Metka STARE'
TELEKOMUNIKACIJE V LUČI PRIBLIŽEVANJA EVROPSKI UNIJI IN SODOBNIM TENDENCAM V SVETU^
o razvoju in pomenu telekomunikacij* se v zadnjem desetletju in pol govori v presežnikih. Med naj|X)membnejšimi razlogi z^i to so:
-	izredna dinamika rasti telekomunikacij v primerjavi z drugimi panogami (štirikrat hitreje kot rast celotnega svetovnega gospodarstva v obtiobju 1985-95) in visoki dobički, ki jih pri tem realizirajo proizvajalci opreme, operaterji omrežij in ponudniki storitev,
-	hiter in kontinuiran tehnološki napredek znižuje raven in strukturo stroškov, kar omogoča večjo učinkovitost uporabe telekomimikacij in uvajanje inovacij v mnoge proizvodne procese in storitve;
-	korenite spremembe v odnosu držav do upravljanja in reguliranja telekomunikacij, ki se od popolne prevlade monopola močno nagibajo v smeri povečevanja konkurence;
-	telekomunikacije se intenzivno vključujejo v vse [Xjre gospotlarstva ter vzpodbujajo ekonomsko učinkovitost, zato je narodnogospodarski vpliv investicij v telekonuuiikacije še posebej velik (Armstrong, Vickers 1996). Hkrati vplivajo tudi na različne sfere zasebnega in socialnega življenja.
Vse več drž.;»v (tudi držav v razvoju) spoznava pomen dobro razvitega sektorja telekomimikacij ne kot cilja samega po .sebi, pač pa kot predpogoja za učinkovito delovanje gospodarstva, javnega sektorja in uprave, povečanje konkurenčnosti gospo<larstva, njegov nadaljnji razvoj ter vključevanje v procese internaciona-liz;icije in globalizacije. Moje osnovno izJiodišče je, da se v Sloveniji z^iradi nezadostnega poznavanja in še bolj zaradi površnega razumevanja premalo zavedamo v.seh razsežnosti scxlobnih telekomunikacij v gospodarstvu in družbi in .se prepočasi odzivamo na dinamične procese v razvoju, upravljanju in reguliranju telekomunikacij. S tem se sami odpovedujemo izkoriščanju priložnosti, ki jih le-te nudijo.
Razvoj na področju tcickomunikacij v razvitih držiivah
Čeprav je splošno priznano dejstvx), da je raven razvitosti telekomunikacij odvisna od ravni razvoja države (ponavadi merjene z BDP), pa velja dodati, da so
' Man Meltti Slarv. Center za nieilnarridiic ocinnse, HJV.
> l'riipetvt Je hll lai/mitijen v ubviru Research Su/i/Mrl Sdieme it/lliv dSI/IIHSI'. nii 944/IW6 » relekiinninilHKlje /ßonaitidl ribseKap letelmtminlbacljsbo iifiremo, In/msiriitiiiro (omre^') In sinriliv (slnrluv gopitrne leießinlje In <lnige Slnrllivj. VCUmbn se bnmn nsretkUoCIII na Infnislruklum In slorilve.
najvišjo stopnjo nizvoja tcici<onuinikacijskega sektorja dosegle tisie države, ki so začele najprej uvajati konkurenco na |XKlročje storitev in infrastrukture (ZDA, Velika Britanija, skandinavske države).
V EU so .še v začetku osemdesetih let trdno z-igovarjali monopol v telekomunikacijski infrastrukturi in govorni telefoniji, vendar so ugotovili, da so tudi zaradi tega cene njihovih telekomunikacijskih storitev precej višje cxl ameriških in da njihova podjetja zgubljajo na konkurenčnosti v prinjerjavi z ameriškimi. Zato so z.:ičele države EU pod pritiskom poslovnih lobijev in zaradi povečanja učinkovitosti notranjega trga, vzpodbujati uvajanje konkurence in jo z odločnimi koraki tudi uresničevati, ne glede na nasprotovanje državnih monopolnih operaterjev. Tudi upoštevanje dejstva, da so razvite telekomunikacije podlaga za vrsto informacijskih storitev in predpogoj za vzpostavitev informacijske družbe, je prispevalo v temu. Prizadevanja za sprostitev telekomunikacij so dosegla vrhunec v začetku tega leta (1.1.1998), ko je EU popolnoma odprla trg telekomunikacij, torej tudi osnovno govorno telefonijo in omrežje'. Manj razvitim članicam oziroma tistim z majhnim omrežjem je dovoljeno prehodno obtiobje petih let. Vendar pa so nekatere države EU (Grčija, Portugal.ska in Irska), ki lahko izkoristijo prehodno obdobje do popolne liberaliziicije telekomunikacij že nakazale, da želijo to olxlob-je čim bolj skrajšati. Ugotavljajo, da z;iSčita ne prinaša željenih učinkov, zlasti pa ne nižjih cen in višje kakovosti storitev, kar se je pokaziilo v državah, ki so prej uvedle konkurenco na področju telekomunikacijske infrastrukture in govorne telefonije (Velika Britanija, Švedska, Finska, Danska).
Postopoma je prevladalo prepričanje, da je uvajanje konkurence na potiročje telekonmnikacij, ne glede na velikost države in razvitost panoge, nujna. Tudi sicer mnogi ugotavljajo (Baer 1996). da odlaganje uvedl>e konkurence pomeni izgubo naslednjih koristi:
-	večja raznovrstnost in hitrejše uvajanje inovacij v storitvah;
-	nižje cene za uporabnike in zato večja uporaba storitev,
-	večje investicije v telekomunikacijski sektor, ki prinaša nadpovprečne dobičke in zato po/jtivno učinkuje na celotno gospodarstvo;
-	povečanje produktivnosti uporabnikov telekomunikacijskih storitev, kar krepi rast in inovacije drugih sektorjev' (privatnega in javnega).
Kako sc Slovenija odziva na spremembe na področju telekomunikacij
Slovenija z;ienkrat prednjači v osnovnih kazalcih razvoja telekomunikacij (gostota priključkov na 100 prebivalcev)" mcxl nekdanjimi socialističnimi državami.
• IJejsUu (lil zakiiii doitiljuje tmiibiireiicrj, ie iielx>meiil, do dejaiislni abstajti uitiibtirlla bintknreit-ca. MtJJc moi iicbtbinjlh miiiio[HtlLfiw i%-ltba Vendar [hi njen t>bfli>//Mimeni malnl firMsb na nekdanjega mono/)(>Hsta, da /»nvCa iiCInktirliusl In ne/irllagfuti zahiei-am iifMtnihnIbfir ler/xitvCa Inovalivnost, ttir t^lMHlhiiJa IntvUlcIJe In razinj letektimiinikticIJ.
' NaJtvCje bnriul Ima storllivnl sektor saj so lelebomnnlkaclje omogtKUk InoiiKlJe v i-rstl storitev (npr nan^anjv in prodaja/m telefonu, elebironsta Izmenjtu-a/lodatbov. lete^nCniSlmJ ' Ta kazalec ne ulHkiteva mobilnih telefonskih priključkov.
čeprav primerjava z njimi ni povsem primerna, saj smo bili že pred z;jčetkom tranzicije v razvoju telekomunikacij daleč preti temi državami. Sedaj .se nam nekatere že približujejo zaradi zelo dinamičnega razvoja na področju telekomunikacij v de%'etdesetih letih. Z;i povprečjem EU kar prccej zaostajamo, manj pa za slabše razvitimi državami EU (Taliela 1). Nekatere analize ugotavljajo (Teleconsult 1S>97), da bi ob sedanji dinamiki nara.ščanja priključkov (jotrebovali skoraj 10 let da dosežemo povprečje EU.
Tabelo 1: Število telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, 1990, 1995
Država	1990*	1995*	1995"
EU—	42,6	53.0	-
OECD	41,3	47,2	54.4
Avstrija	41,8	46,6	51.1
Belgija	39,3	45.6	47,9
Fin.ska	53,5	55.0	74,9
Irska	28.1	36.7	40,4
Portugalska	24,1	36,1	39,6
Švedska	68,3	68,1	90.9
ZDA	54,6	62,7	75,6
Češka republika	15,7	23,2	23,7
Madžarska	9,6	21.1	23.7
Slovenija	21,5	31.4	32,8
' Število fiksnih telefonskih priključkov na 100 prebivalcev " Število fiksnih in mobilnih telefonskih priključkov na 100 prebivalcev '"Za leto 1990je poprečje EIJ12, za leto 1995pa poprečje F.U15 Vir: OECD Communication Outlook 1997, str 50, Statistični letopis RS 1996, str 353, World Development Indicators 1997, World Bank, Panorama ofEU Industry 1997.
Ob primerjavah z razvitimi državami je potrebno upoštevati še naslednje. Izkušnje razvitih držav kažejo, da se dinamika nara.ščanja števila priključkov na 100 prcbiv;ilccv ustali pri številu 60, pri čemer niso upoštevani mobilni priključki, ki v zadnjih letih naraščajo veliko bolj dinamično kot Rksni'. V državah srednje in vzhodne Evrope je slika drugačna, saj se je po nekaterih podatkih naraščanje števila priključkov zaustavilo že pri številu 40. To potrjuje primer tistih slovenskih krajev, ki so že do.segli takšno gostoto. Vzroki Še niso po|X)lnoma jasni, verjetno pa so tudi posledica cenovnih neravnovesij (cena priključka je pri nas relativno visoka), nižje ravni dohodka kot v razvitih državah, ki vpliva na to, da se povečuje zl;isti
'Vtem 1995je SleiUlo iiotih mobihuh lelefiinsilh pnlrijiičbof v svelu ImiC preseglo šieiilo novih filh snih /aiUfiiikof. Rekonterji na lem podmiju so skaiiditmiske etriatv V lelii /995je hllo razmerje meti novimi fiksnimi in mobilnimi pribljučki na nnsiem tAl, na SorveSkem 1:10 In na Sivditivm 1-13.^ kar je vsekakor posledica g^>nrafskth značUnosit
število mobilnih priključkov pri premožnejših slojih in pri |X)slovnih subjektih, ki že imajo en fiksni priključek. Zaradi tega lx) potrebno med kazalce razvoja telekomunikacij nujno vključe\'ati celotno šte\'ilo telefonskih priključkov (glej Tabelo 1).
Čeprav je izboljšanje dostopa do telekominiikacij oziroma povečanje gostote priključkov osnova hitrejšega ekonomskega in .socialnega razvoja, je očitno, da postajajo tudi drugi kriteriji razvoja telekomunikacij pomembni, seveda ko jc enkrat do.sežen določen nivo dostopa. To se nanaša zlasti na zmogljivost omrežja, kakovost storitev, hitrost prenosa velikih količin podatkov, uvajanje novih storitev prilagojenih zahtevam potrošnikov, kar v.se zahteva ogronma vlaganja in konkurenčno okolje.
Domači monopolni o|x;rater telekomunikacij je v zadnjih letih (tudi pod vplivom prevladujočih gibanj v razvoju telekomimikacij v .svetu) dosegel hitro rast števila priključkov (od 24 na .35,5 priključkov na 100 prebivalcev med leti 1991-97) in posodobitev omrežja (skoraj 70 odstotna stopnja digitalizacije omrežja), močno zmanjšal šte%'ilo čakajočih na novi priključek ter uvedel nekatere nove storitve, kar je zahtevalo znatne investicije. Obenem je vlaila začela z usklajevanjem tarif s ciljem približevanja poprečju v EU.
Do.scžki Telekoma so nedvoinnni, precej manj pa smo Uiliko zadovoljni z ravnanjem države, ki regulira področje telekomunikacij. Novi zakon o telekomunikacijah" iz leta 1997 uvaja konkurenco na področje mobilne telefonije, medtem ko ostaja osnovna govorna telefonija in upravljanje omrežja monopol Telekoma do konca leta 2000. Cenovna politika telekomunikacijskih storitev ni utenjcljena na dejanskih stroških, usklajevanje z evropskimi standardi pa |X)teka zelo počasi. Tudi pri razvoju in financiranju infrastrukture se ne upošteva potrebe in nujnosti vključevanja privatnih investitorjev in po bolj komercialnem pristopu, ki prevladuje v svetu (IFC, \Vodd Bank 1997).
Vprašanje je, ali odlaganje uvedbe konkurence na področju osnovnih telekomunikacijskih storitev in omrežja v Sloveniji komu koristi in kdo s tem izgublja? Slovensko gospodarstvo je v.se bolj vi>eto v mednarodno menjavo (delež menjave blaga in storitev v družbenem bruto proizvodu dosega okoli 110 cxistotkov), v dnevne povezave s strateškimi partnerji v tujini, v vsakodnevno izmenjavo informacij z njimi, v mednarodni pretok kapitala in storitev. Učinkovitost teh povezav vse bolj vpliva na njegovo konkurenčnost. Z intenziviranjem stikov z EU se lx) ta trend samo še okrepil in tudi uprava in ves javni sektor bodo izmenjavali vse več informacij s tujino. S tem .se |x>večujejo potrebe po novih storit\'ah in infrastruk-turnc zmogljivosti z;i njihovo uporabo bodo opredeljevale našo sposobnost za hitro in kakovostno komimikacijo.
Delež me<liiarodnega telefonskega prometa v Sloveniji se v primerjavi z domačin) stalno |xjvečuje (v letu 1996 je obseg mednarodnega prometa že
• AVrJv int l»-cilhiga dtt tom'/«^;« xfirvfvimi ztibunti iKileblo tvC lel. je M ziiIhiii Mj ustltijeii z erml»-fb<i znlinii'Hiiijo IZ itiCilliti ilevvtiesellli ter zasnoixiii na irtnili i>niicl/»k zato ga bo nujno sfmmenlll (Ah-di etl. tW?}.
' /Jasti mediuirmtna menjava storitev z visoko vsehnost/o znanja in InfomuKiJ Oil>r. niiiinainlike. inilnirsbe In Izobmtenilne storitve) je vitalno tulvisna od moderne In m'lnkovlte telekomunikacijske JkhI-/mre.
prekosil domačega). Ker so cene mednarodnega prometa Se vedno viSje kot je poprečje v F.U, so stroSki komuniciranja s tujino višji, kar postavlja na.še subjekte v slabši |>oložaj v primerjavi s partnerji iz tujine, zla.sti kadar gre za vsakodnevne stike v okviru raznih dolgoročnih jKjslovnih |X5vezav. Po drugi strani je vprašljivo, če je omrežje domačega monopolista dovolj zmogljivo za omogočanje kakovostnega in hitrega prenosa naraščajoče količine podatkov oziroma, če lahko samo z lastnimi sredstvi in znanjem zagotovi |X)trebno dinamiko investiranja v posodobitev omrežja in storitev"".
V Sloveniji se ohranja monopol na področju govorne telefonije .še skoraj ccla tri leta (do konca leta 2000), čeprav javnost ne |X>zna utemeljenih razlogov. Če je to strateški interes tlrž-ave, poten» ne upošteva vseh elementov strateškega pomena telekominiikacij v .s<xlobnem gospodarstvu - to pa je pretlvsem vzpostavitev visoko zmogljivega, odprtega omrežja, ki lx) omogočalo hiter, zanesljiv, kakovosten in učinkovit prenos množicc podatkov med pravnimi in fizičnimi osebami ter njihovo povezovanje s tujimi partnerji, ki je ob zagotavljanju imiver7.:ilnega dostopa predpogoj za graditev informacijske družbe.
Pri n;is se ob zadrževanju monopola v osnovni govorni telefoniji ne razmišlja veliko o tem, če gospodarstvo in potrošniki kaj izgubljajo. Na prvi pogled se zdi, da tudi nekateri drugi dejavniki ne govorijo v prid hitrejšega odpiranja konkurenci: EU ni preveč kritična glede razvoja telekomunikacij v Sloveniji, tudi zato, ker še ohranjamo vodilno mesto med nekdanjimi socialističnimi držitvami; Slovenija ziienkrat ne odstopa od kriterijev EU, ki omogočajo manj razvitim članicam, da kasneje (do leta 2003) uvedejo konkurenco na trg govorne telefonije in infrastrukture; cene v domačem telefonskem prometu so zaradi tarifne politike, ki je v preteklosti subvencionirala domači na škodo mednarodnega prometa, še vedno nizke v primerjavi z EU. Na videz torej ni razlogov za hitrejšo uvedbo konkurence, saj slednja znižuje cene, pri nas pa bo |X)trcbno za uskladitev s standardi EU cene v domačem prometu povišati".
Prednosti konkurence na področju telekomunikacij
Zgornje razmišljanje zanemarja več dejstev. Osnovni motiv za uvedbo konkurence na področju telekomunikacij je povečanje učinkovitosti in vz|XKlbu-janje nadaljnjega razvoja telekomunikacij. Konkurenca prinaša potrošnikom večjo izbiro in bolj.šo kakovost storitev, lažji dostop do znanja. Podatki OECD kažejo, da so koristi konkurence vidne v vseh sferah gospodarst\a v obliki nove tehncjlogije, inovativnih in inteligentnih storitev in nižjih cenah telefon.skih pogovoro\'. Tudi zaposlenost v .sektorju telekomunikacij sc je v državah z lilx;raliziranim trgom
" /Yi iiebalvrih iiovih stonittih se te fm/tnijti (irublem iienailfiilli ebsienilli iiCInbov, ki izvintfo IZ zasmretasU leliiioloKlJe ceiilnil In firetArvmeiijeiiusH ozlmnui liremajliiiili zmogljiifKSIi omreija
" Ob lem se zaiiemtirjti da je cena telefonskega /irlkljiiCka v SlotvnijI obCulno preiisoka, da su i-HtJe tudi cene metinartttinlli /ngoinror In zakii/ki fodov ([»i prenosu ivCjHi koIlCIn /Kidaikof Je to zelo jHimembno}, torej da obstajajo Se ivllke motnje v lari/nl [Killllbl. k<ir ne vpllt-a iigodno na mzir^ leleko-miinikacij.
Metka STAR}-
{ZDA, Velika Britanija, skandinavske drž:ive) od začetka devetdesetih let povečevala, medtem ko je v državah z monopolnim trgom padala.
Konkurenca sili vsakega monopolista, da izboljša kakovost storitev in se bolj potrudi za z;idovoljitev zahte\' kupcev, hkrati pa spodbuja investicije v ta sektor, ki imajo Širše gospodarske učinke. Ko se proces enkrat sproži, deluje v smeri kontinuiranega inoviranja in povečevanja fleksibilnosti ponudnikov storitev. Da ta mehanizem deluje tudi pri nas kaže, ofenzivna promocija Mobitela v zadnjem času in ponujanje "ug«xlnih razmerij". Zaenkrat edini operater mobilne telefonije želi z dodatnimi popusti in storitvami pridobiti čim več naročnikov pred prihodom konkurence. V takšnem obna.šanju ni nič napačnega, saj imajo od tega koristi potrošniki, hkrati pa .se začenja tržna tekma, ki bo rezultirala v novih investicijah.
Napreilek na po<lročju telekomunikacij je bliskovit, prihaja do integracije in konv-ergence digitalnih medijev (npr. kabelske televizije in lokalne telefonije), zato lahko različne storitve tečejo po istih vodih. Z enim aparatom je možno telefonirati v omrežju mobilne in klasične fik-sne telefonije, kar omogoča cenejše telefoniranje in optimalno dosegljivost za uporabnika, ki ima lahko eno naročniško številko za obe omrežji. Med zadnjimi inovacijami naj bi bila tehnologija, ki zagotavlja poceni in vi.soko hitro.st do.stopa do interneta preko omrežja elektro distributerjev, ki je liolj dostopno kot telefonsko. Težko je predvideti bodoče inovacije, ki lahko jjopolnoma spremenijo pomen sedanjh tehnologij. Bolj gotovo je. da je v takšnih razmerah čakanje in odlaganje uvedbe konkurence, ki pospeši uporabo novih tehnologij, lahko kontraproduktivno.
Znanje, ki je eden ključnih vzvodov razvoja, še posebej v majhnih državah, bo odvisno otI scjdobnega izobraževalnega sistema, temelječega na množični in splošno dostopni informacij.sko-komunikacijski infra.strukturi. ki bo omogočala kvaliteten in hiter prenos informacij. Tudi ta vidik, in druge širše koristi, je potrebno u|X)števati pri uvajanju konkurence v osnovne telekomunikacijske storitve in storitve omrežja.
Zato je predvsem v našem interesu, da te segmente telekomunikacij prej odpremo konkurenci, ne pa da .se obnašamo kot da je to potrebno storiti samo zaradi približevanja EU. Pojavijo se lahktj tutli negativne posledice sprostitve (npr glede zagotavljanja dostopa do osnovnih storitev vsem u|X)rabnikom. glede razvoja ruralnih telekomunikacij"), ki pa se lahko s .scxlobnimi rešitvami, s pomočjo EU skladov in ustrezno in bolj inovativno regulativo precej ublažijo.
Korak naprej, nc čakanje na prehodno obdobje
Priznati je treba, da hitrejše odpirjmje telekomunikacij.skega trga ni enostavno: zahteva ne samo ogromna vlaganja v infrastrukturo, temveč tudi v tehnologijo, v vi.soko kvalificirane in usposobljene kadre. 55e zlasti je pomembno okrepiti znanje na področju regulacije telekomunikacij, saj regulacija ne bi smela ovirati, ampak slediti razvoju tehnologije in vzpodbujati monopolnega operaterja zii tržno tekmo.
" VSIotviilJI/euntioM lelefonskih iniiljiičknir lui gfmiKHlIiiJum v iirbtiiiUi luiseljih ihtiii>lKilkml tvCfa IkiI f rurahuh.
To zahteva večjo lleksiljilnost regulativne funkcije in njeno dejansko ločitev od lastniške funkcije". Hkrati se je treba zavedati, da uvedba konkurence ni končni cilj in da obstaja več vrst konkurence (Helni. Jenkinson 1997).
Prvi korak v tej smeri bi lahko bila že strate.ška |X)viezava dosedanjega operaterja z domačim ali s lujim partnerjem. Če želimo dobiček iz telekomunikacijskega sektorja zadržali doma. |K)tem bi lahko konkurenco uvedli prej kot je opredeljeno v z;ikonu v.saj preko obstoječih alternativnih omrežij (Hles. železnica, kabelska tele\'izija), ki že imajo infrastrukturo in jo tudi po.sodabljajo. Slednja bi lahko služila vsaj nekaterim uporabnikom telekomimikacijskih storitev, ob zagotovitvi inter-o|x;rabilno.sii z javnim telekomunikacijskim omrežjem pa (udi drugim uporabnikom. Konkurenca omrežij bi pospe.šila uvajanje bolj učinkovitega upravljanja pri monopolnem operaterju. Tudi EU je že pred leti omogočila konkurenco preko nosilcev vz|)orednih omrežij.
V.sekakor je nujno .sodelovanje s tujimi .strateškimi partnerji, ki je pomembno z vidika pridobivanja dodatnih sredstev z-i hitrej.šo dinamiko investiranja v razvoj telekomunikacij, še bolj ključno pa je sodelovanje z njimi zaradi pridobivanja tehnologije in različnih znanj na |xxlročju upravljanja, organizacije, trženja in prilagajanja potrebam .segmentiranih ku|X-e\'. To je |xxlročje, ki ga zaradi pomanjkanja tradicije in (xlsotnosii konkurence, kljub izboljšavam v zadnjih letih, še ne obvladamo.
Hkrati je |X)trebno takoj znižali cene za mednarodni promet na raven jiovpreč-ja EU (v tem primeru odpadejo izgovori o inflacijskem vplivu kot pri poviSanju cen v domačem prometu). Na la način se lahko delno nevtralizira vpliv povečanja cen v domačem prometu na inflacijo in hiireje prilagodi larife standardom v EU. Ker je po poiX)lni sprostitvi telekomunikacij v večini držav EU ludi lan» pričakovali zniževanje cen z;i lokalne klice, je zelo verjetno, da .se tudi uskladitev naših tarif z evropskimi opravi hitreje in s tem omogoči hitrejša uvedba konkurence. Izkušnje govorijo, da je uvedba konkurence bolj kot privalizuicija nujna za realizacijo ekonomskih koristi na potlročju telekomunikacij (Baer 1996).
Ker so telekomunikacije zelo dono.sen posel je logično, da so povezane s političnimi interesi |X> zadrževanju dobička v nacionalnih okvirih ali v okvirih ožjih političnih skupin. Slednje je zadrževalo ludi hitrejši sprejem zakona o telekomunikacijah. Z vidika raz\'oja in koristi poslovnih subjektov in potrošnikov je takšno obnašanje nerazumljivo. Razvojna vizija vladajočih struktur, ki regulirajo pcnlročje telekomimikacij, je v nmogih |x>gledih pomanjkljiva in izvira tudi iz neznanja. Lobiranje v prid vsestranskega in odprtega razvoja telekomunikacij, ki bo združevalo predstavnike stroke, |X>slovne skupnosti, raziskovalne in akadenjske sfere ter potrošnikov, brez političnega predznaka, bi se lahko obrestov-alo in pospešilo pritisk na uvedbo konkurence. Hidi izkušnje nekaterih članic EU govorijo lemu v prid.
" Dritntt je Se ivdiui ivCinsbi kisiiilk (74%) lek-bcma
V pogojih hitrega napredka tehnologije, ki zahteva ogromne investicije pretežno priv:itnega kapitala v telekomunikacije, je te/Jco verjeti, da Ijo cnllaganje vstopa konkurence in s tem zaščita monopolista (ki mogoče tega niti ne potrebuje več) kasneje omogočila lažje soočenje s konkurenco; prej je prič;ikovati z;iosta-janje. Upoštevati je namreč treba, da se IkkIo telekomimikacijske družbe v EU po |x)polnem odprtju trga zaradi močne konkurence, razvijale Se liitreje. Tudi liberalizacija telekomunikacij v okviru Svetovne trgovinske organizacije krepi te tendence na svetovni ravni". Težko je predvideti, s kakšno situ:icijo se bo naš o|>eraler soočil čez tri leta. Cena, ki jo bomo plačali za počasnejše odpiranje trga telekomunikacij, bo bolj dinamična in fleksibilna tuja konkurenca in manjši dom;tči trg. Po napovedih Bangemannovega poročila se "čas izteka in če ne pospešimo, bodo mnoge koristi prišle prepozno ali nikoli' (Bangemann Group 1994).
Pri tem bi morali upoštevali, da hitrejše odpiranje trga telekomunikacij ni potrebno samo zaradi usklajevanja z zakonodajo EU" (ki sicer omogoča celo prehodno obdobje do leta 2003), pač pa predvsem zaradi koristi, ki jih lahko ima od tega naše gospodarstvo pri krepitvi konkurenčnosti in vključeviuiju v procese inte-nacion:iliz:icijc. Nedvomno pa lx)mo procesc reform na področju telekomunikacij lažje izpeljali s hkratnim približevanjem in vstopom v EU, saj bomo lahko koristili pomoč za prilagajanje (PlIARE in drugi programi in skladi), gospotlarstvo p;i lx> imelo lažji dostop do strateških partnerjev.
LITERATURA
Armstrong, Mark, Vickers. John. 1996. Regulatory Reform in Telecommunications in Central
and l lastern liuropc. Kconomics of Transition, vol.4, ni).2, .str. 295-31K. Haer, S. Walter 1996. Tclccomn»unicati{)as Infrastructure Oimpetition: The Costs of Delay. Dutton (ed.). Information and Communication Technologies-Visions and Realities, Oxford University Pass, sir. 353-370. Hangemann. Group. 1994. Ivurope and the Global Information S<Kicty Recomntcndations to
the lUiriipean Council. Hihg I.evel Group on Information -.Society, Hrus.sels. Iloni. Rene. 1997. Swi.ss policy in the Sector of Telecommunicatioas. Jaeger. Storgaard (eds.).
Telematics and Rural I)cvek)pmcnt, Research Centre of Ik)mholm, .str.210-218. KU Accession Strategy of the Republic of Slovenia: Hconomic and S<Kial Pan (Draft). Ljubljana: Institute of Macr«icconomic Analysis! and IJevclopnient, October 1997. Miniet).
" S[xinizum Stvrnme irjfoiiiisbe orgaiiiziKlje o /»j/«/iiii sprnsiitrt mtediuirtidnv meiijtuv tisimvnih gnmnilli stohlcv, bi vbljiičiije liidi firuoliuun liijili {niiiiidiilbov iiii dnmačvm Irgii. bft prUel ivtJuU /irvtt irldonui sniil leM I99H. skleiillo /M Ku Je 69 CUiiilc Shavntje nI med njimi. .i/Mintzum /vi .to med drugimi driiifami	iiidi Holgttrijti. ('^eSba Madiarsba MJsba. Romunija In .'ikitv.lbti 7i> Je Se en dokaz
tvi. ilii ne sledimo tendencam r svetu na fmdničfu telebomunibiicij
" Stituegija vUjuCevanJa Slovenije v 1:11/nivzema takSno dinamibn uvajanja bonburence bol Je ofire-delJeiM v zabonu o telebomiinibacijali
Helm, Dieter, Jcnklnstm, Tim. 1997. The Aswcs-sment: Introducing Competition into Kegulatcd Indusirie.s. Oxford Review of Hconomic l»olicy, Vol,.13. No.l, .str. 1-H.
IPC, World Hank, Private Investment in the Infrastructure of the Republic of Slovenia, deceni-iK-r 1997.
I.semann, Harakl. 1998. Telekomunikacije v Avstriji. Vestnik, i;vrt)pska priloga, 12. marec, str.48.
Kovač, Bogomir. 1998. Sloveaski telekr)munikacij.ski paradiž. Vcsinik, 1-vropska priloga. 12. Marec, .str.51.
Man.sel, Robin. 1996. Innovation in Telecommunication: Realizing National I'olit^ Ck>als in a Global Marketplace. Dutton (ed.). Information and Communicatiim TechnologiesVisions and Realities, Oxford University Press, str. 371-386.
Medved, Alfonz. 1997 Regulacija in liberalizacija telekomunikacij. Zbliževanje fiksnih in nwbilnih omrežij ter storitev, referat na 6. delavnici o tek-komunikacijah lllektrotehniike zveze Slovenije. Brdo, 17.-18. november.
Oi:CD Communication Outlook 1997. Vol. I. Oi:CD, 1997 188 str.
T1iI.liCONSUl.T: Phare; Alternative Models ftir-the IX-velopment of Rural Telephony, Summary Report. 1997.18 str.
World lX-vek)pment Indicators 1997. World Bank.
117