283 342 351 Komunala 49 80 92 Izven gospodarstva 477 512 523 Skupaj 3951 4127 4217 delovna storilnosti. Število zaposlenih se bo dvignila za 2,1 %, medtem ko se predvideva dvig delovne storilnosti za 9,6 V*. Gibanje števila zaposlenih bo naslednje: Indeksi 1959 1960 Stroka Indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje 1959 1960 1958 113,5 1958 104.1 101.1 102,6 106.7 117,3 103.8 104,6 120.8 163.2 107.3 104.4 1959 102,1 100,0 102.5 129.7 107,4 103.7 100,0 102.6 115.0 102.1 102,1 Zbor proizvajalcev bo še posebej med letom obravnaval gibanje števila zaposlenih po posameznih gospodarskih organizacijah in vpliv zaposlenosti na proizvodnost ter priporočil gospodarskim organizacijam ustrezne ukrepe za povečanje produktivnosti ter določil minimalno proizvodnost posamezni gospodarski organizaciji. Posredovalnica za delo toora usmerjati delavce le v skladu z določbami tega družbenega plana. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja 1. V letu 1960 se računa zaradi povečane gospodarske aktivnosti na povečanje realne osebne potrošnje celotnega prebivalstva občine. Predvideva se, da bo realna osebna potrošnja prebivalstva v letu 1960 za 8,9 % večja kot v letu 1959, medtem ko bo realna osebna potrošnja na Vhega prebivalca v primerjavi z letom 1959 večja za 6,9 °/o. 2. Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, a® bodo povečale nominalno za 12,6 Odstotka v primerjavi z letom 1959. 3. Predvideni razvoj osebne potrošnje zahteva dosledno izpolnjevanje vseh s planom postavljenih halog. Predvsem je treba skrbeti za labilnost cen z dosledno kontrolo Organov tržne Inšpekcije in pravil-0o davčno politiko. B. Družbeni standard Dosedanji uspehi v gospodarstvu omogočajo nadaljnje Izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi ter ovig družbenega standarda. Zato so Vsa sredstva, ki niso potrebna za *\aJnujnejše naložbe v gospodarstvu, v*agajo v negospodarske Investicije. Vsa razpoložljiva sredstva stano-v®njskega sklada ter udeležba investitorjev se bodo uporabila za izgradnjo stanovanj, s čimer bo že v etošnjem letu pridobljenih 115 no- stanovanj. S pospešenim vlaganjem v komu-"alno dejavnost se bodo izboljšale aakatere komunalne službe, uredil bo vodovod, pričelo se bo z odva-^nJem smeti, z nabavo škropilnega aza bo omogočeno redno škroplje-Je cest, z izgradnjo mrliških vež n nabavo mrliškega furgona pa se j^Jnik Zagorje id** Zagorje : 47,5 54 113,7 000 m* 585,7 821 140,2 000 t 5,8 6 103,4 000 t 1.121 1.121 100,0 1958 1959 1960 1959 1958 2.405 2.400 2.400 99,8 216 219 219 101,4 169 201 201 118,9 6 6 6 100,0 2.796 2.820 2.826 101,1 posameznih industrijskih strokah Je predvideno tole gibanje '■bega obsega proizvodnje: Proizvodnja nekaterih najvažnejših predmetov se bo v letu 1960 povečala takole: Energetski proizvodi: rjavi premog material za gradbeništvo, apno in hidri-rano apno Izdelki za široko potrošnje konfekcija perila in oblačil trikotažna konfekcija meljava žit 2. Skupno število zaposlenih v nosti za 9%. Po posameznih gospo-industrijl ostane na ravni delovne darskih organizacijah bo naslednje sile iz leta 1959 ter se na tej podlagi število zaposlenih: pričakuje povečanje delovne storil- Indeksi Rudnik Zagorje IMG Zagorje »Sava« Zagorje »Veležitar« Celje Skupaj: 3. Skupne investicijske naložbe v industriji v letu 1960 bodo znašale 848,366.000 dinarjev. Investicijska sredstva bodo uporabljena tako, da se bodo uporabila za odpravo ozkih grl (separacija Rudnika), zamenjavo izrabljenih osnovnih sredstev (»Sava« Zagorje) in za razširitev gospodarskih zmogljivosti (IMG Zagorje). Večji del investicijskih naložb bo Izhajal iz sredstev gospodarskih organizacij. Investicijska sredstva bodo uporabljena takole: Rudnik Zagorje: rekonstrukcija separacije, zgraditev ceste, jamske investicije, > IMG Zagorje: ureditev hldrimlh naprav, Tov. konf. »Sava« Zagorje: nabava 20 šivalnih strojev. Že v letošnjem letu je treba pripraviti program za prestavitev tovarne konfekcije »Sava« ter za dopolnitev in razširitev njenega strojnega parka. Pri tem je treba upoštevati potrebo delne avtomatizacije proizvodnega procesa v prihodnosti. V prihodnjem letu bodo dani objektivni pogoji za osamosvojitev »Varnosti« ter je v ta namen treba utrjevati njeno notranjo organizacijo. 4. Za ustvaritev predvidene industrijske proizvodnje se je treba usmerjati predvsem k temle nalogam: — racionalneje Izkoriščati obstoječe proizvodne zmogljivosti in proizvodnih sredstev; — nadalje izpopolnjevati sistem nagrajevanja z uvedbo ekonomskih enot in plačevanja po učinku; — najracionalneje izkoriščati ta fond časa v cilju doseganja čimbolj enakomerne dinamike proizvodnje ter pri tem posebno paziti na pravilno razporeditev letnih dopustov in na izvrševanje rednih remontov v času, ko se računa z možnostjo nomanjkanja električne energije. VII. Poglavje Kmetijstvo Plan celotne kmetijske proizvodnje za leto 1960 predvideva na podlagi dosedanjega razvoja povečanje obsega proizvodnje za 24,4 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1959. Predvideni porast v letu 1960 je zasnovan na močni okrepitvi kooperacije kmetijskih zadrug z individualnimi proizvajalci, ki bodo pogodbeno sodelovali s kmetijskimi zadrugami v proizvodnji. Za izpolnitev plana pogodbene proizvodnje so odgovorni zadružni sveti. Ti morajo usmerjati kmetijsko proizvodnjo po zadružnih programih. Programi kmetijskih zadrug dajejo poudarek živinoreji in sadjarstvu, ki sta prioritetno predvideni s perspektivnim planom občine. Predvideva se, da bo v letu 1960 sodelovalo v kooperaciji 350 kmečkih gospodarstev (ali 42 % od skupnega števila kmečkih gospodarstev) na sledečih površinah In kulturah: pšenica pol- ha s pridelkom intenzivna 175 515 ton ječnem 33 82 ton oves -33 66 ton detelje 109 654 ton travniki 318 1.431 ton krompir 117 2.925 ton pesa 29 1.180 ton Kooperacija v živinorejski proizvodnji pa bo dosegla tale obseg: Govedo Glav ton mlado pitano govedo 1—2 let 250 112 pitano govedo 2—3 leta 150 83 drugo pitano govedo (teleta) 600 75 Prašiči pršutarjt 300 30 Na osnovi plana kooperacije se po posameznih strokah predvideva sledeč porasti Ocena 1639 Plan 1860 Plan 1960 rčal. 1958 ocena 1959 real. 1858 Poljedelstvo 100,4 139,8 140,4 žita 94,0 160,3 150,7 industrijske rastline 91,3 287,4 262,5 vrtnine 85,6 149,4 127,8 krmske rastline 120,4 110,2 143,6 Sadjarstvo 33,8 304,6 102,8 Vinogradništvo 55,6 100,0 55,6 Živinoreja 101,4 109,5 110,9 Ribolov — — — Predelava 89,9 83,7 75,3 Skupaj 98,5 124,4 122,5 Glede na povečano proizvodnjo se računa, da bo obseg tržnih viškov za 21 % večji kot v letu 1959, predvsem pri krompirju, mesu, mleku in sadju. 2. Za zvišanje in zboljšanje živinoreje na območju občine bo skrbela Veterinarska postaja, ki bo uvedla delno umetno osemenjevanje na območju KZ Izlake, Mlinše in Čemšenik. Na povečano proizvodnjo mleka in mesa bo vplivala zvišana krmna baza na travnikih in njivskih površinah. Na tej osnovi se bo zvišala proizvodnja mleka od 1500 do 1800 litrov po kravi. Nabavilo se bo 20 krav mlekaric rjave pasme, kar bo ugodno vplivalo na zvišanje proizvodnje mleka. 3. Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji predvsem na ha Pšenica 17$ Ječmen 33 Oves 33 Krompir 117 Detelja in lucerna 109 Krmna okop. (pesa) 29 Travniki 318 Za zagotovitev proizvodnje je potrebno, da kmetijske zadruge posvetijo vso skrb razvoju in razširitvi koperacije. Za kooperacijo naj kmetijske zadruge izbirajo zemljišča na takih legah, kjer so večje površine in je možna strojna obdelava in izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. Polintenzivne sorte pšenice je treba dognojevati z dušičnimi gnojili in škropiti s sredstvi za uničevanje plevela (herbicidi) po navodilih strokovne službe. Pridelovanje krompirja v kooperacijski proizvodnji bo na površini 117 ha, kar je za 57 ha ali za 95% več kot v letu 1859. Kmetijske zadruge naj poskrbijo, da se bo krompir v nižinskem predelu, kjer Je IjS-rojen, zamenjal s semenskim iz višjih leg. Kmetijski zadrugi Izlake in Mlinše naj izvršita to zamenjavo. V zadnjih letih je krompirjeva plesen zaradi neugodnih vremenskih prilik povzročila znatno škodo na pridelku. Da se ta škoda prepreči, je potrebno, da kmetijske zadruge organizirajo zaščitno škropljenje krompirišč proti krompirjevi plesni in koloradskemu hrošču. Pridelovanje krmnih rastlin In sena na travnikih v pogodbeni proizvodnji se bo V letu 1960 povečalo od 107 ha na 347 ha ali za 342 %. Povečanje pridelovanja krmnih rastlin in sena na travnikih je potrebno zaradi predvidenega zvišanja staleža goveje živine, ki se bo predvidoma povečal v letu 1960 za 5 %. Kolikor iz objektivnih razlogov ni bil v celoti izpolnjen plan jesenske setve ozimnih žit, morajo kmetijske zadruge ta izpad površin nadoknaditi s krmnimi rastlinami. Za celotno proizvodnjo je predvideno 527 ton gnojil. Ta količina gnojil bo zadostovala za koopera- povečanem obsegu organizirane proizvodnje. Pogodbeno proizvodnjo, s katero se Je v lanskem letu doseglo višje hektarske donose (posebno še pri proizvodnji rastlin in žitih) morejo individualni proizvajalci in kmetijske zadruge razširiti še na ostale kulture ter aktivneje obravnavati kmetijsko problematiko na vasL Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 že pomemben Činitel), saj se predvideva, da bo zajeto v pogodbeno proizvodnjo 814 ha zemliišč, odnosno 22,6 % vseh obdelovalnih površin. V organizirani proizvodnji s? za posamezne najpomembnejše poljske kulture računa z naslednjimi hektarskimi donosi: Koperaclja Od skupne po- Pridelek sejane površine mic/ha % v organlz. proizvodnji cijsko proizvodnjo, kjer je predvidena poraba umetnih gnojil v količini 700 kg na ha obdelovalne površine. 4. V sadjarstvu se pričakuje razmeroma dobra sadna letina. Računa se, da bo proizvodnja sadja utišala preko 620 ton. Bodočnost sadjarstva je v intenzivnih nasadih. K ureditvi sodobnega plantažnega nA-sada bo pristopila v letu 1960 Kmetijska zadruga Mlinše. Nasad bo uredila na 4 ha zemljišča SLP k. 6. Kandrše. Kmetijske zadruge morajo izvajati asanacijo starih sadovnjakov. V skladu z zakonitimi predpisi morajo izvajati vse agrotehnične mere. 5. Plan poljedelske proizvodnje predvideva dovolj osnovne krme za povprečni stalež živine. Za dvig proizvodnje mleka in mesa primanjkuje močnih krmil. Ta primanjkljaj bo treba nadomestiti s silažo, katera mora vsebovati dovolj beljakovinskih krmil. Kmetijske zadruge naj v ta namen postavijo provlzome silose. Glede na povečano krmno bazo je predvidena organizirana reja goveje živine in prašičev: Kooperacija glav ton Govedo: mlado pitano govedo 1—2 let 250 112 pitano govedo 2—3 leta 150 83 drugo pitano govedo (teleta) 500 75 Prašiči: pršutarji 300 30 Odkup mesnatih in mastnih pra- šičev iz privatnega sektorja se bo povečal od 400 na 500 komadov ali za 25 %, Proizvodnja mleka se bo v zasebnem sektorju po oceni dvignila do 1800 litrov na kravo. Skupna pro- izvodnja mleka se bo dvignila v letu 1960 od 2,800.000 litrov na 3,000.000 litrov ali za 7,1 %. Veterinarska postaja Zagorje bo v letošnjem letu pričela z rednim umetnim osemenjevanjem govedi. Veterinarska služba bo z zdravljenjem živine in zatiranjem kužnih ter zajedavskih bolezni skrbela za zdravstveno varstvo domačih živali. V ta namen bo izvršeno razpoznavno cepljenje 2200 glav govedi za govejo TBC. Proti kokošji kugi bo izvršeno cepljenje v vseh okuženih območjih. Zaščitno bo cep- ljenih 3200 prašičev proti svinjski rdečici. 6. Investicije: Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, se bo investiralo V osnovna in obratna sredstva 8,246.000 dinarjev, od tega iz vrnjenih sredstev občinskega investicijskega sklada 3,437.000 dinarjev, iz lastnih sredstev KZ in bančnih sredstev pa 4,773.000 dinarjev. Investicijska sredstva v družbenem sektorju bodo uporabljena takole: 1. Nakup krav mlekaric 2.600 2. KZ Mlinše — Kandrše, ureditev sadovnjaka 1.000 3. KZ Mlinše — ureditev pitališča 500 4. KZ Čemšenik — nabava motorne kosilnice 500 5. KZ Podkum, nabava motorne kosilnice 500 6. Nabava žetvenih naprav za vse KZ 1.000 7. KZ Čemšenik — nabava 8 ton. kamiona, lastna udeležba 2146 Skupaj 8.246 VIII. Poglavje Gozdarstvo Od skupne površine občine 15.353 ha odpade na gozdove 8170 hs ali 53,2%. Stanje gozdov na območju občine je naslednje: Gozdna Lesna Letni Letni površina zaloga prirastek etat v ha v 000 m8 v m8 v m8 SLP gozdovi GG 490 5? 1.534 1.100 SLP gozdovi izven GO 172 7 146 — Žasebni gozdovi 7.508 991 2 3.650 23.700 Skupaj 8.170 1.057 2 5.330 24.800 Za leto 1960 se določajo za posek v gozdu in na negozdnih površina! tele količine lesa: Od tega v gozdu Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Sečnja 1958 m8 9.600 10.200 19.800 9.600 10.200 Sečnja 1959 m8 10.09 7 12.159 22.256 10.097 12.159 Sečnja 1960 m8 11.20 0 12.500 23.700 11.000 12.OO0 indeks 1958 10 0 100 100 100 100 1959 \0 119,2 112,4 105,1 119,2 1860 11 6,5 122,5 119,7 114,6 117,6 Plan sečnje po kmetijskih zadrugah bo v letu 1960 sledeč: Od tega v gozdu Iglavci Listavci Skupaj iglavci listavci Čemšenik 2.70 0 2.565 5.285 2.647 2.465 Izlake 4.20 3.910 $.110 4.122 3.810 Mlinše 2.01 1 1.805 3.816 1.995 1.705 Podkum 2.2$ 4.220 6.490 2.236 4.020 Skupaj 11.200 12.500 23.700 11.000 12.000 Skupna Investicijska vlaganja bodo znašala 14,074.000 dinarjev. V zasebnem sektorju bodo Izvršena terenska urejevalna dela v k. o. Jesenovo, Ržišče, Čemšenik, Brezje, Hrastnik pri Trojanah, Kolovrat, Kandrše in Zabava na površini ca. 4000 ha v vrednosti 5,900.000 dinarjev. Osnovno pogozdovanje, spopol-njevanje, priprava tal in podsetev bo Izvedena na površini 27 ha v vrednosti 1,963.000 dinarjev. Čiščenje gozdov, žetev in druga nega bo izvršena na 78 ha gozdnih površin v vrednosti 1,117,000 dinarjev. Za pogozditev in izpopolnitev gozdnih površin se bo porabilo 105.000 gozdnih sadik in posejalo 64 kg semena gozdnega drevja. Varstvena dela se bodo Izvajala na vseh gozdnih površinah, še posebno se do nadaljevalo z uničevanjem jelove uši v k. o. Jesenovo. Za popravila in vzdrževanje gozdnih poti bo porabljenih 2,100.000 dinarjev, in sicer po KZ takole: KZ Čemšenik 500.000 KZ Izlake 700.000 KZ Mlinše 450.000 KZ Podkum 450.000 Pri KGPZ Litija je na razpolago poleg teh sredstev še 10-odstotni znesek od skupnih sredstev za po- pravila in vzdrževanje gozdnih poti, ki bo porabljen tam, kjer bo med letom nastala nujna potreba zaradi elementarnih nezgod. Dograjena bo gozdna cesta Coj' nište—Kal v dolžini 560 m v vrednosti 3,000.000 dinarjev, nadaljevala pa se bo gradnja gozdne ceste Ravne—Zasavska gora. Z dograditvijo novih gozdnih cest in z rednim vzdrževanjem w stoječih bo omogočeno racionalnem* izkoriščanje lesne mase v tistih g*-zdovih, ki so bili zaradi pomanjk*' nja komunikacij ali njihovega slfl' bega stanja dosedaj težko dostopi"' Za nadaljnjo krepitev zmoglJV vostl gozdov bo poleg vzdrževala*! ln investicijskih del treba izvaja*1 še sledeče naloge: — okrepiti kontrolo nad spr®' vilom lesa iz nedržavnih gozdov r\ radi preprečevanja poškodb na stv ječem drevju, na vseh gozdnih PY vrši n ah pa okrepiti varstveno slu? bo, ki bo pravočasno registriral vsak pojav gozdnih škodljivcev 11 morebitnih gozdnih požarov, — stremeti je treba za tem, & se vzdrževanje gozdnih cest v sebnem sektorju izvaja tudi s Pr stovoljno delovno silo, j. — ogrožene površine po tovar Skih plinih je treba saditi z odpornimi drevesnimi vrstami listavcev, — sestaviti pregled o dosedanji izgradnji gozdnih zgradb in program gradenj za naslednje razdobje, pri tem pa upoštevati enotnost gospodarjenja z gozdovi, — stalno pregledovati kostanjeve in topolove nasade in prepreče- vati okužbe kostanjevega in topolovega raka, — s pomočjo KGPZ Litija utrditi javno gozdarsko službo, da bo v stanju izvajati operativne naloge v zasebnih gozdovih v povezavi s kmetijskimi zadrugami in jim pri Izvajanju plana gozdarstva nuditi vso pomoč. IX. poglavje Gradbeništvo Gradbeno dejavnost se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 104 %, tako da bo znašala vrednost gradbenih storitev 500 milijonov din. število zaposlenih ostane na ravni iz leta 1959. V letu 1960 se bodo gradili stanovanjski bloki, novi objekti Keramike, separacija Rudnika,-letno kopališče, šola Zagorje ter razni drugi objekti. Gradbeno podjetje Zagorje bo moralo dopolniti mehanizacijo (kompresor, drobilec, mešalec) ter razširiti svoje kapacitete, ker so sedanje za hitro izvajanje del v občini prenizke. X. poglavje Promet Prometne storitve se bodo v letu 1960 povečale za 6 %. Fizični obseg prometnih storitev: Indeksi Enota 1958 1959 1960 1959 1960 1. Cestni promet skupaj mere 1958 140,9 1955' 105,9 avtomob. prevoz blaga tis. ton/km 429 391 500 91,1 127,9 osebni medkrajevni avtobus. prome‘t tis pot/km 534 2400 2700 449,4 112,5 osebni mestni promet tis. pot/km 1700 1300 1200 76,5 92,3 Avtoprevozništvo Zagorje bo s prevoznim parkom, ki je bil delno obnovljen v letu 1959, vzdrževalo naslednje medkrajevne avtobusne Proge: Trbovlje—Trojane—Ljublja- na in v turistični sezoni Trbovlje— Bohinj Uš Zagorje—Crikvenica. Porast javnega avtobusnega in tovornega prometa ter porast osebnega prometa zahteva Izboljšanje cestnega omrežja, ki je v občini v znatni med zastarelo in slabo. Predvsem s stališča potreb povečane proizvodnje in perspektivnega prometa ter turizma je treba že v letošnjem letu pričeti z načrtnimi rekonstrukcijami nekaterih cest. Pričelo se bo z gradnjo Zasavske ceste, s prebitjem na odseku Pasjek—Zagorje, dogradila se bo cesta Zagorje—Pod-kum, rekonstruirala in asfaltirala cesta lil. reda na odseku Dom Partizana—Slačnik in cesta II. reda Separacija—Loke. V letu 1960 je treba napraviti Program za gradnjo javnih garaž. Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet predvideva na območju zagorske občine gradnjo dveh lavnih telefonskih govorilnic. XI. poglavje Trgovina Nadaljnji gospodarski razvoj bo hkrati s povečanjem kupne moči omogočil tudi večji obseg blagovne-8a prometa. Osnovne naloge in smernice v razvoju trgovine za leto 1960 temeljijo na dolgoročnem načrtu razvoja trgovine v občini ter so Vsklajene z nalogami okrajnega per-sDektivnega plana razvoja trgovine. , Obseg blagovnega prometa bo v ‘*tu 1860 na območju občine znašal Predvidoma 996,500.000 dinarjev in 1959° pove5al za 4 naPram letu Splošno stanje trgovinskega /hirežja ne ustreza povečani proiz-■^nji in blagovnemu prometu JPloh. Težišče trgovine je na pospe-®evanju razvoja trgovinske dejavno-}) Pa drobno. Zato je že v letoš-i.lem letu treba povečati njene zmog-Jlvostl predvsem z modernizacijo "ekaterlh lokalov. 8, Za rešitev problemov v trgovin-mreži se bo v tem letu investl-Jr® 71,077.000 dinarjev. S temi sred-v> se bo izvršilo: $l6~~ adaptacija poslovalnice »Krl-ače« v Krldričevi ulici, ki bo po končanih delih specializirana kot modna trgovina; — izdelava načrtov za sodobne lokale ob Cesti zmage, v katerih bo urejena moderna delikatesna trgovina, ekspres bife, slaščičarna, cvetličarna in trgovina s knjigami, šolskimi potrebščinami, papirjem, drobno galanterijo in kozmetiko; — postopna preureditev poslovalnice »Rudnik-« v trgovino z železnino, porcelanom, emajlirano posodo in mehanotehnlčnim ter gradbenim materialom, ki bo oskrbovala industrijska in obrtna podjetja ter delavnice in potrošnike s tehničnimi artikli za široko potrošnjo; — izdelava načrtov za izgradnjo potrošniškega centra v Toplicah ob Kidričevi cesti; — izgradnja potrošniškega centra v Kisovcu, kjer se bo sedanja stavba preuredila v trgovske prostore; — zgraditev trgovine z elektro materialom in postavitev bencinske črpalke z lokacijo ob cesti II. reda ob Zupančičevi ulici. Na Kidričevi cesti se bo uredila delikatesna trgovina. V špecerijskih trgovinah se bo postopoma uvedla prodaja sadja, zelenjave, mleka in kruha. Trgovine morajo skrbeti, da bodo imele na zalogi kar najbolj popoln sortiment blaga, ki je predmet njihovega poslovanja. Obstoječe trgovsko podjetje mora uvajati specializacijo tako, da bo ustrezala potrebam potrošnikov in bodo trgovine lahko bolje izvrševale svojo osnovno preskrbovalno nalogo. Za izboljšanje poslovanja trgovske mreže bodo v večji meri kot doslej skrbeli novo postavljeni potrošniški sveti, ki bodo v sodelovanju s svetom za blagovni promet pomagali organom delavskega samoupravljanja pri ugotavljanju in odpravljanju nepravilnosti v trgovini. Kmetijski zadrugi Cemšenik in Mlinše morata čimprej opustiti nekmetijsko dejavnost. Trgovsko podjetje »Povrtnina-« mora prevzeti vso skrb za oskrbovanje prebivalstva v občini s kmetijskimi pridelki. V ta namen mora pravočasno skleniti pogodbe ter zagotoviti vse vrste kmetijskih pridelkov. Za ostvaritev postavljenih nalog v trgovini je treba zagotoviti naslednje ukrepe- — nadalje izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku ter postaviti zaslužke vsakega posameznika v neposredno odvisnost od ekonomskih principov; — nadalje strokovno izpopolnjevati trgovski kader ter ga prilagoditi potrebam specializirane trgovine. XII. poglavje Gostinstvo In turizem Obseg gostinskega prometa bo v letu 1960 porastel za 13 %. Porast se predvideva predvsem pri hrani in nočitvah, manj pa pri alkoholnih pijačah. V letu 1960 bo izvršena reorganizacija v gostinstvu, in sicer tako, da bodo v sklopu gostinskega podjetja ostala gostišča: hotel »Kum«, bife »Proletarec«, gostilna »Pri Petru«, »Križišče«, »Kolodvor« in bife »Kegljišče«. Gostišča na pravila bodo gostilne »Pri Frančku«, »Pri Kovaču«, »Pri Knapu« in gostilna »Apneni-' zbor proizvajalcev občasno razpravljal o doseženih uspehih in dajal priporočila gospodarskim organizacijam za Izvrševanje tega plana. 3. Za delo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora mora stalno spremljati razmerja med novo razposlitvijo delavcev ln povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu In sproti poročati svojemu svetu, ta pa ljudskemu odboru o vseh primerih prekomernega zaposlovanja delavcev. Ce se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ln da gospodarski organizaciji potrebna priporočila. 4. Za čimhitrejši razvoj kmetijstva morajo kmetijske zadruge vložiti odstopljeni del prispevka iz dohodka iz leta 1959 v družbeni investicijski sklad in bo uporabljen v skladu s smernicami družbenega plana. XXIV. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Zagorje ob Savi, aprila 1960. Štev. 01/1-30-7/3-60. Predsednik občinskega ljudskega odbora Rado Taufer, L r. OBČIMA DOBROVA PRI LJUBLJANI 468. Na podlagi 6., 7. in 13. člena zakona o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov (Ur. list LRS št. 17/60) je občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. avgusta 1960 sprejel ODLOK o zgraditvi hidromelioracijskega sitema v porečju potoka Šujica 1. člen Zaradi boljšega izkoriščanja kmetijskih zemljišč znotraj meje, ki je navedena v naslednjem členu tega odloka, se bo na teh zemljiščih zgradil hidromelioracijski sistem. Ime hidromelioracijskega sistema je: Hidromelioracijski sistem Šujica (v nadaljnjem besedilu: sistem). 2. člen Meja hidromelioracijskega območja v k. o. Dobrova, Zaklanec, Horjul in Vrzdenec poteka od mostu preko potoka Šujica pod naseljem Brezje pri Dobrovi proti jugu po poti Brezje—Brinovec do odcepa gozdne poti pri pare. št. 96, od tu dalje po tej gozdni poti in po vzhodni in južni meji pare. št. 116, nato po južnih mejah pare. št. 109, 104/3 m 104/2, kjer doseže zopet pot Brezje—Brinovec, po tej poti proti vzhodu in nato po južni in zahodni meji pare. št. 68, 57/2, 51, 57/2, po južni meji pare. št. 25/4, ki jo prečka v ravni črti, zajemajoč severni del te parcele, po južni meji pare. št. 25/2, prečka v ravni črti parcelo 25/3, nato po južni meji pare. št. 26, prečka v ravni črti pare. št. 21, zajemajoč severni del te parcele, nato se obrne meja proti jugu in teče ob vzhodni meji pare št. 19/1, nadaljuje v ravni črti ter doseže zahodni vogal pare. št. 16, nato teče po severni meji te parcele, se obrne proti severu in teče pOteVzhodni meji pare. št 19/1, nato po južnih mejah pare. št. 19/2, 23/1, 594, 598/6, prečka cesto in nadaljuje po južnih mejah pare. št. 598/4, 598/3, 598/1, nato se obrne proti jugu in teče po zahodnih mejah pare. št. 617, 616, prečka cesto in teče proti jugu po tej cesti do severovzhodnega vogala pare št. 569; nato po vzhodni, južni in zahodni meji te parcele, kjer doseže cesto, nato. po tej cesti proti severovzhodu do južnega vogala pare. št. 631/5, po vzhodni meji te parcele do ceste, ki jo prečka v ravni črti, nato po zahodni meji pare. št. 614, 613 in 678, kjer doseže potok Šujica, nato po tem potoku in po na novo skopanem kanalu proti vzhodu do mosta preko kanala na cesti Zaklanec— Drenov grič, nato proti jugu po tej cesti do južnega vogalu pare. št. 490/1, nato po jugozahodni meji te parcele v dolžini približno polovico te mejne črte, se obrne proti jugu ter prečka v ravni črti pare. št. 490/3, zajemajoč zahodni del te parcele, prečka poljsko pot ter nadaljuje v ravni črti do severovzhodnega vogala pare. št. 398, nato po severovzhodni seji te parcele, kjer doseže poljsko pot. po tej poljski poti proti jugozahodu do jugozahodne meje pare. št. 404, nato po južni meji pare. št. 405, 382 in 380, nato po zahodni meji te parcele, kjer doseže potok Šujico, nato teče meja po tem potoku do severovzhodnega vogal pare. št. 828/1, po vzhodni meji te parcele proti jugu, kjer do- seže gozdno cesto, po tej gozdni cesti proti jugozahodu do jugozahodnega vogala pare. št 828/91, prečka v ravni črti pare. št 816/95, zajemajoč severni del te parcele, nato nadaljuje meja ob severni meji pare. št. 828/120 in pare. št 828/178, kjer doseže cesto Horjul—Vrhnika, nato zavije meja proti severu in teče po tej cesti do severovzhodnega vogala pare. št. 828/118, nato teče po južnih mejah pare. št 828/17, 828/112, 828/11, 828/105, 828/103, 828/98, 828/97, 828/93, kjer doseže poljsko pot, prečka to pot ter nadaljuje proti vzhodu po poti pare. št. 1727/4 do jugovzhodnega vogala parac. št. 828/42, nato se obrne proti severovzhodu ter v ravni črti prečka to parcelo, zajemajoč manjši del te parcele, nadaljuje po jugovzhodni meji pare. št. 828/41 in 828/33, nato poteka po vzhodni in severni meji te parcele, nadaljuje po južni meji parcele št 751/1 in |>o jugovzhodni meji parcele' št 753/1, kjer doseže poljsko pot, nato zavije po tej poti proti zahodu, kjer doseže cesto Horjul—Vrhnika, od tu dalje proti severu po tej cesti do odcepa poti proti zaselku Rožmanci, po tej poti do jugozahodnega vogala pare. št. 667/3, nato po vzhodni in južni meji pare. št. 669, 667/1, 687/1 in 687/2, se obrne proti severozahodu in poteka po južni meji pare. Št 694, prečka pot in pare. št. 702 v ravni črti, zajemajoč severni del te parcele, nadaljuje po severni in zahodni meji parcele št 703, nato po jugozahodni meji pare. št. 716, jo prečka v ravni črti, zajemajoč severni del te parcele, nadaljuje po vzhodni in južni meji pare. št. 721, ki jo v ravni črti preseka in doseže poljsko pot na pare,, št. 1758, nadaljuje po tej poljski poti proti jugozahodu in nadaljuje po južuili mejah parcel št. 835, 831/4 in 831/1, se obrne proti severovzhodu in nadaljuje po severozahodni meji pare. št 831/1, nato po zahodni meji pare. št 845 iu 846, kjer doseže poljsko pot, nadaljuje po tej poti proti severu do jugovzhodnega vogala pare. št 874, nadaljuje po južnih mejah pare. št. 874, 878, 879, 882, 883, 887, se obrne proti jugozahodu in teče ob vzhodnih mejah pare. št. 894, 895, 896, 966/1, nadaljuje po južnih mejah pare. št. 965, 964/2, 964/3. 964/1 in 963, so obrne proti severovzhodu in teče v smeri proti severovzhodu po poljski poti, ki drži X Bičujc, nato po severozahodni mej1 pare. št. 972/1, izvzemši pare. št. 967, nadaljuje po vzhodni meji pare. Št. 937/2 ter po jugozahodni meji paro št. 891, kjer doseže poljsko pot, nadaljuje po tej poljski poti proti severu, kjer doseže potok Šujica, se nadaljuje po tem potoku proti zahodu do jugozahodnega vogala pare-št. 306/2, prečka potok ter se nadaljuje po zahodni in severni mej' te parcele, nato po zahodni mej* pare. štev. 329 in 327, kjer dosez** poljsko pot, se obrne proti vzhod*1 in nadaljuje po tej poti do poljsk0 poti, ki drži v Bičuje, od tu naptc) se obrne proti severu in poteka 00 zahodni meji pare. št. 336/2, prečka v poševni črti pare. št. 467/1 ter doseže zahodni vogal pare. št. 457/2, prečka v ravni črti to parcelo *J| pare. št. 498 in 499, se obrne pro*. vzhodu ob zahodnem robu pare. 500, kjer doseže poljsko pot, jo PJeJ korači ter se nadaljnje po zahod0 meji pare. št. 502 ter po južnih nl?j jah pare. št. 504, 508/1, prekora0, v ravni črti pare. št. 511, zajemaj1, večji del te parcele, se nadalj'U, po južnih mejah paro. št. 510, 31’ 516, 519, prekorači v ravni črti par št. 520/1, se nadaljuje po južnih jah pare. št 521/1, 521/2, 601, 59W* 599, 592, 584, 578, 576/2, 576/1, 571, prekorači v ravni črti pare, št. 570, 369, 568, 567 564/1 in 564/2, kjer doseže jugozahodni vogal pare. štev. 363/2, prečka v poštevni črti v smeri jugovzhod pare. št. 563/1, zajemajoč yečji del te parcele, teče nato po Južnih mejah parcele 627 in 632, t\a Vw\/1 n ■ •«% a »J 4 a — — _ 1 l nato po vzhodni meji te parcele in parcele št. 633, kjer doseže cesto Horjul—Vrhnika, zajemajoč pare. st. 620/3, nato se obrne proti severovzhodu in teče po tej cesti do jugozahodnega vogala pare. št. 702/1, nato po južni meji te parcele, prekorači v ravni črti pare. št. 700/2, se nadaljuje po južni meji pare. “t. 693 in 688 ter po zahodni in severni meji te parcele, se obrne proti severu in teče po zahodni meji pare. st. 693, 697 in 696, se obrne proti severovzhodu in teče po severni nieji pare. št. 697, se obrne proti severu in teče po zahodni meji pare. st. 698/2, se obrne proti vzhodu in teče po severni meji te parcele, kjer doseže cesto Horjul—Vrhnika, se obrne proti jugovzhodu in teče po tej cesti do jugozahodnega vogala Pare. št. 701/1, nato po južni meji te parcele, nato po zahodnih mejah Pare. št. 899/2 in 899/1, se obrne proti vzhodu in teče po južni meji parcel st. 906/2 in 905, se obrne proti severu in teče po zahodni meji pare. st. 903 ter doseže poljsko pot, se °brne proti vzhodu in teče po tej Poljski poti in po severnih mejah Pare. št. 887, 886, 209, 208 in 222. kjer doseže poljsko pot, se obrne Proti jugu in teče po tej poti do Jugovzhodnega vogala pare. št. 223, Jato teče po severni meji pare. št. «9, 230, 231 in 232, se obrne proti severu in teče ob zahodni meji pare. st. 244, se obrne proti jugu in teče ®b zahodni in južni meji pare. št. ‘38/1, nato se obrne proti vzhodu ■u teče v ravni črti ob parcelnih mejah zaselka Polanšce, kjer doseže Poljsko pot, nato po severni meji Pare. št. 278/1 in severozahodnih mejah pare. št. 312/1 in 302/1, kjer do-SeŽe cesto Zaklanec—Drenov grič, se obrne proti jugovzhodu in poteka po tej cesti do jugozahodnega Vogala pare. št 720, nato po jugozahodni in severni meji te parcele, tevzemši pare. št. 729 in 731, prečka ^ nAŽonni no ba X 4 7TI/1 /* n in ^ poševni črti pare. št. 733/l; za^e- i-vov i ui v* 11 paie. o t. t a, oi 'tojoČ južni del te parcele/ kjer seže poljsko pot, nadaljuje po polivki poti v smeri proti vzhodu do v*sine pare. št. 1105/2, kjer se obrne P*oti jugu in teče ob zahodni in jUzni meji pare. št. 757, nato po Jugozahodni meji pare. Št. 762 ter J® vzhodni meji pare. št. 760, se urne proti vzhodu in teče po sejanih mejah pare. št 774, 801, 811, /'■ler doseže poljsko pot, se obrne {*r°ti severu In teče po tej poljski P.°ti do jugozahodnega vogala pare. 5t- 839, se obrne proti vzhodu in j v BU UUIUU pivu Viuuuu m j^e po južni meji parcel št. 840 in O, 1'V/ J II z. 11 z im-ji “ *• rr*. se obrne proti severu in teče P zahodni meji pare. št. 857, se >pr*e proti vzhodu in teče v ravni ob parcelnih mejah do poljske j*0*’!, se obrne proti seveni in teče „ tej poti do severovzhodnega vo-parcele št. 807/1, se obrne (r lovkami 2. razdelka II. poglavja zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. list FLRJ št. 43/59) dati zemljišče v prisilno upravo za pet do deset let. 12. člen Odškodnina za izkoriščanje sistema se določi na podlagi skupne vrednosti investicij, ki so vložene v sistem, stroškov investicijskega vzdrževanja, amortizacije in upravnih stroškov. Doba amortizacije se določi na 20 let. Odškodnino plačujejo obdelovalci kmetijskega zemljišča na območju sistema v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki ga obdelujejo. Odškodnina za izkoriščanje sistema je različna glede na boniteto zemljišč na območju sistema. Po boniteti se delijo vsa zem- ljišča na območju sistema v dva razreda. V prvi razred se uvrstijo zemljišča 6. in 7. bonitetnega razreda, v dingi razred pa vsa ostala zemljišča boljših bonitetnih razredov. 13. člen Obdelovalci kmetijskega zemljišča na območju sistema plačujejo odškodnino zn izkoriščanje sistema praviloma v gotovini. V sporazumu s Poslovno zvezo oziroma s kmetijsko organizacijo, ki sistem izkorišča, lahko plačujejo odškodnino tudi v pridelkih ki jih pridelujejo na teh zemljiščih. Pridelki se obračunajo po tržnih cenah. Odškodnino za izkorišanje sistema plačujejo obdelovalci kmetijskih zemljišč na območju sistema v letnih enkratnih zneskih, ki zapadejo v plačilo najkasneje do 15. oktobra v letu. Če se odškodnina plača V pridelkih, se rok za plačilo odškodnine določi sporazumno. Odškodnina za izkoriščanje sistema se določi najkasneje do 15. marca v letu. 14. člen Ce izkorišča sistem kmetijska organizacija (toka 1. č 8. člena), pobira odškodnino za izkoriščanje sistema od individualnih kmetijskih proizvajalcev za Poslovno zvezo ta organizacija. 15. člen Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, zakona o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sisiemo^. in predpisi, ki so izdani na podlagi teh zakonov. 16. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01-33-10/2-60, Dobrova pri Lj., 30. avgusta 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Vrhovec 1. r. VSFBIiNA 466 Odlok o proračunu ta leto 196) občine Zagorje ob Savi. 467 Družbeni plen te leto 1960 občine Zagorje ob Savi. 468 Odlok o zgraditvi hidromelioracijskega sistema v porečju potoka Šujica občine Dobrova pri Ljubljani. Zaključni račun trgovskega podjetja »TEKSTIL-PROMET-, Ljubljana, Titova 63 AKTIVA BILANCA na dan Sl- decembra 1SM PASIVA Z*(P Netiv postavke Znesek v ooo din Zap K fiat v postavke Znesek 9 ooo Ciin A Osnovna ireditve A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnov- 2.339 1. Sklad osnovnih sred ste' 1 Drugi viri osnovnih 8-848 niti sredstev 483 B Viri sredstev tkupnt & sredstva skupne porabe L Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne porabe t Sklad eku pne porabe ■e - t Drugi viri sredstev tkupne porab« 81 porabe 33 C. viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 663 C, Obratna sredstva t Drugi viri obratnih n. 631 L Skupna obratna sredstva 37.034 sredstev D. Rezervni sklad O izločena sredstva In drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad to drugi 1.877 nega titlada In drugih skladov 1811 skladi l Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva oeras- sredstev 1J07 porejenih sredstev 484 B Viri sredstev R sredstva f obračunu « obračunu to druga pasiva 1 Kratkoročni krediti in druga aktiva ta obratna sredstva 3.000 L Kupci m druge tenatv« t Druge »ktlvs 3.693 (k Dobavitelji to druge obveznosti 1.477 il Druga onslve •kopal 83.658 •kopa) 35.658 Računovodja: Predsednik UO: f> rektor Zupan Draga Klasek Stavko Sta var Anine Zaključni račun trgovskega podjetja »TIŠJE«, Šmartno pri BILANCA na dan 31. decembra 1359 AKTIVA Litiji PASIVA S Naziv postavke A Osnovna sredstva |. Osnovna sredstva l. Denarna sredstva osnov nlb sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva *. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 1. Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva nerai porelenlb sredstev B Sredstva e obračunu ln druga aktiva 8 Kupci in druge terjatve I Druga aktiva Skupili Znesek v 000 din Z®p Naziv postavke Znesek v 000 din A Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1595 1 259 1. Drugi viri osnovnih 1.336 sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 36 skupne porabe 35 C. Viri obratnih sredstev 6 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih 264 sredstev r O. Rezervni sklad ln drugi skladi l Rezervni sklad In drugi skladi 762 696 4 Viri nerazporejenih sredstev 1.068 190 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti 6.737 za obratna sredstva 798 18-184 10 Dobavitelji to druge obveznosti n Druga oaslva 8.725 8.311 22.497 Skupaj; 22.497 Računovodja Kranjc Rozi Predsednik UO NograSek Jože Direktor. Mrzel Julka Zaključni račun kamnoseškega podjetja »MARMOR«, Ljubljana, Resljeva 38 aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Za p št Naziv postavke A Osnovna sredstva t. Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva oenov nlh sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 3 Skupna obratna sredstva D izločena sredstva S Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugih skladov I Denarna sredstva oeraz porelenlb sredstev B Sredstva e obračuna In druga aktiva 6 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva Skupaj! Znesek v 000 din ^jjp Naziv postavke 10.100 12 359 A Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 1. Sklad skupne porabe t. Drugi viri sredstev skupne porabe 926 C. Viri obratnih sredstev 11.608 5. Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev 1.217 1.738 D Rezervni sklad In drugi skladi t Rezervni sklad to drugi skladi t Viri nerazporejenih sredstev B Viri sredstev 2.768 644 41.360 v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji to druge obveznosti M Druga pasiva Skupaj i Znesek v 000 din 23.256 1.326 0.856 1.312 m 3.106 $04 41.360 Računovodja Svete Lado Predsednik UO Plrnovar Ivan Direktor; C Iglič Alojz AKTIVA Z®p Naziv postavke Znesek v 000 din Z®p Naziv postavke Znesek v 000 din X Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev L4 382 l Osnovna sredstva 6.736 l Sklad osnovnih sredstev 3. Drugi viri osnovnih t Denarna sredstva osnov 6.493 sredstev nih sredstev B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4. Drugi vtrl sredstev 23 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe porabe 13 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 1.964 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 25 81« 5 Skupna obratna sredstva 63833 sredstev D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva ln drugi skladi a Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov i Denarna sredstva neraz 3.166 1. Rezervni sklad tn drugi skladi 6 Viri nerazporejenih sredstev 1.176 1.736 porejenih sredstev B. Sredstva v obračune 14 8- Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva • Kratkoročni krediti to druga aktiva 6 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 1.899 m *a obratna sredstva 16 Dobavitelji to druge obveznosti 11 Druga pasiva 32.060 3.796 Skupaj! 83.953 Bkupaji 13.953 Računovodja! Angelca Zadnik Predsednik UOi Jože Resman Direktor; Turk Vinko Zaključni račun podjetja »JUGOREKLAM«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1939 PASIVA Zaključni račun trgovskega podjetja »GRMADA«, Ljubljana Trgovsko podjetje »Grmada«, Ljubljana le poslovalo v letu 1959 e 24 poslovalnicami. V letu 1959 je zaposlovalo povprečno 91 delavcev ln uslužbencev ter 26 vajencev Postavljeni plan Je podjetje realiziralo s 123 %. BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Za p št Naziv postavke A. Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva L Denarna sredstva cenov- nih sredstev B. Sredstva skupne porabe 9 Sredstva skupne porabe 6. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva D. izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezerv nega sklada ln drugih skladov I. Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva Skupaj i Znesek v 000 din Z®P Naziv postavke 13.282 A Viri osnovnih sredstev t Sklad osnovnih sredstev l Drugi viri osnovnih sredstev 3.200 B. Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 2.005 skupne porabe 11 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih 20.834 sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni sklad In drug) skladi 1.138 l Viri nerazporejenih sredstev 2-901 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 16.779 1.147 10 Dobavitelji to druge obveznosti M Druga pasiva 63.326 Sltupali Znesek v 000 din 14.392 4.199 3.261 2.006 5.255 1.702 1,231 8.428 7 560 13.380 1.813 63.326 tlačunovodja; Žiberna Franc Predsednik UO; I. Mihael Direktor; Goršlč Lojze Zaključni račun obrtnega podjetja »OPEKARNA VODICE« AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 P ASI v« Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dln_ A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 27.940 l Osnovna sredstva 36.394 V Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih 1. Denarna sredstva osnov 9.114 sredstev 17.067 nlh sredstev B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 1.648 1 Drugi viri sredstev 5 Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe porabe 412 C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 1625 C. Obratna sredstva 9 Drugi viri obratnih l 500 6. Skupna obratna sredstva 6.356 sredstev D Rezervni sklad D Izločen., sredstva to drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv nega sklada ln drugih skladov t. Denarna sredstva neraz 816 l Rezervni sklad tn drug) skladi 4 Viri nerazporejenih sredstev 1.021 1.159 porejenih sredstev B- Viri sredstev e obračunu In druga pasiva B Sredstva v obračuna 9 Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva S. Kupci m druge terjatve 9 Druga aktiva 1254 1-555 10 Dobavitelji to druge obveznosti tl Druga oaslva 3.943 s k u paji 55.903 S k u p a J i 35 903 Računovodja Filipič Jakob Predsednik UO Jagodic ^ellks Direktor; Strle Miroslav Zaključni račun časopisnega podjetja »PAVLIHA«, Ljubljana Časopisno podjetje »Pavliha« Je bilo ustanovljeno dne 1. januarja 1951. Redn" Izdaja tednik Pavliha, Pavlihovo pratiko ln Pavlihov kompas. Plan reai?aelje J AKTIVA v letu 1939 izpolnilo 8 114% Povprečno Je bilo. zapos emh 18 oseb decembra 1958 PASiy£ BILANCA na dan 31 Za p št Naziv postavke Znesen v 000 din ap tt Na/n Dostavke Znesek v 000 dih A, Osnovna iredstva t Osnovna sredstva t Denarna sredstva osnov nlh sredstev B Sredstva skupne porabe S. Sredstva skupne porabe l Denarna sredstva ekupn« porabe C. Obratna iredstva 3. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva • Denarna sredstva rezerv nega sklade ln drugih skladov I. Denarna iredstva nerai porelenlb sredstev B. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6 Kupci ln druge tenetve 9 Druga aktiva It o paJ i 3.319 1.281 3 813 787 1.922 634 1.116 11.117 104 23.612 A Viri osnovnih ircdstev l Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe s Sklad skupne porabe l Drugi viri sredstev skupne porabe C Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev O Rezervni sklad ln drugi skladi l Rezervni sklad ln drug' skladi 4 Viri nerazooreienlb sredstev B Viri sredstev i obračunu In druga pasiva 9 Kratkoiočnl krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druga oaslve Skupaj i 6 895 3 246 2.700 1.000 Račun ovodjai Ani Goričan Predsednik UOi Jože Uršič Direktor; Jule Vrbi/