VESTNIK Celovec«četrtek * 6. februar 2003_štev. 5 (5206)»letnik 58 »cena 0,73 evra Radio dva - z gladovaniem do zaželienega cilja? vabilo } na slavnostno prireditev < ob slovenskem kulturnem prazniku petek [7. februar 2003 120.00 ['Künstlerhaus" Celovec ISlauefnscina u aiua (Slowenisch srigösn Nina Popotnik - čutim Hanzi Tomažič - govorim ININA GAP-slišim Ielektronski groove) Akcija tSlovenščina v život izhaja iz strani mednarodnega spleta - in iz elektronske mreže naj nastane dejanska mreža r kih povezav, razmišljanj, idej, vprašanj in odgovorov - v slovenščini, z njo in zanjo. Spletajmo niti jezika! Prešernova proslava v spomin Mihu Kapu četrtek, 6. 2. 2003,19.30 Šentprimož, kulturni dom Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku petek, 7. 2. 2003, 19.30 Železna Kapla, farna dvorana KI apoved poslovodje Radia W 2/Korotan Marjana Pippa in glavne urednice Marice Stern-Kušej se je uresničila. V ponedeljek so sodelavka Natalija Pinter, urednik Bojan Wa-kounig, poslovodja Marjan Pipp in glavna urednica Marica Stern-Kušej začeli z enotedensko opozorilno gladovno stavko za ohranitev celodnevnega slovenskega programa na Radiu 2. Konec leta 2002, ko se je iztekel pilotni projekt Radia 2 z ORF, so razmere, v katerih radio deluje, postale kritične. Marjan Pipp je na novinarski konferenci dejal, da nameravajo z opozorilno gladovno stavko pritisniti na vlado in podkrepiti zahtevo po dolgoročnem financiranju celodnevnega slovenskega sporeda na frekvenci 105,5. Novinarje je obvestil, da načrtujejo pogovore v Svetu Evrope. Marica Stern-Kušej je menila, »da še nismo pokopali upanja za nadaljevanje radijskega oddajanja.« Urednik Bojan Wakounig pa je menil, »da je na potezi vlada in ne ORF«. Več kot 8.000 zbranih podpisov je dokaz in moralna podpora stavkajočim v njihovih prizadevanjih za slovensko narodnostno skupnost, za katero je celodnevno radijsko oddajanje v maternem jeziku velikega pomena. Predsednik ZSO Marjan Sturm je novinarjem in novinarkam povedal, da bi bila dejanska ukinitev Radia 2 absurdno dejanje v procesu širjenja Evrope. Prepričan je, da rav- Sobota , 8. 2. 2003 CELOVEC, v Domu glasbe 19.30 Gimnazijski ples Igrajo: Celjski vitezi in Carinthian Combo PLEŠERKA, pri Svetiju 20.00 Hodiški ples Igra ansambel »Šibovniki«. ŽELEZNA KAPLA, Hotel Obir 20.00 Čebelarski ples Igra ansambel Lojzeta Slaka nanje vlade ni v skladu z avstrijskim pravnim redom. »Izkoristili bomo vse pravne možnosti tako na avstrijski kot tudi na evropski ravni, da si izborimo to, kar smo imeli. Ta proces oziroma postopek pa je seveda lahko dolgotrajen.« Nadalje je izrazil upanje, da bo vlada le ustregla slovenski narodnostni skupnosti, k temu pa naj prispeva tudi opozorilna stavka. Tajnik NSKS Franc Wede-nig je dejal, da ima slovenska narodnostna skupnost pravico do celodnevne radijske oskrbe v slovenščini in da je celotna zadeva politično vprašanje. Povedal je, da je v pogovorih s pristojnimi politiki oz. zvezno vla- do treba kaj kmalu najti politično rešitev. »NSKS z vso odločnostjo podpira stavkajoče v poskusih iskanja nujne rešitve v okviru zakona ORF in evropskih manjšinskopravnih določil.« Vsekakor pa je dejstvo, da vlada oziroma urad zveznega kanclerja še do danes ni predlagal roka za oddajo zbranih podpisov oziroma ponovnih pogovorov o Radiu 2. Obe osrednji politični organizaciji pa sta se doslej zaman trudili za to. Ping-pong med vlado in ORF se torej nadaljuje. Če financiranja radia ne bodo uredili, bodo njegovi ustvarjalci sredi marca znova gladovno stavkali. M. Štukelj Koroška j OMJEM NAJ BO I/čiIADOVAN RADIA VIDNO RADIO« ■ ... AVSTRIJA ■» DRŽA' TUDI ZA IT-AVI narodno™« za RADIO Pi CELODNEVNI 'TOVENSKI Predstavnika Radia 2 Marjan Pipp in Marica Stern-Kušej ter predstavnika obeh osrednjih političnih organizacij Marjan Strum in Franc Wedenig (z leve) so na novinarski konferenci napovedali pritožbe na avstrijski in evropski ravni, če bo prišlo do dokončne ukinitve Radia 2 in Radia Agora. Foto: Štukelj Božo Hartmann postal ravnatelj N la osnovi rezul-l\ltatov objekti-vizacije je škof krške škofije dr. Alojz Schwarz za ravnatelja pedagoškega inštituta veroučitelje in veroučiteljice (Religionspädagogisches Institut), ki je zadolžen za nadaljnje šolanje koroških veroučiteljev in učiteljic, imenoval Boža Hartmanna. Mednarodna komisija, ki je opravila objektivizaci-jo, je Boža Hartmanna med štirimi kandidati izbrala kot najbolj primernega za to mesto. Božo Hartmann je po poklicu veroučitelj, sicer pa zavzet kulturnik. Med drugim je kot zborovodja vodil številne zbore, že nekaj let je tudi predsednik Slovenske glasbene šole ter podpredsednik Slovenske prosvetne zveze. Božo Hartmann je poročen, oče štirih otrok in živi v Skocijanu. PREBLISK ■ Nekdanji južnoafriški apart-heidski režim je Nelsona Mandelo, borca proti rasistični segregaciji, za 25 let pahnil v zapor. Po osvoboditvi je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Južne Afrike. Pred nekaj leti je izdal svojo avtobiografijo (Long walk to freedom). Začuden sem opazil, da Mandela ni zagovarjal kake maščevalne miselnosti, temveč se je z vso vnemo zavzemal za miroljuben način sprave. Storilci in žrtve morajo o svojih dejanjih oziroma o tem, kar so doživele, govoriti pred tako imenovano komisijo za resnico in spravo. Na ta način doživijo neke vrste katarzo. Ne poznam delovanja te komisije v današnji Južni Afriki, niti ne vem, kako vred- notijo njeno delo, za kar pa je tako ali tako najbrž še prezgodaj. Občudujem pa človeka, ki se po 25 letih krivičnega zapora -in je zdaj na oblasti - ni prepustil primitivni maščevalni miselnosti in je na ta način najbrž preprečil nadaljnje prelivanje krvi. V našem - evropskem -okolju in v naši zgodovini je bila namreč maščevalna miselnost še kako prisotna. Tudi pri Slovencih poznamo izrek: dragi Božiček, sam sem skromen, zase nič ne želim, le glej, da bo sosedu krava crknila. Mandela je prav zaradi negacije naslovne misli upravičeno dobil Nobelovo nagrado za mir. -an Oko za oko, zob za zob? čftlDo Farovž Sentjakob.Pfarrhof St. Jakob/R goreča vas das brennende dorf Teatr Trotamora R. W. Fassbinder * ■ L de Vega «ew Marjan Stfa KOMENTAR I / o se je na začetku 70. let, IC v dobi najhujše narod-I V. nostne nestrpnosti, oblikoval KSOO (Klub slovenskih občinskih odbornikov), je bil glavni cilj tega političnega gibanja vsekakor normalizacija manjšinskih odnosov v deželi in enakopravnost slovenskega jezika v javnosti. Lahko ugotovim, da smo v zadnjih 30 letih na tem področju marsikaj dosegli, doživeli pa tudi precej razočaranj. A vendar, v občinah, kjer so na občinskih volitvah zmagovale naše samostojne liste, se sožitje med narodnostma po\’ečuje. EL in samostojne liste so se z leti seveda posodobile ter vsebinsko in organizacijsko razvile: iz klasične manjšinske stranke je zraslo politično gibanje, ki je danes odprto za vsakogar ne glede na narodnostno pripadnost in svetovni nazor in s to svojo širino predstavlja resno politično alternativo za vse prebivalce južne Koroške. Ti se v vedno večji meri zavedajo, da so interesi občin pogosto povsem drugačni kot npr. interesi dežele. Jasno je, da lahko v takem primeru le od deželnozborskih strank neodvisni občinski zastopniki jasno in nedvoumno branijo občinske interese. Ni naključje, da se je med napadom čmo-modre zvezne koalicije na infrastrukturo našega podeželja prav EL najbolj odločno zavzela za ohranjanje dvojezičnih podeželskih šol, poštnih uradov, žandarmerijskih postaj... Velika možnost za južno-koroški obmejni prostor pa seveda predstavlja tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. Gospodarski prostor, ki je bil vseskozi porinjen na obrobje, se prebija v sredino. Zastopniki samostojnega političnega gibanja lahko še poglobijo svojo pionirsko vlogo povezovalca čez mejo. Prepričan sem, da se gospodarska rast in s tem povezana socialna varnost tega območja lahko dolgoročno zagotovi le s tesnim povezovanjem prek meje. Močna EL pa bo lahko vplivala na deželno politiko, da se bo bolj zavzemala za gospodarstvo v naši regiji. Zato pozivam bralke in bralce SV, da 9. marca 2003 v volilni celici ne pozabijo svoje odgovornosti do slovenske narodne skupnosti in do prostora, kjer manjšina živi. Franc-ßozef Smrtnik Samostojno politično gibanje - možnost za južno Koroško! SLOVENIJA Janko Pleterski -80-letnik "7godovinar akademik prof. 2Ldr. Janko Pleterski je 1. februarja 2003 dopolnil 80 let. Njegov znanstveni opus je zelo širok, saj obsega čez 20 knjig in 400 znanstvenih člankov. Od dijaških let je bil družbeno in politično aktiven (že leta 1941 so ga zaprli in internirali), med drugim je bil v letih 1988-90 član predsedstva Socialistične republike Slovenije. Kot raziskovalec je bil zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja, pozneje pa je svoje bogato znanje posredoval študentom zgodovine na ljubljanski univerzi. Prav koroška problematika je v njegovem raziskovalnem delu pustila poseben pečat. Disertacija Narodna in politična zavest na Koroškem (1964) je še danes temeljno delo o zgodovini koroških Slovencev. Omenimo še zbornik o koroškem plebiscitu (1970), ki gaje Pleterski soure-dil in zanj napisal tri prispevke. Koroški problematiki je namenil številne znanstvene prispevke in predavanja. Tudi njegova zadnja dela so posvečena Koroški. Tako je leta 2000 izšla zbirka razprav z naslovom Avstrija in njeni Slovenci 1945-1976. Še sveža pa je njegova razprava o koroškem plebiscitu, ki je v nemškem jeziku izšla lansko leto v zborniku razprav z znanstvenega simpozija v Celovcu, prav pred nekaj dnevi pa tudi v slovenskem jeziku v Zgodovinskem časopisu. Omenimo naj še, da letos ob njegovi 80-letnici Inštitut za narodnostna vprašanja v sodelovanju z Založbo Wieser pripravlja nemško izdajo njegovih razprav o položaju koroških Slovencev 1945-76. Janko Pleterski je s svojimi deli vplival tako na razvoj znanstvene misli o koroških Slovencih kot tudi na njihovo politično zavest, saj se je sodobna generacija koroškoslovenskih razumnikov izoblikovala tudi ob študiju njegovih del. Humanizem in koncizna znanstvena analiza, ki sta značilna za njegova dela, pa tudi politična opora, ki jo je, včasih zelo osamljen na položajih, nudil koroškim Slovencem, bodo ostali v neizbrisnem spominu današnjim in prihodnjim generacijam. Velikemu znanstveniku in prijatelju koroških Slovencev ob njegovem jubileju želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let. Boris Jesih SVEČE 2003 Odnos do manjšine v nasprotju z duhom Evrope Predsednica SPD Kočna dr. Tatjana Feinig /^b navzočnosti številnih udeležencev in predstavnikov borčevskih organizacij z Jesenic in drugih obmejnih občin, pa tudi republiškega odbora iz Ljubljane in iz vrst naše narodne skupnosti je v organizaciji Zveze koroških partizanov minulo nedeljo na pokopališču v Svečah potekala tradicionalna spominska svečanost v spomin narodnemu heroju Matiji Verdniku-Tomažu ter borkam in borcem, ki so darovali življenja v boju proti fašističnemu nasilju. Svečanost je sooblikoval primeren kulturni spored, pri katerem sta sodelovala moški zbor SPD Bilka iz Bilčovsa in moški zbor iz Žirovnice, z naše strani pa tudi recitator Tonči Schlapper. Pomen vsakoletnega spomina na žrtve so izpostavili tudi slavnostni govorniki. Predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar je v svojem pozdravnem govoru dejal, da so v teh krajih pod vodstvom Matije Verdnika-Tomaža delovali aktivisti in partizani, dokler niso postali žrtve 113. policijskega polka SS, ki je teroriziral in izseljeval slovensko prebivalstvo južne Koroške. Poudaril je, da moramo borce in ljudi, ki so na Koroškem podpirali upor, ohraniti v častnem spominu, in opozoril na dejstvo, da nas ne bi bilo več, če bi takrat zmagali ljudje, ki danes zasramujejo partizansko borbo. Z ogorčenjem je zbrane seznanil o nezaslišani akciji koroškega Heimatdiensta in Abwehr-kämpferbunda, ki sta decembra lani na občini Galicija zahtevala, naj odbor sprejme sklep o odstranitvi partizanskega spomenika na Robežu, poleg tega pa tudi prepoved prenosa dvojezične maše iz Galicije 12. januarja letos. ZKP se bo, je ob zaključku dejal predsednik, odločno uprla sovražnemu delovanju proti naši borčevski organizaciji in o tem seznanila tudi mednarodna borčevska združenja, s katerimi so skupaj dosegli zmago nad fašizmom. Udeležence svečanosti je pozdravila tudi predsednica krajevnega društva Kočna v Svečah dr. Tatjana Feinig, ki je poudarila potrebo po ohranja- nju spomina na ljudi, ki so bili doma v teh krajih, kjer so se pogumno uprli kriminalnemu režimu, ki je skušal izgnati ali iztrebiti vse, kar mu ni bilo po volji. Poudarila je, da je tudi danes potrebno opozoriti na krivico in se upreti tako imenovanemu javnemu mnenju, če je to naperjeno proti manjšini ali človekovim pravicam. To prepričanje moramo posredovati tudi mladini, ne le z besedami, temveč tudi z zgledom. O delu in zaslugah narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža je spregovoril njegov soborec Slovenko. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm se je v svojem govoru dotaknil TV-dokumentacije, ki skuša zgodovino prepisovati in iz žrtev narediti storilce, iz storilcev pa žrtve. Treba je poudariti pravilno tolmačenje polpretekle zgodovine, zato Inštitut za novejšo zgodovino znanstveno preučuje natančen popis vseh žrtev druge svetovne vojne; ZSO in KOKS pa sta naprosila znanstvenike s celovške univerze, naj natančno preučijo vprašanje odvedencev in kdo je sestavljal vodilno osebje nemške okupacijske oblasti v Sloveniji. S tem hočemo prispevati k stvarni razpravi o polpretekli zgodovini tega prostora. Ker živimo v času širitve Evropske unije, mora biti ta Evropa Evropa miru, sožitja in spoštovanja jezikovno-kulturne raznolikosti. Kajti le taka Evropa bo zagotovilo, da se kaj takega kot pred 60 leti ne bo več zgodilo. V tem smislu moramo žrtve nacizma ohraniti v častnem spominu. ejko IZ DELAVNICE SLOMEDIA Izbiranje imena v zaključni fazi Jutri poteče rok za oddajo predlogov za ime novega časopisa. Prispela je že cela vrsta predlogov, do jutri se jih bo nabralo še nekaj, in delovna skupina za izbiro imena bo te predloge z vseh strani pretresla, da bi izbrala najbolj ustrezno. V šestčlanski skupini sodelujejo pesnica in dramaturginja Maja Haderlap, bivši ravnatelj slovenske gimnazije in bivši predsednik NSKS dr. Reginald Vospernik, komunikacijski strokovnjak Miha Dolinšek ter prevajalec, scenarist in knjižni urednik Zdravko Duša iz Ljubljane, po službeni dolžnosti pa sta v skupini Joa-him Lesjak in Peter Wieser. Ime časopisa mora v današnjem spletnem času seveda zadostiti celi vrsti kriterijev. Mora biti kar najbolj bla- gozvočno, njegova pomen-skost in sporočilnost morata biti jasni, preprečiti je treba nezaželene asociacije in se izogniti neprimernim zgodovinskim paralelam. Med prispelimi imeni so nekatera povsem stvarna in prozaična, druga so spet bolj tradicionalna. Tako najdemo kombinacije z oznako glas (Glas Koroške), list (Koroški list), tednik (Slovenski tednik) ali pa izpeljanke (npr. Slovenske vesti). Vidne so regionalne (Korošec) in narodnostne povezave (Slovenec). Nekaj je tudi krajšav (Info-Kor), nekaj pa bolj programatskih (Budnica) in funkcijskih (Kurir, Anali). Delovna skupina bo svoje delo vzela nadvse resno. Rezultat njenega dela pa boste lahko spoznali najpozneje ob izidu prve številke. pw slomedia Slovenski medijski center - Slowenisches Medienzentrum GmbH Pripravljamo nov medijski center, ki bo izdajal skupni slovenski tedenski časopis za Koroško in urejal dnevnoaktualni spletni nastop koroških Slovencev. K sodelovanju vabimo urednice in urednike Vaša naloga bo uredniško oz. novinarsko spremljanje bodisi narodnopolitičnega življenja ali lokalnega dogajanja, bodisi kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ali športnega in gospodarskega snovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako za časopisno izdajo kot za internet. Pogoj je obvladanje slovenske in nemške novinarske govorice. Pričakujemo razumevanje novinarskega poklica, po možnosti tudi ustrezno prakso, pripravljenost za teamsko delo in obvladanje ustreznega računalniškega orodja. Pisne prijave z ustreznimi dokazili, kratko osebno predstavitvijo in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do 14. februarja na naslov; Slomedia GmbH, 9020 Celovec/Klagenfurt, Villacher Straße 127 Q trakovno pedagoško zdru-.Jženje so leta 1984 ustanovili učitelji tudi na predlog obeh osrednjih političnih organizacij. Učitelji, združeni v novi stanovski organizaciji, so se takrat skupaj z drugimi neuspešno upirali sprejetju novega pedagoškega modela. Med ustanovnimi in še danes aktivnimi člani združenja je bil Franc Kukoviča, ki je bil med drugim tudi pobudnik predloga o razširitvi dvojezičnega pouka na četrto stopnjo ljudskih šol. Pregled opravljenega dela Kot je v pogovoru povedala Rezika Iskra, predsednica združenja od leta 1995, ima Strokovno pedagoško združenje največ zaslug za posodabljanje metodike in didaktike dvojezičnega pouka in za izdajanje učbenikov, različnih učnih pripomočkov in didaktičnih igric, v zadnjem času pa v skladu z razvojem tudi CD-romov. Dosedanjim članom odbora Danilu Katzu, Marici Pinter in prof. Rudiju Štuklju se je kot nova predsednica pridružila mag. Lucija Ogorevc-Feinig »UČITELJ/UČITELJICA SE MORA IZOBRAŽEVATI ...« ziku. Zato je leta 1998 na lastno pobudo za finančno pomoč prosila Deželno vlado v Celovcu, ki je pristojna za izobraževanje vzgojiteljic, in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter začela organizirati seminarje in delavnice. Meni namreč, da je že za delo z najmlajšimi otroki potrebno visoko usposobljeno vzgojiteljsko osebje, potreba po vseživljenjskem izobraževanju pa splošna zahteva današnjega časa. Po mnenju mag. Lucije Ogorevc-Feinig imajo že tako dobri dvojezični vrtci po ustanovitvi otroci lahko enkrat tedensko učijo slovenščine. Prav tako delujejo tri dvojezične varstvene skupine - ABCC, Mohorjeva, Borovlje - ki so pomembne predvsem zato, ker so otroci vseh ostalih dvojezičnih šol vključeni v enojezične varstvene skupine. Ti rezultati so po mnenju mag. Lucije Ogorevc-Feinig pomembni tako za ugotavljanje sedanjega stanja kot za načrtovanje nadaljnjega dela. Prav tako nujno pa bi bilo raziskovanje načina dela in uspešnosti dvojezičnega šolstva. Redni občni zbor Strokovnega pedagoškega združenja Na rednem občnem zboru Strokovnega pedagoškega združenja 31. januarja 2003 je dosedanja predsednica združenja Rezika Iskra predala svojo funkcijo mag. Luciji Ogorevc-Feinig, ostali člani odbora pa so ostali isti: podpredsednik bo še naprej Danilo Katz, tajnica Marica Pinter, blagajnik pa prof. Rudi Štukelj. Izvolili so tudi 10-članski širši odbor. Dolgoletno predsednico Reziko Iskro so člani združenja nagradili z vazo Nežike Novak Foto: stukeij o> Dvojezični učitelji so namreč predvsem zaradi neustreznega izobraževanja na Pedagoški akademiji v Celovcu po končanem študiju prisiljeni sami iskati in razvijati inovativne poti poučevanja. Eden od razlogov za odločitev o tem, da si bodo na tem področju pomagali sami, je bilo tudi dejstvo, da primernih učbenikov in drugega učnega gradiva ni bilo mogoče nikjer kupiti. Predvsem po spremembi Zakona o manjšinskem šolstvu, ko je bil dvojezičnemu učitelju, ki je poučeval tako prijavljene kot neprijavljene učence, za neprijavljene učence dodeljen dodatni učitelj, so skupine učiteljev v didaktičnih delavnicah v vseh šolskih okrajih začele izdelovati učne pripomočke in s tem omogočile, daje del pouka, ki je potekal v slovenskem jeziku, ostal enakovreden pouku v nemškem jeziku. Z izdelavo učbenikov in didaktičnih pripomočkov so se inovativnejši učitelji seznanjali na seminarjih didaktike dvojezičnega pouka na Celovški univerzi in Pedagoški akademiji. Po besedah Rezike Iskra, ki se je po 32 letih poučevanja pred kratkim upokojila, si Strokovno pedagoško združenje pri svojem delu prizadeva tako za izboljšanje pedagoško-didaktič-nega dela kot za zastopanje svojih interesov in oblikovanje stališč do vsakokratnih aktualnih zahtev nasprotnikov dvojezične šole. Ti si bolj ali manj odkrito prizadevajo za ločevanje k dvojezičnemu pouku prijavljenih in neprijavljenih učencev in za zmanjševanje pomena dvojezičnega izobraževanja. Hkrati pa je Strokovno pedagoško združenje mesto, kamor se po pomoč pri reševanju vsakovrstnih težav lahko obrnejo vsi zaposleni na področju dvojezičnega izobraževanja oziroma tisti, ki so na kakršenkoli način z njim povezani. Predvsem izkušnja s sodelovanjem v tako imenovani »dunajski komisiji« ob pogovorih o razširit- vi dvojezičnega pouka tudi na četrto stopnjo ljudskih šol je pokazala, da je Strokovno pedagoško združenje dejavnik, na katerega je treba računati. Člani združenja se enakovredno z drugimi akterji odgovorno vključujejo v politične razprave o dvojezičnem izobraževanju, saj so kot zaposleni v šolstvu v to problematiko najbolj neposredno vpleteni. Ker pa je delovanje združenja odvisno tudi od sprotne obveščenosti, izdajajo glasilo Sova, ki ga ureja Marica Pinter. Precej dobro utečeno je tudi obveščanje posameznih šol prek elektronske pošte, za redno in samoumevno uporabo spletne strani - ureja jo Danilo Katz -kot najsodobnejšega načina obveščanja pa bodo pri svojem članstvu najbrž potrebovali še nekaj dodatnega časa in vzpodbud. Načrti za prihodnost Nova predsednica Strokovnega pedagoškega združenja mag. Lucija Ogorevc-Feinig že enajsto leto poučuje slovenščino kot izbirni predmet na Zvezni izobraževalni ustanovi za vzgojiteljice in vzgojitelje v Celovcu. Maturanti te ustanove se po končanem izobraževanju za- poslujejo kot vzgojitelji v vrtcih ter v varstvenih skupinah na ljudskih šolah. Dijaki poslušajo slovenščino dve uri tedensko, po mnenju mag. Lucije Ogorevc-Feinig pa bi za uspešnejše delo v dvojezičnih vrtcih potrebovali še temeljna didaktična in metodološka znanja. V delo Strokovnega pedagoškega združenja, v katerega se vključujejo vsi, ki vzgajajo in izobražujejo v dvojezičnih predšolskih in šolskih ustanovah, je vstopila kot neke vrste povezovalna vez med učitelji in vzgojitelji. Ugotovila je namreč, da absolventi ustanove, kjer poučuje, po končanem izobraževanju nimajo možnosti jezikovnega izpopolnjevanja v slovenskem je- sklada za določanje višine finančne podpore, s katero dvojezični zasebni vrtci od julija 2001 krijejo denarni primanjkljaj, še boljše možnosti za delo. Kakovostni vrtci rešujejo eno največjih težav, s katero se v vedno večji meri ubada dvojezično šolstvo, da imajo otroci ob vstopu v šolo zelo različno znanje slovenskega jezika, ki je za številne današnje šolarje tuji in ne več materni jezik. Oblikovanje celostnega koncepta Eden od načrtov nove predsednice združenja je, da bi na vseh šolskih stopnjah dosegli višjo kakovost poučevanja prav z oblikovanjem celostnega koncepta, bolj podobnega tistemu, po katerem se dela z otroki v predšolski dvojezični vzgoji. Absolvente univerze in Pedagoške akademije vzpodbujajo, da bi se v diplomskih nalogah ukvarjali s pomenom zgodnjega vključevanja predšolskih otrok v dvojezično vzgojo in s posledicami te vzgoje na kasnejše šolanje. Trenutno na dvojezičnem ozemlju deluje 16 vrtcev - 8 zasebnih in 8 občinskih - z okoli 500 otroki. V to število je vključen tudi Rožek, kjer se Mag. Lucija Ogorevc-Feinig poudarja predvsem pomen povezovanja vseh, ki se ukvarjajo z otroki tako v vrtcih in varstvenih skupinah kot na vseh stopnjah kasnejšega šolanja, saj bi le s povezovanjem in skupnim načrtovanjem lahko dosegali boljše rezultate. »Malo več borbenosti...« Za uspehe Strokovnega pedagoškega združenja tako pri izdajanju učbenikov in delovnih pripomočkov kot pri organizaciji seminarjev in političnem delovanju je žal zaslužno le manjše število najaktivnejših učiteljev. V združenju si želijo, da bi v prihodnosti za sodelovanje pridobili večje število kolegov. Zal se večina še vedno ne zaveda pomembnosti sodelovanja pri reševanju problematike dvojezičnega izobraževanja na vseh stopnjah in pomena tega za razvoj slovenskega jezika in s tem za položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pa tudi za urejanje svojih povsem stanovsko-političnih vprašanj so odgovorni predvsem učitelji sami. Ali z besedami nove predsednice združenja mag. Lucije Ogorevc-Feinig: »V prihodnosti si od učiteljev želim malo več borbenosti...« I. Destovnik MLADINSKI DOM Izvrstna predstava Wladimir Vlaškalič in Gorazd Žilavec, absolventa ljub-V ljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta v petek v Mladinskem domu v Celovcu uprizorila predstavo »Življenje profesorjev«, ki bi jo lahko umestili tako med komedije, kabarete, muzikale kot med plesne predstave. Nadarjena mladeniča iz Prekmurja, ki sta člana gledališkega društva Torpedo, sta predstavo o življenju dveh profesorjev - eden poučuje avstrijsko kulinariko in drugi zgodovino - tudi režirala, poskrbela za sceno, izbrala glasbo in napisala scenarij. Z duhovito in improvizacij polno uprizoritvijo zahtevne »dvojezične predstave« pa sta dokazala, da več kot sedemdeset ponovitev ni zgolj naključje ... JAVNA DVOJEZIČNA L§ V CELOVCU Nov pedagoški jezikovni koncept Sabine Sandrieser in učiteljica Vera Karner s šolarji.' Foto: Štukelj K la tradicionalnem dnevu od-IMprtih vrat je provizorična voditeljica šole Sabine Sandrieser pozdravila številne starše, ki so s seboj pripeljali otroke, predstavnike šolske oblasti in otroke iz vrtcev v Šentprimožu in Šentpetru. Predstavila je pro- jekt EU Sokrates/Comenius z naslovom Otroštvo med tradicijo in potrošniško družbo, ki so ga v preteklih tednih izvedli skupaj z učitelji, starši, babicami in dedki. V preteklosti se je navadno igralo več otrok skupaj, danes pa so večinoma osamljenim otrokom na voljo nintendo, mobitel, računalniške igre in drugi izdelki potrošniške družbe. Šolarji so z velikim zanimanjem sledili pripovedim babic in dedkov, kako so nekdaj preživljali prosti čas in kaj so se igrali. V šolski telovadnici so otroci na novo obujene igre tudi z veseljem predstavili. Nov jezikovni koncept Z novim šolskim letom bodo na šoli uvedli novo metodo jezikovnega poučevanja, ki naj bi olajšala učinkovito učenje jezikov. V začetnem obdobju bodo slovenščino in nemščino kot učna jezika dnevno menjali, kasneje pa tedensko. Ta novi koncept bodo spremljali znanstveniki, ki ga bodo potem glede na uspešnost tudi ocenili. M. Š. ČRNA NA KOROŠKEM Zimska pravljica v svetu kralja Matjaža l"Nobro znana mitološka zgod-VJbd iz Mežiške doline o spečem junaku kralju Matjažu, ki bo s svojo vojsko iz neder Pece priskočil na pomoč ljudstvu, in njegovi izvoljenki Alenčici zlasti zaživi pozimi. Že enajsto leto zapored je na planoti Mitnjak v Podpeci nad Cmo na Koroškem kralj Matjaž sprejel podanike, ki so iz snega, vode, leda in šibja gradili snežne gradove, izdelali Matjaževe in Alenčicine podobe in druge skulpture. Med njimi tudi mošejo, egipčanski tempelj, konja, zmaja in morskega psa, gobane, nekaj erotičnih simbolov in še druge plodove domišljije. Pravljično razpoloženje, ki so ga popestrili z izbiro Matjaževe Alenčice med dekleti iz občinstva in s podelitvijo nagrad najboljšim skulpturam, se je v obilju zabave in vsega, kar pogreje, v soju bakel in tabornih ognjev potegnilo v sobotno noč. Sneženo mesto pa so naslednji dan množično obiskali najmlajši in prireditelji so jim pripravili družaben program. Prireditev Gradovi kralja Matjaža privabi številne zabave in doživetij željne obiskovalce iz različnih krajev od blizu in daleč. Letos so organizatorji - Občina Črna, podjetje Park kralja Matjaža, Okrepčevalnica pri Matjažu in številni domačini, vključeni v društva - zadovoljni ugotavljali rekorden obisk: 84 ekip graditeljev (ekipa šteje 5-8 članov) in prek 7.000 radovednežev, turistični val pa je ta predzadnji konec tedna v januarju zajel še Črno in del Mežiške doline. S. Š. W ulturno društvo Škocjan in l\SPD Vinko Poljanec sta v ponedeljek in torek, 27. in 28. januarja, vabila na prijetno srečanje ob starem običaju -predenju. Pri Voglu v Šentpri- ŠENTPRIMOŽ Po dolgem so spet predle možu seje srečalo 12 žensk, ki so s seboj prinesle kolovrate. Kaj kmalu so spredle dosti volne, s katero potem doma pletejo. Seveda pa so ob predenju lepo prepevale. Poleg tega so razstavile različne izdelke, ki so jih naredile med letom, predvsem nogavice, jope in brezrokavnike. Micej Planteu iz Podgrada je povedala, da je že leta 1989 začela s prvimi tečaji predenja, vedno v drugem kraju, v Podgradu, Šmarkežu, Škocjanu ... Sama je začela presti, ko je bila stara 10 let (to je bilo med vojno), učile pa so jo ženske iz Peračije. To znanje želi posredovati tudi drugim. Na zaključku srečanja so se predicam pridružili še svojci in pevci zbora Vinko Poljanec. - dani ŠENTLENART PRI SEDMIH STUDENCIH -STRAJA VAS Nagradno risanje v ljudskih šolah POSOJILNICA BANK ŽILA je na pobudo sodelavke Karin Pon-holzer v LŠ Šentlenart pri Sedmih studencih in v LŠ Straja vas priredilo nagradno risanje na temo zima. Možnosti oblikovanja so bile omejene zgolj s fantazijo vsakega posameznega šolarja. 98 šolarjev LS Šentlenart pod vodstvom ravnateljice Gabriele Raup in 51 šolarjev LŠ Straja vas pod vodstvom ravnatelja Antona Galloba se je z navdušenjem lotilo dela. Nastale so prave male umetnine. Učenci so ustvarjali z različnimi materiali, rezali, lepili, risali in slikali snežene može, zimske pokrajine, angele, božična drevesa, majhne jasli iz papirja ... Natečaj je uspel. Posojilnica Bank Žila bo risbe na omenjenih šolah v februarju nagradila. Izbira zmagovalcev pa prav gotovo ne bo lahka. Posojilnica Bank se bo vsem malim umetnikom zahvalila z darilcem. Do podelitve nagrad si risbe lahko ogledate v prostorih posojilnice na Ločilu in na Ziljski Bistrici. za financiranje dvo-in večjezičnih otroških vrtcev. Predsednik DS Stefan Kramer je z veseljem ugotovil, da so z večletnim prizadevnim delom le dosegli zastavljeni cilj, ki je za obe narodnostni skupnosti pomemben mejnik v predšolski pedagoški in jezikovni vzgoji otrok. Iskreno se je zahvalil vsem, še posebno pa deželnemu svetniku in referentu za otroške vrtce Gerhardu Dörfler-ju, ki je želje DS tudi sprejel. Predsednik ZSO Stefan Kramer, Sabine Zanki in Jože Blajs (z Marjan Sturm je za-leve) z otroki iz tamkajšnjega vrtca. Foto: Štukelj konsko rešitev ocenil zelo pozitivno in kot v prihodnost naravnano odločitev, ki bo koristila predvsem otrokom in tudi vsej regiji. Pavle Apovnik se je srčno zahvalil gonilni sili Stefanu Kramerju in dodal, da je sklad velika pridobitev in velik napredek za deželo. Referent Gerhard Dörfler je menil, da je medsebojno spoznavanje in zaupanje osnova za uspešno sodelovanje. M. Š. ŠENTPETER Praznik zasebnih vrtcev 29. januarja so se na povabilo Konventa šolskih sester in Delovne skupnosti zasebnih dvo in večjezičnih vrtcev zbrali predstavniki omenjenih vzgojnih institucij, da na skupni večerji počastijo vse tiste, ki so prispevali k sprejetju sklada % I soboto, 1. februarja, so se V številni prijatelji društva Danica v Kulturnem domu v Šentprimožu zavrteli ob zvokih ansambla Alpe-Adria band. Lepo okrašena dvorana v obliki zvezde Danice - idejo je dala Lidija Gregorič - vabljiv srečolov, kruhki in »koča tekoča«. V pozdrav je zapel MePZ Danica, med gosti pa so bili tudi novi direktor VPI Božo Hartmann, dopisnik ORF Eugen Freund in Marija Hajn-žič-Kežar, ki je v nedeljo slavila svojo 40-letnico. ^^dlična predloga, dobra reži-v^ja, fascinantni zvočni in svetlobni učinki, odlična tehnika, nadpovprečna igra amaterjev, smiselna scena, pravšnji kostumi, izjemni (predvsem plesni) vložki, pravi rekviziti, mogočna izrazna sredstva, vse to in še več, predstava pa zelo problematična. Kot da me je zaneslo v svet grdote, gnusobe sem tam odsedel vseh 130 minut in čakal, kdaj bo konec te agresije. Pa je ni bilo, le še stopnjevala se je. Predstave Das brennende Dorf Reinerja Wemerja Fassbinderja sicer ne poznam, vem le, da so njegove predstave in režije na meji sprejemljivega. Režiser šentjakobske predstave Goreča vas Marjan Stikar se od Fassbinderja ni ogradil, ampak je brutalnost in agresijo sprejel kot izhodišče. prevzel vlogo posnemovalca, doslednega uresničitelja izpovedi: agresija je večna. Agresija pa se skozi predstavo vleče ves čas — od začetnega strela, ko ti zledeni srce, prek ravnanja komendnika s podložnim ljudstvom, jemanja telesa in duše ženskam, žrtvovanja otroka, inkvizicijskega mučenja v ječi, maščevanja ljudstva z motornimi žagami nad dvornimi aristokrati pa do končne pojave prej zapostavljenih žensk, ki izstrelijo zaključni strel. Je smisel gledališča ohranjati tak začarani krog agresije? Morda samo v tem, da se gledalcu zagnusi, kot se je meni. Kljub temu pa sem prepričan, da je imel Stikar dovolj možnosti, da bi izstopil iz kroga, da bi ga kot neko centrifugalno silo vrglo v razmišljanje o medsebojni spra- PREDSTAVA V ŠENTJAKOBU Brutalna »Goreča vas« Trenutek človečnosti in prijaznosti v predstavi vi, o poskusu sožitja, ali pa da bi enostavno prekinil in predčasno zaključil predstavo. Za to je imel več kot dovolj priložnosti. Ne bom poučujoč, a prepričan sem, da agresija rodi samo agresijo. Za razbremenitev agresivnosti pa so drugačna sredstva. Tudi takih primerov je v naši preteklosti in sedanjosti kar nekaj. Predstava - originalna namreč, Fuente Ovejuna Lopeja de Vege, španskega dramatika z začetka 17. stoletja - prikazuje krvavo vstajo španskega ljudstva proti oblasti, korupciji in tiraniji. Fassbinder je to tiranijo in krvavo ljudsko dramo prenesel v sodobni svet in pravilno ob špansko tiranijo postavil fašizem in nacizem. To mu je treba priznati. Kaj dlje pa ni videl. Ni videl, da na pogorišču vzcvetijo rože, da mak najraje rase na opusteli zemlji. Tega tudi Marjan Stikar ni videl. Agresija ni večna! Toliko o dramaturgiji, ki (me) moti. Sicer pa ponavljam prve stavke z začetka tega prispevka. Predstava je mogočna. Oder je dvorana, gledalci so na odru. Zvočni učinki žagajo skozi občinstvo, luč daje skoraj štirideset reflektorjev, uporabljena so vsa sodobna avdiovizualna sredstva. Predstava teče s podnaslovi, deloma je uporabljen tudi esperanto. Delo je prevedel Darko Čuden, pesmi in songi so plod Janija Oswalda, Laure Ippen, Edija Gerdeja ter skupine Nik Jeffs + TTM. Glasbo je pripravil Jozej Stikar, kostume Elena Fajt-Velikonja, scenografijo pa spet Toni Reichman. V glavnih vlogah so izstopali predvsem Franci Spitzer kot komendnik, Martina Kancian kot Laurencia in Karin Spitzer-Simonitsch kot vaška kurba. Ostale vloge, kot sta spremljevalca komendnika Flores in Ortunjo (Mirko Lepu-schitz in Toni Isop), Pascuala (Hanca Pörtsch), Frondozo in njegova prijatelja (Izidor Sticker, Jozej Spitzer in Martin Koren) ter župan, župnik in Laurenciin oče (Čarlej Kraut-zer, Hanzej Wuzela st. in Tonej Sticker) so bile dobro odigrane. Žal je igralcev preveč, da bi naštevali vse. Grobi spektakel so tehnično omogočili Laura Ippen, Tim O. Wüster, David Kassl, Al Capo-ne Štrajh Trio, Rudi Melcher, Marko Ferm, Hannes Gröbla-cher in Nada Savadogo. Kljub nekaterim zadržkom zdravim ljudem priporočam ogled. Jože Rovšek Qrihodnjo sredo bo Liga za I človekove pravice odprla razstavo »Die Deportation slowenischer Familien aus Kärnten 1942.« S tem bo od 12. do 23. februarja nekdanji Semper-Depot kraj spomina in opomina. »Man kann seine Augen vor Tatsachen verschließen, aber nicht vor Erinnerungen.« Citat Stanislawa Jerzyja Leca je tudi geslo organizatorjev: zgodovinska dejstva se da prikrivati ali jih celo zatajiti, ni pa mogoče preprečiti spominov tistih, ki so pod nacionalnosocialističnim režimom trpeli in se mu uprli. Tematsko je razstava obširna, saj organizatorji želijo prikazati zgodovino koroških Slovencev od konca habsburške monarhije prek plebiscita leta 1920 do časa nacionalsocializma, povojnega časa in sedanjosti. S tem želi Feliks J. Bister -»duša razstave« - preprečiti, da bi bila deportacija v zgodovini koroških Slovencev prikazana kot izoliran dogodek. Tako široka vsebinska usmeritev zahteva tudi raznolika izrazna sredstva. Zato je razstava ob 60. obletnici deportacije koroških Slovencev tridelna: Razstava fotografij. »In če je šlo v izgubo vse drugo, poročna slika in vse ...fotografije o izseljenstvu imajo vsi shranjene.« Hanzi Gabriel, ki DUNAJ Razstava o izseljenstvu je sprožil idejo za razstavo, je v minulem letu pri družinah, ki so bile izseljene, zbiral slike, pisma in dokumente. »Nekateri so govorili z mano le nemško, slike so mi pa le dali«, pripoveduje. Razstavljen bo izbor teh fotografij. Množico drugih fotografij pa želita Hanzi Gabriel in Jože Buch pozneje arhivirati. Razstavljene bodo tudi fotografije iz drugih obdobij. Razstava slik Valentina Omana Poleg fotografij bo razstavljenih tudi 60 slik Valentina Omana z naslovom Ecce Homo (Glejte, človek). Semper-De-pot, kjer želijo mnogi najprej postaviti svojo razstavo, je idealen prostor za velikofor-matna slikarjeva dela. Tretje težišče je okvirni kulturni program Na sporedu je 18 prireditev s koncerti, branji, filmskimi predstavami, gledališko predstavo, pogovori s pričami obravnavanega časa in z diskusijami (glej spodaj). Prek širokega kulturnega programa, ki naj bi seveda nagovoril čim večjo publiko, torej pride do izraza mnogo različnih oblik spominjanja. In zakaj je razstava o deportaciji slovenskih družin iz Koroške na Dunaju? »Spomin na huda leta je postal le del slovenskega vsakdana, nikoli ni zajel večinskega prebivalstva. Del njegovih predstavnikov je izgon in upor slovenskih ljudi na Koroškem sistematično in zavestno začel izničevati in krivdo zanj pripisovati žrtvam samim ...« piše Avguštin Malle. Velik del avstrijske javnosti ne pozna zgodovine deportacije in upora koroških Slovencev. Zato je cilj Feliksa J. Bistra in drugih glavnih organizatorjev tudi seznanjanje nemško govoreče publike s tedanjimi dogodki. Razstava naj bi bila prispevek k drugi spominski kulturi, v kateri dejstva niso prikrita in spomini niso zatajeni: »Anliegen und Ziel der Ausstellung bestehen darin, Betroffenen und Nichtbetroffenen Mut zu machen, ihre Augen auch in Zukunft weder vor Erinnerungen noch vor Tatsachen zu verschließen.« (Feliks J. Bister) Maja Sticker KULTURNI PROGRAM Semper-Depot Dunaj Sreda, 12.2. • TISKOVNA KONFERENCA: Feliks J. Bister, Valentin Oman in Karl Vouk. 12.00-13.00 • ODPRTJE RAZSTAVE -pozdrav/slavnostni govor/filmsko poročilo; MPZ Dunajskega krožka in tamburaški ansambel Fermata 17.00-19.00 Četrtek 13.2. • PRIČE ČASA - Jože Partl in Matevž Wieser, 12.00-13.00 • VERTRIEBEN ALS SLOWENEN -film Andreja Moharja, nato priče časa Franček Černut, Hanzi Ogris in Franci Rehsmaa 17.00- 19.00 Petek 14.2. • HEISS UMFEHDET, WILD UMSTRITTEN (3sat) - sledi pogovor z Lipejem Kolenikom, Petrom Kucharjem, Josefom Rauschom in Valentinom Simo, 12.00- 13.00 • OKTET SUHA 17.00-19.00 Sobota, 15.2. • RADIŠKI FANTJE in KVARTET V ČRNICAH 17.00-19.00 Ponedeljek 17.2. • DIE SPRACHE ALS RÜCKGRAT - Lojze Wieser predstavi t. i. Lexikon der Sprachen des europäischen Ostens (10. knjiga »Wieser Enzyklopädie des europäischen Ostens«), 12.00-13.00 • WEITER LEBEN-EINE JUGEND - gledališka predstava po knjigi Ruth Klueger (režija Nika Sommeregger), igrata: Maria Hofstaetter in Martina Spitzer sledi razgovor, 17.00-19.00 Torek 18.2. • MLADINA IN SPOMINSKA KULTURA 12.00-13.00 • BRANJE IN POGOVOR - Andrej Kokot, povezuje Erwin Koestler, 17.00-19.00 Sreda, 19.2. • POLOŽAJ AVSTRIJSKIH NARODNIH SKUPNOSTI -Terezija Stoisits in Rudi Vouk 1200-13.00 • NICHT STILL HALTEN, WENN UNRECHT GESCHIEHT-filmski portret o borki za svobodo Agnes Primocic (knjiga: Uwe Bolius, kamera: Robert Angst) sledi razgovor, 17.00-19.00 Četrtek 20.2. • HEIMAT, FREMDE HEIMAT IN MANJŠINSKA REDAKCIJA ORF -redakdjski vodja Helmut Klezan-der o ciljih oddaja 12.00-13.00 • ANDRI1924-44 - film Andrine Mračnikar o uporu partizana, nato diskusija 17.00-19.00 Petek 21.2. • FAHNENFLUCHT-filmsko poročilo o oddaji »Am Schauplatz«, nato diskusija, 12.00- 13.00 • UNRECHT TRENNT, RECHT VERBINDET-okrogla miza: Ferdinand Lacina, Avguštin Malle, Wolfgang Neugebauer in Katja Strurm-Schnabl, mo-deracija: Feliks J. Bister, glasbeni okvir: Kvintet Smrtnik 17.00- 19.00 Sobota, 22.2. • ZBOR Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, 17.00-19.00 PRIREDITVE ČETRTEK, 6. 2. CELOVEC, Mohorjeva, Tischlerjeva dvorana- Društvo »Glasbena šola« 16.00 Nastop učencev Glasbene šole (3. skupina) BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati -Društvo »Glasbena šola« 18.30 Nastop učencev Glasbene šole ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola - Generalni konzulat RS, VŠ 19.00 Odprtje razstave slikaija Antona Blatnika - Blatona iz Žalca ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPD Danica, SPD Vinko Poljanec, SPZ 19.30 Prešernove poezije v počastitev Mihe Kapa. Nastopajo: MoPZ Vinko Poljanec, Nadja Strajnar, Sonja Wakounig, Jože Rovšek BILČOVS, ljudska šola -Društvo »Glasbena šola« 19.30 Nastop učencev Glasbene šole (1. skupina) LJUBLJANA, v veliki dvorani Slovenske filharmonije 19.30 »Obujam spomine«. Samospevi in dueti Antona Nageleta in Franceta Cigana: Bernarda Fink (mezzosopran), Marko Fink (basbariton) in Nataša Valant (klavir) ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ, SPD Rož 20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas« PETEK, 7. 2. PLIBERK, kulturni dom - Društvo »Glasbena šola« 18.30 Nastop učencev Glasbene šole BILČOVS, ljudska šola - Društvo »Glasbena šola« 19.30 Nastop učencev Glasbene šole (2. skupina) ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani -SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek 19.30 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelujejo: Florentina Uneg (mezzo-sporan), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci Glasbene šole, MePZ Danica, mladinski pevski zbor Klika in recitatorska skupina SPD Zarja, slavnostni govornik Tine Varl CELOVEC, Künstlerhaus - DSPPPA, K KZ, SPZ 20.00 Slovesna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku »Slovenščina v živo«. Nastopajo: Nina Popotnig (čutim), Nataša Sienčnik (govorim), Hanzi Tomažič (mislim), ININA GAP (elektronski groove) ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ, SPD Rož 20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas« SOBOTA, 8. 2. PLEŠERKA, pri Svetiju - SPD Zvezda 20.00 Hodiški ples. Igra ansambel »Šibovniki«. CELOVEC, v Domu glasbe - Slov. gimnazija 20.00 Gimnazijski ples. Igrajo Celjski vitezi in Carinthian Combo ŽELEZNA KAPLA, Hotel Obir -Čebelarsko društvo Železna Kapla 20.00 Čebelarski ples. Igra Lojze Slak NEDELJA, 9. 2. PLIBERK, kulturni dom - MePZ Podjuna, SPD Edinost, KKD Vogrče, KPD Drava, Farna skupnost Pliberk, Društvo upokojencev Pliberk, MoPZ Kralj Matjaž 14.30 Gled. predstava »Kaplan Martin Čedermac«. Gostuje igralska skupina KPD Planina Sele PONEDELJEK, 10. 2. RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.00 »Elektromagnetični valovi in naše zdravje« - predava Dl Štefan Orasche SREDA, 12. 2. DUNAJ, Atelierhaus der Akademie der bildenden Künste - Österreichische Liga für Menschenrechte 17.00 Odprtje razstave ob 60-letnici pregona koroških Slovencev SOBOTA 15. 2. RADIŠE, kulturni dom - SAK 20.00 Ples SAK in tombola. Igra Alpe Adria Sekstet. Ob 23. uri velika tombola. Glavna nagrada: dopust za dve osebi v Schladmingu. PLIBERK, kulturni dom - SJK, Enota lista Pliberk 20.00 Kmečki ples. Igra ansambel »Fantje treh dolin« NEDELJA, 16. 2. ŠENTJANŽ, k & k - k & k 17.00 Otroška predstava »Zabava na luni«. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana SREDA, 19. 2. ŠENTJANŽ, k & k - Slovensko planinsko društvo Celovec 19.00 Planine v sliki. »Divje rože« - dia-predavanje Franca Rasingerja TINJE, Sodalitas 9.00 Obrezovanje sadnega drevja. Vodi Franz Josef Quendler PETEK, 21. 2. ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož 20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas« SOBOTA, 22. 2. ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož 20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas« SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna 20.00 Pustni ples NEDELJA, 23. 2. ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž 20.00 Pustna seja ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož 20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas« TOREK, 25. 2. ŠENTJANŽ, k & k — Vaška skupnost Šentjanž 20.00 Pustna seja ČETRTEK, 27. 2. ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž 20.00 Pustna seja Polde Bibič, znani in priznani gledališki igralec, te dni praznuje 70-letnico. Poznamo ga kot odličnega interpreta številnih likov, ki jih je odigral v Ljubljanski drami, v drugih slovenskih gledališčih in v filmih. Med koroškimi Slovenci pa je postal znan ne le po svojih gledaliških in filmskih vlogah, temveč tudi kot gledališki svetovalec. Čestitamo! Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na jubilejni 25. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v nedeljo, 2. marca 2003 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Slovenska študijska knjižnica v sodelovanju s starši, učitelji, društvenimi knjižničarji, vzgojiteljicami otroških vrtcev (predšolska bralna značka), vzgojitelji in vzgojiteljicami dijaških domov, dvojezičnimi ljudskimi šolami, varstvom ABCČ, glavnimi šolami, Slovensko gimnazijo in Trgovsko akademijo vabi vse mlade bralke in bralce k vsakoletnemu branju za Bralno značko! Sodelujoči naj preberejo sedem ali več slovenskih knjig! Akcija traja do 30. junija 2003 Naslovi za prijave: Otroški vrtci Naš otrok, Mladinski dom, Šentprimož, Ringaraja -predšolska BZ\ Bilčovs, Kotmara vas, Radiše - društvena soba; Obirsko, Borovlje, Sele-Kot, Slovenji Plajberk, Vrba, Železna Kapla, Žitara vas - ljudska šola; Mohorjeva LŠ, Javna dvojezična LŠ; Borovlje, Pliberk, Železna Kapla - glavna šola; Varstvo ABCČ, Mladinski dom, Slomškov dom, Slovenska gimnazija. Trgovska akademija in Slovenska študijska knjižnica. VESELIMO SE VAŠEGA SODELOVANJA! VESTNIK PRAZNUJEJO: Miha Einspieler z Zgornje vesce, Mici Müller iz Kota pri Miklavčevem, Trudi Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu. Marija Tonda iz Rut nad Baškim jezerom, Peter Hribernik z Žih-polj, Majda Dovjak iz Sel, Rezi Ra-schun iz Mlinč, Joži Mečina z Gore, Karolina Jernej iz Šentvida, Gabriel Hribar iz Kort, Albert Lipitz iz Lovank, Zdravko Smrtnik iz Dvora, Janez Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Ida Steiner iz Purstrice nad Grebinjem, Jožefina Močilnik iz Šentvida v Podjuni, Martina Oraže iz Sel, Norbert Knor s Ponikve, Ana Leitgeb iz Pliberka, Ivan Lenart iz Podkraja, Pavla Stefitz iz Do-linčič, Jozej Kušej iz Šmihela, Hanes Koschutnik iz Libuč, Marija Witternig iz Globasnice - rojstne dneve; Marija Hajnžič-Kežar s Horc - okrogli jubilej; Ana Mačnik iz Podkmosa in Mici Ogris iz Borovelj - 60. rojstni dan; Blaž Dovjak iz Dravelj pri Šentjakobu - 65. rojstni dan; Josefina Motsehilnig iz Šentvida in Meti Mak z Borovnice v Selah - 80. rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Pismo bralcev SLOVENŠČINA V ŽIVO V zadnji številki Slovenskega Vestnika je bil predstavljen projekt Mihe Dolinška Slovenščina v živo, ki ga vsekakor podpiram. Nikakor pa ne razumem, da gospod Dolinšek s tem projektom ne začne pri sebi. Na vabilu na letošnji gimnazijski ples je oglas podjetja DOLINŠEK Werbung & Film objavljen samo v nemškem jeziku. Ob tem oglasu so še oglasi drugih slovenskih podjetij, ki so objavljeni ravno tako samo v nemškem jeziku. Želel bi si, da se vsak posameznik vpraša, kaj sem sam naredil za dvojezičnost. Vsak ima doma kak napis (hišna številka, poštni nabiralnik, obvestilna tabla podjetja itd.), ki je samo v redkih primerih res dvojezičen oziroma v slovenskem jeziku. Vsakdo ima kdaj stik z uradi in podjetji, le v redkih primerih pa je uradni oziroma pogovorni jezik slovenski. Imamo slovenske podjetnike na Koroškem, ki na Koroškem navzven sploh ne pokažejo, da so slovenska, v Sloveniji pa jim to le uspe. Če si ne bomo sami pomagali in izkoriščali pravice, ki jih imamo že danes, nas bo v kratkem pobralo. mami (ime uredništvu znano) 13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO N0RDKAPA Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti udobne ladje 12.-24. julija 2003 Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40 |portna sekcija SPD Zatja -Železna Kapla vabi na SLALOM h Kežatju v Lepeni nedelja, 9. 2. štartne številke do 10.30 ure start: ob 11. uri Prisrčno vabljeni! DOBER DAN, KOROŠKA NE 9. 2. I 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • Radio dva: Gladovna stavka za ohranitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda • Strokovno pedagoško združenje: Z novim vodstvom kljubovati izzivom • Slovenski kulturni praznik: Štiri proslave na Koroškem, osrednja svečanost v Ljubljani • Mladi ustvarjalci na Ljudski šoli v Sentlenartu pri Sedmih studencih: Nagrada natečaja risb o temi »Zima-Winter«.________________________ PO 10. 2. | 3.30 0RF2 15.55 TV SL01 TO 11. 2.18.30 TV SL02 Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. teT0463/514300-0 • faks -71 e-mail: zso@slo.at UREDNIK Dr. Marjan Sturm ...............................(-11) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------- VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec JTl/ Mladinski dom je letos l\na tem natečaju sodeloval prvič in v kategoriji »šola« prejel vse tri nagrade. Pokale sta v imenu krožka prevzeli Ester Paoli in Karin Radovič. V kategoriji »odrasli« pa so za razvoj in rast mladih ustvarjalcev na filmskem področju prvo mesto ponovno podelili Mladinskemu domu. To nagrado je CELOVEC - TRST Filmski krožek Mladinskega doma žanje uspehe Na III. zamejskem video festivalu Ota - Hrovatin v Trstu, ki sta ga or- Karin in Sabina naučile, kako narediti animacijo na računalni- ganizirala Fotokrožek Trst 80 in slovenska televizija RAI, so članice ku-v novembru so predstavili filme, ki so jih posneli v minu- filmskega krožka Mladinski dom za svoje filme prejele kar štiri nagrade. lem šolskem letu. Nato so se pogovorili o sodelovanju in do- Mentor Ciril Murnik pri snemanju risanke Julia Velik, Verena Wrolich, Anja Smrtnik in Jana Velik se veselijo nagrad Ester, Sabina in Karin se učijo animacij na računalnikih v imenu Doma sprejel mentor Ciril Murnik. Dolgoletna tradicija Filmskega krožka Mladinski dom V Mladinskem domu ima filmski krožek posebno vlogo in že dolgoletno tradicijo. Tudi v tem šolskem letu ga vodita mentor Ciril Murnik iz Ljubljane in vzgojiteljica Eda Velik. Filmski krožek neprekinjeno deluje že od šolskega leta 1983/84. Prvi mentor je bil Tone Rački, od leta 1987/88 pa krožek vodi Ciril Murnik. Pri njunem delu so jima pomagali vzgojitelji Anica Baša, Peter Svetina in Berta Piskernik. Vsa leta se mladi radi vključujejo v delo krožka, saj prido- I ■ mesto je osvojila risanka z naslovom S. 0. S., ki so jo pripravile Verena Wrolich, Anja Smrtnik in Lena Wutti. Pozornost komisije je pritegnila kratka, komaj dobro minuto trajajoča risanka, v kateri so figure narejene iz plastelina. Eden se potaplja, kliče na pomoč, mimoidoči pa mu naredi rešilni obroč iz kamna. bivajo tudi posebno znanje o različnih filmskih tehnikah in z njimi povezanimi veščinami. Največ zanimanja je vedno vzbujal animirani film, vendar ne zanemarjajo dokumentarne zvrsti in igranega filma. Letno v krožku sodeluje od 10 do 15 gojenk in gojencev in vsako leto posnamejo okrog 5 filmov. V vseh teh letih je torej nastalo lepo število bolj ali manj posrečenih del. Da pa ta dela ne ostanejo zaprta v predalih, vsako leto organizirajo večerno prireditev, na kateri predstavijo najnovejše izdelke in kjer se ponovno zberejo in dogovorijo za delovni načrt. Poleg tega pa vsako leto posamezne filme pošljejo tudi na različne festi- A» mesto na lestvici za šole si je priboril video Nevarne sanje, v kateri igrajo Jana in Julia Velik ter Helen Dolinšek, snemala pa ga je Agnes Mörtl. Ima svojo osnovno temo in vsebinsko sporočilnost. Dekle hoče postati manekenka, skrbeti mora za lepo postavo, kar na koncu privede do zdravstvenih težav. Sicer ostane razplet odprt. vale in tekmovanja. Med njimi je najpomembnejše vsakoletno srečanje mladih filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, kamor vedno pošljejo svoje filme in kjer se vsako leto kar dobro odrežejo. Posebno uspešen je bil film Očka, ki je prejel zdaj že četrto nagrado. V vseh teh letih je v filmskem krožku sodelovalo nad 60 prizadevnih otrok, ki so s svojim delom in ustvarjalnostjo prispevali k razvoju in napredku filmskega krožka. Za pod- Na 3a mesto se je uvrstil kratki igrani psihološki film Očka, ki osvetljuje eno izmed dramatičnih in večinoma zatajenih situacij, ki se prepogosto dogajajo v družinskem krogu za zaprtimi zidovi. Gre za vprašanje nasilja enega ali obeh staršev nad svojimi otroki. To nasilje je tako fizično kot psihično. Avtorica in igralka Jana Velik, prav tako iz Celovca, je to eksistencialno tragedijo mladega človeka zelo prepričljivo prikazala tako v sekvenci, ki prikazuje otroka, ko se nemočen umakne v svet svojih igrač, in še bolj na težki in osamljeni poti k iskanju pravice. poro pa so še posebej hvaležni Slovenski prosvetni zvezi, ki krije stroške mentorja Cirila Murnika. Letošnje delo v krožku Letošnje šolsko leto so pričeli z obiskom dvodnevne animacijske delavnice v Izoli, na kateri so se vzgojiteljice Eda, Ester, govorili o skupinah in projektih. V drugem semestru jih čaka praktično delo. Vsekakor jih za nadaljnji razvoj filmskega krožka v Mladinskem domu ne skrbi, ker v njem trenutno sodeluje vrsta zelo zagnanih deklet in fantov. Vzg. Eda Velik Pogovor z Jano Velik. Šest let že sodeluješ pri filmskem krožku. Kaj je bil in je zate povod, da si tako dolgo zdržala? Ko sem prišla v dom in sem slišala, da deluje tu tudi filmski krožek, sem se takoj odločila za sodelovanje, ker me je igranje nasploh vedno veselilo. Ko pa sem se potem lahko v filmih še videla, me je to seveda še bolj vzpodbudilo. Moram reči, da sem se tu naučila prostega in spontanega igranja in uporabljanja slovenskega jezika, ker smo vsa besedila pripravile same. Poleg tega pa sem se naučila, kako se delajo animirani filmi. S tem je precej več dela in dolgo traja, da je film končan. Kako gledaš na filme, ki si jih naredila, in kateri film ti je najbolj pri srcu? Skoraj se ne spomnim vsega, kar smo naredile. Vendar vem, da sem bila kar z vsemi filmi zadovoljna. Seveda pa sem ponosna predvsem na film Očka, ki je očitno všeč tudi žirijam. Je pa tako, da v vsakem filmu danes vidim nekaj, kar bi lahko bolje naredila. Vendar je najbrž vedno tako. Predvsem pa bi se rada zahvalila Cirilu Murniku za njegovo potrpljenje z nami in za njegove dobre nasvete. VPISOVANJE ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE v Celovcu (9020 Prof.-Janežič-Pl. 1) 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 10. 2. 2003, in traja do srede, 26. 2. 2003. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 13.00 ure, ob petkih od 7.30 do 12.30 ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/ učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 2003. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2003/2004 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino. V enem izmed prvih razredov bomo ponudili kot težišče angleščino, v drugem pa informatiko. 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na zgornji naslov. Prof. mag. Anton Malle, vštsv., prov. vodja DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Pl. 1 Naša ponudba - tvoja možnost za prihodnost Ponudba : splošna izobrazba; trgovska izobrazba - učenci pridobijo sposobnosti za takojšen vstop v poklic. Predmeti so npr. gospodarsko poslovanje, računovodstvo, pravo itd.; - informacijska tehnologija absolventom omogoča dobre poklicne možnosti; jezikovna izobrazba -pouk poteka v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg tega sta na programu še obvezni angleščina in italijanščina ter hrvaščina kot izbirni predmet; učna firma in projektni menedžment sta sredstvi za praktično učenje in izdelovanje projektov v sodelovanju z gospodarstvom. Infrastruktura: kompetentno središče z najnovejšo tehniko; gospo-darsko-poslovalno središče za učno firmo; štirje funkcijski prostori z računalniki; vsak razred ima priključek za omrežje in internet; drugi funkcijski prostori. Zaključek: matura z diplomskim izpitom; kvalifikacija za višje poklice (menedžment) v gospodarstvu in upravi; pravica do študija na univerzah in visokih šolah; obrtne upravičenosti; enakovrednost z diplomo EU Prijavni rok: do konca februarja 2003. V izjemnih primerih tudi po- zneje. Za dodatne informacije pokličite: 0463/382400; e-pošta: df rektion@hak-tak.at: www.hak-tak.at Dir. mag. Maja Amrusch-Hoja VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester -Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu a) VIŠJA ŠOLA z obširno splošno izobrazbo v dveh jezikih s težišči na prehrani in gospodarstvu, tujih jezikih in turizmu, prezentaciji in komunikaciji. Kvalifikacija: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akadenijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. b) ENOLETNA STROKOVNA GOSPODARSKA ŠOLA nudi atraktivno alternativo za 9. šolsko leto, splošno izobrazbo v dveh jezikih, gospodarsko izobrazbo, kuharsko kreativnost in design. Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računovodstvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava na nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Informacije in prijave: VŠGP Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel, 04253/2750, faks 04253/275015. Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2003. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje! Prof. mag. Štefan Schellander, vodja šole SLOVENSKI VESTNIK Nove sile pri SAK: Samo Vidovič, Alexander Sattlegger in Andrej Jožef NOGOMET Po sveže mod na Jadransko morje v /""lanska ekipa Slovenskega at-V- letskega kluba se že intenzivno pripravlja na spomladanski del nogometnega prvenstva v regionalni ligi. Moštvo z novim trenerjem Thomasom Wuntsche-kom petkrat na teden vadi na igrišču v Grabštanju, za konec tedna pa igrajo pripravljalne tekme. Preteklo soboto so v Vidmu tesno, vendar zasluženo premagali ekipo iz Trga, gol pa je dal Jani Pate. Teden prej so s 3:0 premagali WAC (gole so dali A. Jožef, J. Pate in M. Zimmerling). Kot kaže, so novi igralci Samo Vidovič, Andrej Jožef in Alexan- der Sattlegger posrečena okrepitev. Prihodnji teden pa se bo ekipa podala na priprave v Me-dulin ob Jadranskem morju. V izredno dobrih razmerah za treninge si želi moštvo nabrati novih moči za drugi del prvenstva. Trener Thomas Wuntschek: »Alexander Sattlegger je res izvrsten vratar in se je dobro vključil v moštvo. Sredinski igralec, 26-letni Andrej Jožef, je po moji oceni dragocena okrepitev, napadalec Samo Vidovič pa ima še nekaj klimatskih problemov, vendar sem prepričan, da se bo tudi on kmalu vživel v naše moštvo. Doslej smo trenirali za boljšo telesno pripravljenost posameznih igralcev, v Medulinu pa bomo izpopolnjevali predvsem tehniko in taktiko. Izboljšati moramo sredino in učinkovitejše igranje pred nasprotnikovim golom (zaključek). V Medulinu bomo odigrali dve pripravljalni tekmi in upam, da bosta nasprotnika (menda dva slovenska prvoligaša) dosti močnejša kot pa dosedanja moštva, s katerimi smo igrali na Koroškem.« Prvenstvo se bo pričelo 8./9. marca, prvo tekmo pa bo SAK igral na tujem proti Spittalu. M. Š. SMUČANJE Mihi Sablatnik spet zlat KI a 6. zimskem olimpijskem IM festivalu evropske mladine na Bledu je 16-letni Mihi Sablatnik (ŠD Šentjanž) v paralelnem slalomu osvojil zlato medaljo. Simpatični in zavzeti športnik iz Bilčovsa uspešno nadaljuje s serijo odličnih uvrstitev v smučarskem cirkusu. Na koroškem Hochrindlu je pretekli ponedeljek v svoji starostni skupini postal avstrijski prvak v veleslalomu. Njegova največja želja pa je sprejem v A-reprezentanco in tekmovanje v svetovnem pokalu. M. Š. SANKANJE Zmaga Anje Smrtnik 0reteklo nedeljo so sankači in I sankačice športnega kluba Obir dosegli odlične uvrstitve na tekmovanju v Rangersdorfu v Melski dolini. Proga je bila zelo zahtevna in odlično pripravljena, temperature pa kot na Antarktiki. V skupini šolark je zmagala izvrstna 12-letna Anja Smrtnik. Pri šolarjih je bil Matija Smrtnik 3., Stefan Miklau pa 4. V skupini mladincev se je Toni Smrtnik uvrstil na 8. mesto, Florijan Miklau je bil 9., Matej Smrtnik 10. in Bernard Smrtnik 11. V splošni moški skupini je Pavli Ošina osvojil odlično 2. mesto. Pri seniorjih I je po prvem teku še vodil Hanzi Smrtnik, toda v drugem teku so mu nepričakovano odpovedale sanke. K sreči se tekmovalec ni poškodoval. V splošni ženski skupini je Regina Smrtnik Uspešni Mihi Sablatnik Foto: Štukelj za las zgrešila 3. mesto, 5. pa je bila njena sestra Marica Smrtnik. Tekmovalci se trenutno pridno pripravljajo na avstrijsko prvenstvo, ki bo od 21. do 23. februarja na naravni progi v Lepeni. M. Š. Srečna zmagovalka Anja Smrtnik SMUČANJE Sandi Mak in Lidija Oraže deželna prvaka DSG Q reteklo nedeljo so se na r deželnem prvenstvu DSG v Lesni dolini odlično odrezali smučarji izpod Košute. V veleslalomu je bil najboljši Sandi Mak, pri ženskah pa njegova klubska kolegica in serijska zmagovalka Lidija Oraže. V skupini šolarjev je zmagal Selan Kristijan Ogris. M. Š. ODBOJKA Martin Micheu novi podpredsednik AOZ K leutrudnemu menedžerju IMin liberu SK Zadruga Aich/Dob Martinu Micheuu je uspel velik korak v odbojkarski karieri. Konec tedna so ga izvolili za podpredsednika Avstrijske odbojkarske zveze; ob tem velikem dosežku mu iskreno čestita tudi uredništvo SV. Tekmovanje v 1. zvezni ligi se končuje in Dobljani so imeli v gosteh dve kakovostni ekipi - vodečega Tirola in Hot volleys z Dunaja. Četrtkovo srečanje proti Tirolu je bila ena najboljših tekem, ki so jo odigrali Dobljani, kljub temu da so jo po bojeviti igri izgubili z 1:3. Dva dni pozneje so igrali proti Dunajčanom in razplet tekme je bil prava srhljivka. Odlične akcije na obeh straneh, torej prava paša za ljubitelje in ljubiteljice odbojke. Po petih nizih in dveh urah napetega boja so bili srečnejši gostje, ki so s 3:2 tesno premagali domačine (24/-20/-20/17/18). V četrtek, 6. februarja, pa je na vrsti vroč derbi proti celovškemu Hypo, ki se začne ob 19. uri. Vabljeni. M. Š. SELE - OBČNI ZBOR DSG Uspešni športniki in novi cilji Qretekli petek je v Selah pote-I kal redni občni zbor ŠD/DSG Sele/Zeli, ki sta se ga poleg članov in članic udeležila tudi častna gosta, župan Engelbert Was-sner in tajnik SŠZ Ivan Lukan. Ponovno izvoljeni predsednik Igor Roblek je v svojem delovnem poročilu izpostavil dobre medsebojne odnose v odboru, ki se zrcalijo tudi v učinkovitem delovanju društva. Eden od ciljev v prihodnji mandatni dobi bo dokončna sanacija nogometnega igrišča pod Košuto. O potrebnih financah se že pogovarjajo z različnimi pristojnimi v deželi. Izredno uspešni so bili nogometaši pod vodstvom trenerja Miha Kreutza, ki so osvojili jesensko krono in so na najboljši poti, da se povzpnejo v višji razred. Razveseljivi so tudi dosežki nordijske sekcije, ki jo uspešno vodi Maks Zdouc. Poleg starejših se za ta šport zanimajo tudi mlajši. Med najbolj uspešnimi so Zal-ka in Dunja Zdouc (koroški prvakinji v teku) ter Toni Wutte. V okviru kluba delujeta še namiz- noteniška in smučarska sekcija. Športno društvo Sele pa je dejavno tudi na družabnem področju, zelo priljubljena sta športni ples in žegnanje. Na občnem zboru je o kroničnih obolenjih hrbtenice in športu predaval Werner Kanov-sky, zdravnik v celovški deželni bolnišnici. Nov odbor sestavljajo: Igor Roblek (predsednik), Ivan Kelih in Stefan Gregorič (podpredsednika), Nandi Pristovnik (blagajnik), Marija Olip (tajnica), Silvana Roblek (namestnica), Roman Roblek, Mirko Oraže, Maks Zdouc, Marko Mak, Marko Oraže, Sandi Mak in Miha Golavčnik. I. L BOKS Trde pesti Q rihodnji petek bo v hali I na sejmišču v Celovcu spet boksarski miting, na katerem bo nastopil tudi avstrijski prvak v težki kategoriji Franci Wieser. Poleg njega bodo boksali nadarjeni Dejan Miličevič in mnogi drugi. Obeta se zanimiv večer trdih in hitrih pesti, ki se bo začel ob 19. uri. M. Š. ŠAHOVSKI OREH Št. 233 Silvo Kovač Sermek - Geller (Bled 2002) Na blejski olimpijadi smo bili priča le redkim svetlim trenutkom navdiha slovenskih šahistov v partijah proti drugim mojstrom čmo-belih polj. Današnji primer je eden takih. Velemojster Sermek je odlično razporedil svoje figure in sedaj je pred dilemo, kako nasprotniku preprečiti potezo Lf4, ki napada belo damo in trdnjavo ter zaustavlja akcijo abcdefgh belih figur. Šahovski oreh torej zahteva, da poiščite potezo - nadaljevanje, ki vodi v odločilno prednost belega. Rešitev štev. 232 Kar 16 možnih potez ima bela dama s polja d3, vendar samo ena, edina vodi k učinkoviti zmagi belega. Prav to je odkril velemojster Bronstein v partiji in upam tudi vi, v domači analizi šahovske naloge. Odlična poteza l.Dg6U zasluži dva klicaja, saj postavlja črnega kralja pred naubranljiv mat. Črnemu grozi preprosto mat na polju g7, zato mora vzeti ponujeno damo l...fg6, nakar stopita na sceno bela trdnjava in skakač 2,Tg7:+ Kh8 ali Kf8 3.Sg6 mat! Lepa matna slika, ki si jo velja zapomniti!