GLASNIK
URADNI VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
LJUBLJANA, 24. MARCA 1964	LETO XI., ŠTEV. 18
SKUPŠČINA OKRAJA
36.
PRIPOROČILO
skupščine okraja Ljubljana o stanju, nalogah in delu zdravstvenih centrov v okraju Ljubljana
Skupščina okraja Ljubljana je na
11.	seji dne 14. februarja 1964 razpravljala o poročilu sveta za zdravstvo in okrajnega zdravstvenega centra o stanju in problematiki zdravstvenih centrov v okraju Ljubljana.
Pri tem je skupščina ugotovila:
Kljub predpisom zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LRS (Ur. list LRS št. 9-89/61) in kljub intenzivnim akcijam družbenih, upravnih in strokovnih organov republike in okraja, organov socialnega zavarovanja in družbenih organizacij, strokovna služba zdravstvenih centrov v okraju Ljubljana še ni organizirana in še ne deluje zadovoljivo.
Razlogi za tako stanje so v tem, da so pojmi o nalogah in vsebini dela zdravstvenih centrov še nejasni, da primanjkuje za to stroko usposobljenih kadrov, ki naj bi prikazovali in izvajali ustrezne programe in da je financiranje zdravstvenih centrov neurejeno.
Kljub temu pa v sedanji fazi razvoja zdravstvene službe vsi zainteresirani organi upravičeno pričakujejo In zahtevajo delovanje strokovne službe zdravstvenih centrov, njenih predlogov, mnenj, ocen in rezultatov dela; taka je tudi spontana zahteva in potreba zdravstvene službe in zdravstvenih delavcev.
Na podlagi gornjih ugotovitev in da se zagotovi organizirano in učinkovito delo zdravstvenih centrov je skupščina okraja Ljubljana sprejela naslednja »
PRIPOROČILO
1.	Skupščine občin naj razpravljajo in sklepajo o dejanski ustano-
Skupščina okraja Ljubljana je na sejt dne 14. februarja 1964 obravnavala poročilo sveta za telesno kulturo o stanju telesnokulturnih objektov v ljubljanskem okraju, ga sprejela in priporoča občinskim skupščinam naslednje:
1.	Stanje telesnokulturnih objektov opozarja na vse premajhno skrb, ki jo posamezne občine posvečajo niaterialni bazi telesne kulture. Zato Priporočamo občinskim skupščinam, naj na podlagi podrobnih analiz o Potrebah telesnokulturne dejavnosti v občini izdelajo 7-letne načrte investicij v telesnokulturne objekte,
vitvi in o začetku dela zdravstvenih centrov (kot medobčinskih institucij) na svojem območju na podlagi predhodnih programov pristojnih zdravstvenih zavodov področja;
2.	Kjer še niso določeni zdravstveni zavodi za opravljanje funkcije občinskega oziroma skupnega občinskega zdravstvenega centra, naj se skupščine občin dogovorijo in skupno določijo za to najbolj primeren zdravstveni zavod;
3.	Skupščine občin naj določijo
primerna sredstva za nemoteno in pogodbeno dogovorjeno izvajanje programov svojih zdravstvenih centrov) ta sredstva ne smejo vplivati na obveznosti proračunov do splošnega preventivnega zdravstvenega nadzorstva;	,
4.	Za delo zdravstvenih centrov je treba pridobivati potrebne strokovne delavce in jih ustrezno nagrajevati; zaradi splošne deficitarnosti kadrov v socialno medicinski stroki se predlaga ustreznim organom, da poskrbijo za šolanje zdravstvenih statistikov in socialno medicinsko usmerjenih zdravnikov v rednem in podiplomskem študiju; glede na sedanje kritično stanje naj se razbremenijo strokovni delavci za zdravstvene centre določenih zdravstvenih zavodov opravljanja drugih dolžnosti s tem, 'da se jim omogoči ustrezna stimulacija;
5.	Skupščine občin naj upoštevajo in izvajajo tudi ustrezna priporočila socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine.
SteVilka: 52-02/63.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
kot sestavne dele planov splošnega razvojd telesne kulture in občine nasploh. Pri tem naj upoštevajo tako potrebe šolstva kot osnovnih telesnokulturnih organizacij, splošne rekreacije občanov in turizma.
2.	Za izvajanje programov izgradnje telesnokulturnih objektov je treba v urbanističnih načrtih mest in naselij zagotoviti prostor za športne in rekreacijske površine.
3.	Pri projektiranju in programiranju se je treba orientirati predvsem na osnovne objekte, ki naj ne bodo vezani na posamezne telesnokulturne organizacije, temveč na
šole, krajevne skupnosti ali celotno občino, omogočijo pa naj čim širši množičen razvoj telesne kulture.
4.	Grade naj se skupni domovi telesne kulture, v katerih bodo našle prostor tako šole kot telesnokulturne organizacije, ti domovi pa naj postanejo centri telesnokulturnega življenja v posameznih krajih oziroma občini.
Število neplavalcev, ki je izredno veliko, kakor tudi stanje plavalnega športa*opozarjata na to, da bo razvoju plavanja treba posvetiti več pozornosti. Zaradi kratkih poletij odprti bazeni ne zadovoljuje potreb in je treba zlasti v industrijskih središčih misliti na čimprejšnjo izgradnjo zimskih plavalnih bazenov.
5.	Najprej je treba dokončati tiste objekte, katerih gradnja se je že začela, pri nadaljnjem investiranju pa je treba v prvi vrsti upoštevati tiste objekte, ki so s stališča posameznih dejavnosti najbolj potrebni.
6.	Pomanjkanje šolskih objektov je treba v prvem obdobju odpraviti z izgradnjo preprostih, cenenih objektov.
7.	Posebno pozornost je treba posvetiti vzdrževanju objektov. Občine naj skrb za vzdrževanje poverijo posebnim zavodom ali drugim organom oziroma organizacijam, katerim pa naj omogočijo vzdrževanje z namenskimi sredstvi. Za objekte širšega značaja — medobčinskega, republiškega ali zveznega — naj skupno skrbijo vsi prizadeti.
8.	Pri upravljanju z objekti in pri njihovi uporabi je treba doseči oziroma ohraniti načelo demokratičnosti ter se tako izogniti škodljivemu monopolizmu, ki ga imajo posamezne organizacije nad nekaterimi objekti.
9.	Skrb za sodobno telesno vzgojo mladine, kvalitetni šport in rekreacija starejših zahtevajo tudi dobro organizacijo in strokovno vodstvo, ki naj bi bilo vezano na telesnokulturni objekt. Rešitev tega vprašanja pa ni odvisna od organizacijsko in strokovno šibkih osnovnih telesnokulturnih organizacij, ampak bodo morale skrb za to prevzeti občine.
10.	Občinske skupščine naj posvetijo več pozornosti kompleksnemu obravnavanju problematike telesne kulture na svojem območju. Pod-vzamejo naj ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja šolske telesne vzgoje in telesne kulture nasploh; poleg izgradnje, vzdrževanja in upravljanja telesnokulturnih objektov naj rešijo tudi financiranje telesnokulturne dejavnosti.
11.	Se bolj je treba razvijati medobčinsko sodelovanje, zlasti po področnih bazenih. To sodelovanje naj obsega: skupno planiranje razvoja telesnokulturne dejavnosti, športna tekmovanja in v zvezi s tem skupno uporabo in upravljanje, vzdrževanje in izgradnjo nekaterih objektov, dalje vzgojo in strokovno izpopolnjevanje kadrov ter z ozirom na objek-
tivne možnosti skrb za razvoj kvalitetnega športa.
Številka: 021-2/64-4.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
ing. Marko Bulc, 1. r.
38.
POPRAVEK
resolucije o družbenem razvoju
v okraju Ljubljana za leto 1964
V	resoluciji o družbenem razvoju v okraju Ljubljana za leto 1964 objavljeni v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 14-35/64 sta v poglavju 4 družbeni standard in družbene službe točki 7. in 8. napačno objavljeni. Citirani točki se pravilno glasita:
Poglavje 4/7 prvi odstavek:
»V zdravstveni službi je jačati preventivne zdravstvene dejavnosti ter strokovni vpliv na tem področju zdravstvenega varstva specializiranih medobčinskih zdravstvenih zavodov, organizacij in služb. Skrbeti je za razvoj zdravstvenih centrov zaradi proučevanja organizacijskih in strokovnih problemov zdravstvene službe v smeri vpliva strokovne službe na zdravstveno politiko.«
Poglavje 4/8 prvi odstavek:
»V socialnem varstvu je treba posvetiti več skrbi poklicni rehabilitaciji invalidov. V Ljubljani je treba ustanoviti bazenski center za poklicno rehabilitacijo invalidov. Začeti je treba z načrtovanjem novega doma za delinkventno mladino.«
štev.: 30-01/64.
Datum: 20. marca 1964.
Iz skupščinske pisarne skupščine okraja Ljubljana ing. Marko Bulc, 1. r.
OBČINA LITIJA
203
Na poglagi 18. člena zakona o izvedbi ustave socialistične republike Slovenije (Ur. I. SRS št. 10-90/63) je skupščina občine Litija na svoji seji dne 25. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o uskladitvi predpisov, ki jih je izdal bivši občinski ljudski odbor Litija na podlagi 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52)
1.	člen
Odlok o obveznem fluorografira-nju prebivalstva v občini Litija (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 43/60) preneha veljati.
2.	člen
V	veljavi ostanejo še naprej naslednji odloki:
1.	Odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in zunajem izgledu naselij (Glas-
PRIPOROČILO
skupščine okraja Ljubljana v zvezi s telesnokultumimi
objekti
STRAN 82
nik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 43/63);
2.	Odlok o določitvi kanalizacijske pristojbine sklada za gradnjo komunalnih naprav (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 38/62);
3.	Odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi javnih odlagališč na območju občine Litija (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 92/59);
4.	Odlok o občinskem investicijskem skladu (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 75/56);
5.	Odlok o javnem redu in miru (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 19/62);
6.	Odlok o razglasitvi 24. decembra za spominski-praznik občine Litija (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 3/57).
3. člen
Ta odlok velja takoj.
Številka: 010-39/64-1/1
Datum: 24. februarja 1964.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Pungerčar 1. r.
204
Na podlagi 107. in 108. člena Ustave SRS ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ 1 št. 2-33/59) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in na seji . »bora delovnih skupnosti dne 10. mar-1 ca 1964 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranjti prebivalstva v občini Litija
1.	člen
Zaradi preračunavanja ih zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Litija, ki so rojeni v letu 1944 ali pred tem časom (ali, ki so do dneva fluorografiranja dopolnili 19. leto starosti).
2.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme občinskega proračuna.
3.	člen
Cas fluorografiranja določi svet za zdravstvo skupščine občine Litija.
4.	člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa za zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe.
5.	člen
Svet za zdravstvo skupščine občine Litija je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda.
7.	člen
Ta odlok dobi veljavo osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
8.	člen
S tem odlokom preneha veljati odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Litija, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija dne 12. marca 1960 in objavljen v »Glasniku«, urad-
nem vestniku okraja Ljubljana št. 43 dne 3. junija 1960.
Številka: 010-37/64-1/1
Datum: 10. marca 1964.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Pungerčar 1. r.
OBČINA
METLIKA
205
Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka (Ur. list FLRJ št. 17/61, 44/61, 52/61 in 30/62) in 26. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. marce 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev
1.	člen
Spremeni se tretji člen odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 5-75/63) in se glasi:
»Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka znaša za vse v 2. členu navedene izplačevalce 15 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.«
2.	člen
Doda se novi 3 a člen, ki se glasi:
»Plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka se oprostijo zavezanci iz 2. člena odloka, katerih povprečni osebni dohodki ne presegajo 15.009 din na mesec.«
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 20/63.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-11/63
Datum: 7. marca 1964.
Predsednik
skupščine občine Metlika:
Franc Vrviščar 1. r.
206
Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 17/61, 44/61, 52/61 in 30/62) in 2. točke 26. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1964 sprejela	/•
ODLOK
o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka Iz osebnega dohodka delavcev
1. člen
Oprostijo se plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz oseb-
nega dohodka delavcev, ki pripada občini, naslednje gospodarske organizacije:
a)	delavsko-uslužbenska restavracije in menze,
b)	»KOMET« Invalidski zavod Metlika.
2.	člen
Gospodarske organizacije iz 1. člena odloka obračunavajo oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka in ga vlagajo v svoje sklade.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 5-7663 in spremembe in dopolnitve odloka št. 16-155/63 in 2-18/64).
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-6/64
Datum: 7. marca 1964.
Predsednik
skupščine občine Metlika:
Franc Vrviščar 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
207.
Na podlagi 108. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list LRS št. 10/63), 3. člena uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Ur. 1. FLRJ št. 16-301/58) ter 3., 4. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2-22/59) je sprejela skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. oktobra 1963
ODLOK
o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto.
1. člen
Kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami do koristnikovega priključka na glavno kanalizacijo v občini Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: kanalizacija) je družbena lastnina v upravi Komunalnega podjetja Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: Komunalno podjetje).
Spojni kanali in hišne kanalizacije so last lastnikov stavb.
Komunalno podjetje je dolžno skrbeti za nemoteno delovanje kanalizacije in mora vsako poškodbo takoj popraviti. Vzroke poškodb na kanalizaciji, za katere se sklepa, da so nastale po krivdi koristnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, ki jo imenuje oddelek za gospodarstvo skupščine občine Novo mesto. Take okvare se popravijo na stroške povzročitelja okvare. Povzročitelji poškodb so dolžni povrniti stroške popravila kanalizacije in vso nastalo škodo in so razen tega po tem odloku odgovorni tudi upravno-kazensko. Prav tako je odgovoren tudi, kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko napravo.
2. člen
Za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskih naprav iz prejšnjega člena veljajo določbe tega odloka.
3.	člen
Koristnik kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno zemljišče, spojeno neposredno ali posredno s kanalizacijo.
4.	člen
Vsako stavbo ali stavbno zemljišče na območju kanalizacije mora lastnik ali organ upravljanja priključiti na kanalizacijo, čim je ta zgrajena, najkasneje pa v 6 mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključek spojnega kanala.
Za gradbene in komunalne zadeve pristojni upravni organ skupščine občine izda lastniku oziroma upravnemu organu zgradbe ali stavbnega zemljišča odločbo, v kakšnem roku iz prvega odstavka tega člena mora zgraditi spojni kanal in ga priključiti na kanalizacijo.
3. člen
Gradnja greznic za odvod fekalij, odplak in meteornih voda ni dovoljena tam, kjer že obstaja kanalizacija.
Svet skupščine občine, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve, lahko oprosti lastnika oziroma organ upravljanja zgradbe ali stavbnega zemljišča dolžnosti zgraditve spojnega kanala in priključitve na kanalizacijo, če bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške in če tega nc zahtevajo higiensko sanitarni predpisi.
6.	člen
Lastniki oziroma organi upravljanja stanovanjskih zgradb, ki imajo te zgradbe priključene na kanalizacijo, ne smejo prepovedati ali onemogočiti stanovalcem uporabo kanalizacije.
7.	člen
Vsi kanalizacijski cevovodi, ki omogočajo zbiranje in odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda od spojnih kanalov določenega zazidalnega okoliša v kanalizacijo, so javni kanali.
Za komunalne zadeve pristojni svet skupščine občine določi na predlog komunalnega podjetja, kateri kanalizacijski vodi so javni kanali.
8.	člen
Fekalije, odplake in meteorne vode se odvajajo v javni kanal po spojnih kanalih.
Spojni kanal je tisti del kanalizacijskega omrežja, ki poteka od stavbe oziroma stavbnega zemljišča do javnega kanala.
Praviloma ima vsaka stavba oziroma zemljišče po en spojni kanal, če pa zahtevajo prilike, jih ima lahko tudi več; lahko pa ima več stavb oziroma stavbnih zemljišč skupen spojni kanal, če je to smotrno. To ureja komunalno podjetje, ki upravlja s kanalizacijo.
9.	člen
Za priključitev, razširitev ali preložitev spojnega kanala mora dobiti investitor dovoljenje za komunalne zadeve pristojnega organa skupščine občine Novo mesto in mnenje komunalnega podjetja.
10.	člen
Spojne kanale mora lastnik oziroma upravni organ stavbe ali stavbnega zemljišča vzdrževati v uporabnem stanju, kar nadizoruje komunalno podjetje. Cc komunalno podjetje ugotovi kakršne koli pomanjkljivosti pri spojnih kanalih, mora takoj ukrepati, da se odpravijo.
Stroške za odpravo pomanjkljivosti po prvem odstavku tega člena nosi lastnik naprave.
11.	člen
Spojne kanale smejo graditi podjetja za nizke gradnje in strokovno usposobljene osebe, ki imajo ustrezno obrtno dovoljenje.
Priključek na kanalizacijo opravi Praviloma komunalno podjetje. Ce ga opravi drugo ustrezno podjetje ali obrtnik, se morajo taka dela opraviti pod strokovnim nadzorstvom komunalnega podjetja.
12.	člen
Za priključek spojnega kanala na kanalizacijo ali na že obstoječi spojni kanal so dolžni plačati lastniki oziroma upravni organi stavb ali stavbnih zemljišč komunalnemu Podjetju enkratno pristojbino in sicer:
1.	za priključek enostanovanjske stavbe ali drugega, posebej zgrajenega prostora ali objekta 10.000 din;
2.	za priključek stanovanjske • stavbe z dvema ali več stanovanji,
od prvega stanovanja 10.000 din, od vsakega nadaljnjega po 5000 din;
3.	za priključek stanovanjske stavbe s poslovnimi prostiri 10.000 din, od vsakega stanovanja po 5000 din, od poslovnega prostora pa po 10.000 din;
4.	za poslovne stavbe po 50 din na kvadratni meter, najmanj pa 20 tisoč din.
Za stanovanja po tem členu se Šteje gradbena enota s stalno kuhinjo in najmanj eno sobo — prav tako pa tudi garsoniera, za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki v gradbenem pogledu tvorijo celoto, namenjeno za poslovno dejavnost.
13.	člen
V	pristojbini iz 12. člena tega odloka niso vsebovani stroški za izdelavo načrta za priključek spojnega kanala na kanalizacijo.
14.	člen
Lastniki stavb ali stavbnih zemljišč ne smejo dovoliti brez pritrditve organov iz 9. člena tega odloka lastnikom oziroma organom upravljanja sosednjih stavb ali stavbnih zemljišč priključitev spojnih kanalov na njihov spojni kanal.
15.	člen
Za uporabo kanalizacije se uvaja na območju občine Novo mesto s tem odlokom določeni prispevek.
16.	člen
Prispevke za uporabo kanalizacije so dolžni plačevati neposredni uporabniki stanovanjskih in poslovnih stavb ter ostalih objektov, ki so Priključeni na kanalizacijo.
17.	člen
Prispevek za uporabo kanalizacije znaša 25 % vodarine, določene za uporabo vode iz vodovoda.
V	primerih, kjer se vodarina Plačuje pavšalno, pa znaša prispevek 25 % pavšalno določene vodarine.
Uporabniki, ki nimajo hišnih vodovodov, a so priključeni na kanalizacijo, plačujejo na osebo po 10 din, Sospodarske in druge organizacije ter organi pa po posebni pogodbi, sklenjeni med uporabnikom kanali-zacije in komunalnim podjetjem No-vo mesto. V primeru spora določi Prispevek upravni organ, pristojen 28 gradbene in komunalne zadeve.
18.	člen
Pristojbine in prispevki za kanalizacijo se vplačujejo na poseben bančni račun pri podružnici Narodne banke v Novem mestu in se upo-1	r!a?*ia^0 za vzdrževanje kanalizacije,
rekonstrukcije, razširitve in novogradnje kanalizacije. Rekonstrukci-,,	j®, razširitve in novogradnje kana-
lizacije morajo biti usklajene s pro-
gramom razvoja občine, če v njem niso upoštevane, pa se lahko izvršijo po odobritvi sveta, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
19.	člen
Lastniki in upravni organi vseh obstoječih stavb, ki leže na območju kanalizacije, so dolžni priključiti zgradbe v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka na kanalizacijo. Izjeme dovoljuje na obrazloženo prošnjo svet, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 8000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor poškoduje kanalizacijo ali spojni kanal in hišno kanalizacijo (3. odstavek 1. člena);
2.	lastnik oziroma upravitelj — organ upravljanja, ki prepove ali sicer prepreči nosilcu stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena na kanalizacijo (6. Člen);
3.	kdor v določenem roku ne priključi stavbe ali stavbnega zemljišča na kanalizacijo (4. in 19. člen);
4.	kdor ne vzdržuje spojnega kanala v uporabnem stanju ali kljub pravnomočni odločbi pristojnega organa ne odpravi poškodb na spojnem kanalu (10. člen);
5.	kdor zgradi, obnovi ali razširi spojni kanal brez mnenja komunalnega podjetja in brez gradbenega dovoljenja za gradbene in komunalne zadeve pristojnega organa skupščine občine (9. člen); ,
6.	kdor gradi spojne kanale in ni strokovno usposobljen za tovrstne gradnje (1. odstavek 11. člena);
7.	lastnik oziroma upravitelj stavbe, ki dovoli lastniku ali upravitelju sosednje stavbe priključek spojnega kanala na svoj spojni kanal brez dovoljenja pristojnega organa (14. člen).
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 10.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 8000 din.
21.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana,.
Štev.: 352-030/63
Datum: 15. oktobra 1963 Predsednik
skupščine občine Novo mesta
Sergij Thoržcvskij 1. r.
208
Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 26. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti sprejela dne 25. februarja 1964
ODLOČBO
o ustanovitvi Zavoda za požarno varnost Novo mesto
1.
Ustanovi se Zavod za požarno varnost Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod) za območje občine Novo mesto.
Sedež zavoda je v Novem mestu.
2.
Zavod je pravna oseba. Ima svoj statut, ki ga sprejme najvišji organ upravljanja zavoda potem, ko ga je obravnavala skupščin občine Novo mesto.
3.
Zavod ima svoj pečat. Besedilo in oblika pečata sta določena v statutu zavoda.
4.
Zavod opravlja preventivno in represivno požarnovarnostno službo, nudi tehnično in drugo pomoč pri elementarnih in drugih nesrečah, opravlja v svojih servisnih delavnicah delovnim in družbenim organizacijam storitve, ki jih narekuje vzdrževanje gasilskega orodja in opreme in sorodne tehnične storitve ter pomaga gasilskim organizacijam pri stokovnem usposabljanju njihovih članov.
Opravlja tudi prevoze bolnikov po naročilu.
5.
Pri uresničevanju svojih nalog zavod s svojimi enotami predvsem:
1.	gasi požare ter rešuje ljudi in premoženje, ki je v nevarnosti, vse to v mejah obveznosti, ki so naložene s predpisi poklicnim gasilskim enotam;
2.	opravlja splošno tehnično in reševalno službo v mejah svojih obveznosti ali po naročilu;
3.	opravlja požarno službo — stražo v javnih zgradbah in drugih objektih, kjer je to potrebno;
4.	skrbi za strokovno izobrazbo in nudi vso potrebno strokovno pomoč enotam prostovoljnega in industrijskega gasilstva;
5.	daje na zahtevo državnih organov, zavodov in organizacij strokovna mnenja s svojega delovnega področja;
6.	opravlja za delovne in družbene organizacije tehnične in strokovne storitve, ki so povezane z opravljanjem protipožarne službe;
7.	opravlja v mejah svoje zmogljivosti tudi tehnične storitve, ki niso v neposredni zvezi z njegovo osnovno dejavnostjo.
6.
Delovno področje zavoda je praviloma omejeno na območje občine Novo mesto. V soglasju s skupščino občine Novo mesto pa se delovanje zavoda lahko razširi tudi na druge občine s posebno pogodbo.
Operativna gasilska enota zavoda je organizirana po določilih veljavnih predpisov o protipožarni službi.
Reševalna služba se organizira in ravna po pravilniku o minimalnih pogojih za ureditev in delo reševalnih postaj.
Servisne delavnice pa bodo poslovale po predpisih o obrtnih delavnicah.
7.
Zavod ima organe družbenega upravljanja.
8.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga daje v upravljanje ustanovitelj in s sredstvi, ki jih pridobi s svojim delovanjem.
9.
Dohodki zavoda so:
1.	prispevki ustanovitelja;
2.	prispevki drugih političnih skupnosti in delovnih organizacij;
3.	sredstva, ki dotekajo iz gasilskega sklada;
4.	dohodki od lastne dejavnosti za opravljene storitve in usluge;
5.	drugi dohodki.
Cene za opravljene storitve se zaračunavajo po ceniku, ki ga sprejme upravni odbor zavoda.
11.
Zavod ima tele sklade:
1.	poslovni sklad,
2.	rezervni sklad,
3.	sklad skupne porabe.
Način formiranja in uporabe skladov se določi s pravilnikom o delitvi dohodka zavoda.
12.
Zavod razporeja svoja denarna sredstva s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor zavoda.
Osebni dohodki delavcev zavoda se določijo v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sprejme upravi odbor zavoda po predhodnem zaslišanju delovne skupnosti in v soglasju s svetom za splošne in notranje zadeve skupščine občine Novo mesto.
14.
Sistemizacijo delovnih mest v zavodu določi upravni odbor zavoda, potrdi pa jo svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine Novo mesto.
15.
Organa zavoda sta: upravni odbor in direktor.
16.
Upravni odbor zavoda šteje devet članov.
Predsednika in pet članov upravnega odbora imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli delovna skupnost izmed sebe.
Direktor zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju.
17.
Natančnejše določbe o sestavu in delu organa upravljanja so urejene s statutom zavoda.
18.
Direktorja zavoda imenuje in razrešuje skupščina občine na podlagi razpisa.
Do imenovanja direktorja opravlja posle direktorja zavoda kot vršilec dolžnosti direktorja oseba, ki jo imenuje skupščina občine Novo mesto.
19.
Direktor zastopa zavod kot pravno osebo in neposredno vodi celotno delo zavoda; je odgovoren za pravilno izvrševanje zakonitih predpisov in smernic upravnega odbora zavoda in skupščine občine Novo mesto ter strokovnih navodil pristojnih organov.
20.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine Novo mesto, ki tudi nadzoruje zakonitost dela zavoda.
21.
Ta odločba velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 022-10/64-2
Datum: 25. februarja 1964.
Predsednik
skupščine občine Novo mesto;
Sergij Thoržcvskij 1. r.
OBČINA
RIBNICA
209.
Na podlagi člena 1. odloka o organizaciji službe družbene kontrole cen v občinah (Ur. list LRS št. 4-26/62) in 26. člena statuta občine Ribnica, je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o določitvi organa skupščine občine Ribnica, ki opravlja službo družbene kontrole cen
1.	člen
Naloge družbene kontrole cen, ki spadajo po zakonu o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ št. 30-402/63) v pristojnost zavodov za cene, opravlja v občini Ribnica pristojni organ v oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve.
Pristojni organ za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja tudi naloge, ki spadajo v okvir skupščine občine Ribnica.
2.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi tajnik skupščine občine Ribnica.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 38-6/64-01
Datum: 14. februarja 1964.
Predsednik
skupščine občine Ribnica:
France Ilc 1. r.
210.
Na podlagi 4. točke odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SFRJ št. 42-609/63) je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila gospodarskih organizacij komunalne dejavnosti na območju občine Ribnica
1.	člen
Komunalne gospodarske organizacije ne plačujejo pristojbine za cestna motorna vozila:
1.	za motorna cestna vozila komunalnih organizacij, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje komunalne dejavnosti;
2.	gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev ter gasilska motoma vozila gasilskih enot gospodarskih organizacij in zavodov, ki imajo lastno gasilsko službo, organizirano po predpisih o varstvu pred požarom;
3.	za vozila medobčinske komunalne službe, za potrebe odvoza mrhovine na mrhovišče.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 34-6/64-05
Datum: 14. februarja 1964.
Predsednik
skupščine občine Ribnica:
France Ilc 1. r.
OBČINA
ZAGORJE
OB SAVI
211.
Na podlagi 108. člena ustave socialistične republike Slovenije (Ur. 1. FLRJ št. 10/63), 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2-22/59) in 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1963 sprejela
ODLOK
o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Zagorje ob Savi
Višina prispevka
1.	člen
Kanalizacijsko omrežje se obnavlja, vzdržuje in razširja tudi s sredstvi, ki dotekajo v sklad za gradnjo komunalnih naprav pri skupščini občine Zagorje ob Savi, s plačevanjem kanalizacijske pristojbine in prispevka za nove priključitve spojnih vodov na javno kanalizacijsko omrežje.
Osnova za določanje višine kanalizacijske pristojbine je količina porabljene vode iz javnih vodovodov in lastnih vodnjakov.
2.	člen
Višino prispevka in pristojbin za uporabo javne kanalizacije v občini Zagorje ob Savi določa skupščina občine Zagorje ob Savi na sejah obeh zborov.
3.	člen
Kanalizacijska pristojbina znaša 20 % od zneska zaračunane vodarine. Pristojbina se zaračunava in pobira mesečno. Osnova za izračun je znesek vplačane vodarine.
4.	člen
Za novo priključitev spojnega voda na javno kanalizacijsko omrežje morajo lastniki zgradb ali upravni organ plačati v sklad za gradnjo komunalnih naprav pri skupščini občine Zagorje ob Savi tele enkratne prispevke:
a)	za vsako stanovanje, ne glede na sektor lastništva, se plača enkratni prispevek 2000 din;
b)	za vsako garsonjero ali samsko stanovanje oz. sobo s posebnim vhodom se plača enkratni prispevek 1000 din;
c)	za vse poslovne prostore, ne glede na sektor lastništva, se plača 50 din za 50 ma površine, za vsak nadaljnji m* bruto etažne površine pa se plača 40 din;
č) za vsak industrijski priključek 30.000 din;
d)	polovico procenta od predračunske vsote za vse ostale gradnje, ki naj bi bile priključene na javno kanalizacijo.
5.	člen
V prispevku po 4. členu tega odloka, ki se plača v enkratnem znesku ob priključitvi objekta h kanalizacijskemu omrežju, niso vsebovani stroški za izdelavo priključka.
6.	člen
Vsak priključek na javni ali spojni vod dovoljuje komunalno podjetje Zagorje ob Savi.
O javnih vodih in spojnih vodih ter priključkih se mora voditi ustrezna dokumentacija (situacija) pri komunalnem podjetju Zagorje objavi in gradbeno komunalnem oddelku skupščine občine Zagorje ob Savi.
Upravljanje javne kanalizacije,
njena uporaba in vzdrževanje
7.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje, pripadajoči objeti in naprave do spojnih vodov v občini Zagorje ob Savi so splošno ljudsko premoženje v upravi komunalnega podjetja Zagorje ob Savi.
8.	člen
Komunalno podjetje Zagorje ob Savi skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije in je dolžno, da takoj popravi vsako okvaro. Vzroke okvar na javni kanalizaciji, za katere je sklepati, da so nastale po krivdi uporabnikov, ugotovi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravni organ skupščine občine, pristojen za komunalne zadeve.
9.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svoje stavbe ali delno zazi-
dane stavbne parcele priključene javnemu kanalizacijskemu omrežju, bodisi posredno ali neposredno.
10.	člen
Za vsako stavbo ali delno zazidano stavbno parcelo na območju javne kanalizacije mora lastnik ali organ upravljanja napeljati spojni vod, čim je tam položena javna kanalizacijska napeljava, najkasneje pa v roku 6 mesecev od dneva, ko je bila dana možnost za priključek.
Dovoljenje za priključek spojnega voda izda na prošnjo komunalno podjetje Zagorje ob Savi.
11.	člen
Lastniki stavb ali organ upravljana, ki ima svoje stavbne objekte spojene z javnim kanalizacijskim omrežjem, ne morejo prepovedati ali onemogočiti uporabe kanalizacije uživalcem stanovanja ali zgradb po tem spojnem vodu.
Javni vodi in objekti
12.	člen
Javni vodi so vsi cevovodi, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda iz določenega zazidalnega območja posameznih ulic, naselij in stqvb od spojnih vodov.
Javne vode V novih naseljih, kakor tudi v obstoječih naseljih dokončno določi svet za komunalne zadeve skupščine občine Zagorje ob Savi na predlog komunalnega podjetja Zagorje ob Savi.
13.	člen
Javni vodi se smejo podaljšati do novih objektov in napeljati kanalizacijsko omrežje v npvih naseljih le na podlagi sklepa sveta za komunalne zadeve skupščine občine Zagorje ob Savi. Sklep sveta za komunalne zadeve je potreben tudi za večja dela pri investicijskem vzdrževanju in rekonstrukciji javne kanalizacije.
14.	člen
Z dovoljenjem sveta za komunalne zadeve skupščine občine Zagorje ob Savi lahko napravi komunalno podjetje Zagorje ob Savi na stroške naročnika javne vode do stavb in stavbnih zemljišč, ki še niso spojena s kanalizacijskim omrežjem. Tak javni vod, ki poteka po javnem ali privatnem zemljišč, je splošno ljudsko premoženje, čeprav ga je plačal naročnik.
Kanalizacijski priključki, spojni vodi in hišne napeljave
15.	člen
Fekalije, odplake in meteorne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje po spojnih vodih. Spojni vod je del napeljave kanalizacije od javne kanalizacije do zgradbe.
Instalacijo javne kanalizacije in spojnih vodov smejo izvrševati strokovno usposobljene osebe, ki imajo za to potrebno obrtno dovoljenje.
16.	člen
Spojni vod mora lastnik vzdrževati v brezhibnem stanju. Komunalno podjetje mora nadzirati stanje kanalizacijskih naprav in način njihovega uporabljanja. Cc ugotovi na spojnih vodil okvare, opozori na to lastnika in mu z odločbo naloži, da mora okvaro takoj odpraviti.
Spremembe spojnih vodov in nove priključke na spojne vode dovoljuje na prošnjo komunalno podjetje Zagorje ob Savi.
Vse stroške v zvezi z deli na spojnih vodih nosi lastnik zgradbe.
Prehodne določbe
17.	člen
Navodila in pojasnila v zvezi s tem odlokom daje svet za, komu-
nalne zadeve skupščine občine Zagorje ob Savi.
Kazenske določbe
18.	člen
1.	Z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 din se kaznuje za prekrške komunalno podjetje Zagorje ob Savi, ki upravlja z javnim kanalizacijskim omrežjem in pripadajočimi objekti iz 7. člena tega odloka:
a)	če ne vodi ali ne vodi v redu ustrezno dokumentacijo (situacijo) o javnih vodih in spojnih vodih kanalizacije (6. člen),
b)	če ne nadzira ali ne nadzira V redu stanja kanalizacijskih naprav ter način njihovega uporabljanja in če ne popravi takoj vsako okvaro (8. in 16. člen),
2.	Za dejanje iz 1. odstavka tega člena se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba komunalnega podjetja z denarno kaznijo od 1000 do 5000 din.
3.	Z denarno kaznijo od 3000 do 8000 din se kaznujejo za prekršek pravna ali fizična oseba:
a)	ki kot lastnik ali organ upravljanja zgradbe prepove ali onemogoči uporabo spojnih vodov uživalcem stanovanj ali poslovnih prostorov (11. člen),
b)	ki priključi spojni vod na javno kanalizacijo brez predhodnega dovoljenja komunalnega podjetja ali ga ne napelje v roku 6 mesecev (10. člen),
c)	če ne vzdržuje spojnega voda v brezhibnem stanju in kljub odločbi ne odpravi okvare na svojem vodu (1. odstavek 16. člena),
Jt) ki brez dovoljenja komunalnega podjetja Zagorje ob Savi dovoli priključek na svoj spojni vod ali pa spremeni svoj spojni vod (2. odstavek 16. člena). -
Končne določbe
19.	člen
Za neporavnane pristojbine In prispevke po tem odlpku ima komunalno podjetje Zagorje ob Savi pravico po preteku 2 mesecev izterjati dolgove pri pristojnem sodišču.
20.	člen
Ta. odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 352-15/63
Datum: 20. novembra 1963.
Predsednik
skupščine občine Zagorje ob Savi:
Dušan Kolenc 1. r.
VSEBINA
36	Priporočilo skupščine okraja Ljubljana o stanju, nalogah In delu zdravstvenih centrov v okraju Ljubljana.
37	Priporočilo skupščine okraja Ljubljana v zvezi s telesnokul tu m Iml objekti.
38	Popravek resolucije o družbenem razvoju v okraju Ljubljana za 1. 1964.
203	Odlok o uskladitvi predpisov, ki Jih Je Izdal bivši občinski ljudski odbor Litija.
204	Odlok o obveznem fluorograflranju prebivalstva občine Litija.
205	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev In uslužbencev občine Metlika.
206	Odlok o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev občine Metlika.
207	Odlok o upravi, uporabi ln vzdrževanju kanalizacije občine Novo mestom
208	Odločba o ustanovitvi zavoda za požarno varnost Novo mesto.
20» Odlok o določitvi organa, ki opravlja službo družbene kontrole cen občine Ribnica.
210	Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozilo go-’ »podarsklh organizacij komunalne dejavnosti občine Ribnica.
211	Odlok o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije občine Zagorje cb Savi.