61. številka. Ljubljana, v sredo 15. marca 1905. XXXVIII. leto va« i»k*ja vaak dao zvečer, taimli nedeljo m praanike, ter velja po post! prejemaš sa avatro-ogrske deiele aa VOS leto *6 K, aa pol leta IS K, sa četrt leta S K 60 k, aa en meaeo 1 K 80 h. Za Ljubljeno • poiUJaajem na dom aa #to 24 K, aa 'pol leta '12 K, aa [četrt leta 6 K, aa en meae« 2 K, Kdor hodi sam ponj, placa aa vee leto 22 K, aa pol lete 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaeo 1 K 90 h, — Za tuje deiele toliko ve«, kolikor »naša poštnina. -fla narečb* brea 'istodobne vpoSfijatve naročnine ae se ozira — Za oznawUa ae plačuje od peteroetopne petit-vrete po 12 h, fte ae ae oananilo tiaka enkrat, po 10 h, ce te dvakrat, in po 8 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat. — Dopiil sej ee iavole frankovati. — Rokopisi ae ee vračajo. — Uredništvo in uprevnlitvo je v Knalovih ulicah It 6, hi aioer nredniltve v I. nadstropju, upravniitvo pa v pritličja. — Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t J. administrativne itvarL II Slovenski Narod:t telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. H Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. —»i Italijansko vseučilišče. Nemška revolucija v Inomostu v lanskem leta je imela najeijajnejši ispeh. Revolucionarji so ostati nekaznovani, pač pa se je po njihovem povelja zaprla italijanska pravna iakulteta in še danes se ne ve, kdaj in kje se zopet otvori. Italijanski dijaki so vsled tega izgubili že en semester in naravno je, da io Italijani zelo vznemirjeni, ker se vprašanje o vseučilišču oziroma o •ravni fakulteti kar ne makne z mesta, tako da se zna lahko zgoditi, da izgube italijanski dijaki še en semester. Poslanci italijanski hodijo seveda pridne nad ministrskega predsednika barona Gautscha in zdaj poročajo italijanski listi tudi o uspehu teh posvetovanj. Glasom teh poročil je ministrski predsednik izjavil italijanskim poslan-seiB, da vlada sama brez parlamenta glede italijanske pravne fakultete ničesar ne stori. Vlada želi, naj se zadeva reši v parlamentu. Kurber je že lansko loto predložil parlamentu zakonski načrt, ki določa kot sedež pravne fakultete južnotirolsko mesto Rovereto. Vlada želi, da vzame parlament ta zakonski načrt v pretres, a če parlament namesto Jlorereta določi kak drugi kraj kot sedež italijanske fakultete, se vlada temu ne ko upirala, samo Trst je popolnoma izključen. Iz italijanskih listov je posneti, da io prišli Italijani do spoznanja, da fakultete ne dobe na noben način v Trst in zato so zdaj sprožili misel, naj se fakulteta ustanovi v — Kopru. Sicer ie bodo v parlamentu tudi še nadalje potegovali za Trst, ali iz listov je videti, da le navidezno, le da manifestirajo nepremičnost svojega stališča. -Piccolo: Že izjavlja, da, če se fakulteta že na noben način ne ustanovi v Trstu, potem je Italijanom Koper ljubši kakor vsako drugo ■ t s t o. Terjamemo to brez najmanjšega pomisleka. Koper je pravzaprav predli eatje Trsta. Oddaljenost Kopra od Trsta je na morju tako neznatna, da še v poštev ne pride. Pod tržaški magistrat spadajo nekateri kraji, ki so od Trsta dosti bolj oddaljeni, kakor je Koper. Sam Koper tudi nima prav nobenega predpogoja za vseučilišče. Italijanska fakulteta bi bila samo formalno v Kopru. Tam bi se morda sezidalo poslopje in bi se tam vršila predavanja, profesorji in dijaki pa bi stanovali v Trstu. Ako perhorescira drŽava Trst kot sedež italijanske pravne fakultete, potem mora z isto odločnostjo perhorescirati tudi Koper. Tiste posledice, ki bi jih imelo italijansko vseučilišče v Trstu, bi imelo tudi, Če se ustanovi v Kopra, ker je Koper v razmerja s Trstom to, kar je Št. Vid z Ljubljano, kar je Hernals za Dunaj ali Wilten za Inomost. Ustanoviti italijansko fakulteto v Kopru pomeni ravno toliko, kakor Če bi jo ustanovili v Trstu samem. Tisti razlogi, iz katerih odklanja država Trst kot sedež fakultete, veljajo v popolnoma isti meri tudi za Koper. Ob sebi je torej umevno, da smo Slovenci najodločnejši nasprotniki predlogu, da bi se italijanska fakulteta ustanovila v Trstu. Državne interese, ki pridejo pri ttm vprašanju v poštev, naj varuje drŽava, ali naši narodni interesi nam velevajo, se upreti ustanovitvi italijanske fakultete v Kopru prav tako, kakor se upiramo njeni ustanovitvi v Trstu. Vse to, kar smo tekom let navedli proti Trstu kot sedežu italijanske pravne fakultete, vse to velja do pičice za Koper. Privoščimo Italijanom ne le pravno fakulteto, nego popolno vseučilišče, ali, kakor smo že neštevilnokrat izjavili, to vseučilišče mora biti na italijanskih tleh na izključno italijanskem ozemlju in to je samo južna Tirolska. Naj torej Italijani in njihovi skriti in očitni zavezniki spletkarijo kakor hočejo — kar je v naših močeh, se zgodi vse, da italijanska fakulteta ne pride na Primorsko in če slovenska vzajemnost ni prazna fraza, se italijanska želja tudi ne uresniči. Vojna na Daljnem Vitokn. „Novoje Vremja" o porazu pri Mukdenu. Posebni poročevaleo »Novega Vremena«, Taburno, je poslal 11. t. m. iz Tielina svojemu listu to-le brscjavko: 9 t. m. je naša armada zavzemala pozicije, ki 80 se razprostirale 15 vini vnhodno od Fušuna do Madjapa in ob železniški progi do točke, 9 vrst severno od Mukdena. Strahovit prašni vihar, pihajoč s juga, je divjal na bojišču, napetost, ner-voznost je dosegla višek, vsakdo je čuti), da je vse izgubljeno, ako le enemu voju upešajo moči. Na severu železniške postaje Mukden je bila najnevarnejša točka, ker bi nam lahko Japonci, ako bi na tem mestu prodrli našo bojno vrsto, nastopili umikanje. Z ozirom na to se je tu sem dirigirala močna kolona pod osebnim vodstvom Kuropatkinovim. Zjutraj 9. t. m. se je posrečilo Kuropatkinu po tisniti sovražnika proti zapadu in očistiti zapadno stran železniške proge Japoncev. Zdelo se je že, kakor da bi s«i bil manever poiisniti Japonce proti S'nmintinu posrečil, kar je nepričakovano došla strašna vest: Japonsi so izkoristili vihar, ki je naši armadi podil oblake prahu in peska v obraz ter predrli našo bojno vrsto med prvim in četrtim armad-nim korom. Kora sta bila že davno nepopolna, bila je torej nevarnost, da bi bila odrezana ud vzhodne strani železniške proge. Umikajočim se korom pomagati, jim poslati kakoršnjikoli voj na pomoč, je bilo fizično nemogoče, zbog tega se je ob 9 uri svečer izdali povelje sa splošno umikanje na Tielinske pozioije. Po štirih cestah, da, celo po polju se je pomikal tren v dolgi vrsti proti Tielinu. Del trena in nekaj topov smo morali pustiti na bojišču. Kuropatkin je sam poveljeval sadnjim vojem in tako spretno zadrževal sovražnika, da se je umikanje s malimi izjemami povsem posrečilo. Vse vagone in lokomotive smo srečno spravili iz Mukdena. V Mukdenu smo pustili z zdravniškim osebjem vred 1500 težko ranjenih, med katerim je bilo tudi več sto Japoncev. Na potu v Tielin in v Mukdenu smo sežgali vse saloge, poslopja, sploh vse, kar bi moglo koristiti sovražniku. V bližini Tielina je sedaj vse živo vojakov, konj, vozov itd. Zadnji voj i so od Tielina« oddaljeni še kakih 40 vrst Po mojem mnenju se bodo naši voji hitro zbrali in bodo sposobni v polnem redu ustaviti nadaljno prodiranje japonske armade. Izgube na obeh straneh dosegajo po skromni cenitvi 200.000 mož. Naš poraz pri Mukdenu je zakrivilo več okolnost', izmed katerih je najvažnejša ta, da je nam bil nezadostno znan sovražnik In da nismo bili poučeni o številnosti njegove armade, ki je po mojem mnenju daleko presegala naša domnevanja. (Da se gotovi listi, ako jim kaže, ne strašijo falsifikaoij, dokazuje »NeueFreiePressec,[ki je prevela stavek ,Nov. Vrem.': »Nedostatočnaja osvjedomlennost o neprijatelje i jego čislennosti, koto-raja po mojemu m njen i ju daleko prevjšala naši pred položeni j a« s stavki »Die vvirkliche Ursache (unserer Niederlage) iet un sere Unkenntnis uber den Feind und seine Btreitkrafte. Die unse-rigen (Streitkrafte) , u aren bedeutend tiberlegen«. Poročevaleo Taburno trdi baš nasprotno, da so bili Japonci v veliki premoči; »N. Fr. Presne« pa kratkim potom »popravi« njegovo poročilo, samo da bi še mogla dalje trobiti v svet, da je bila ruska armada pri Mukdenu številnejša, kakor japonska, a je bila vkliub temu poražena! (Op. ured.) Linevičeva armada. Iz Londona ee poroča: Iz zadnjih uradnih japonskih poročil je razvidno, da se je 'general Line vič, čigar armada je tvorila rusko levo krilo, srečno s neznatnimi izgubami umaknil proti Tielinu. LineviČ je izgubil samo 20.000 mož in 6 pušk na stroj, ujetih pa je bilo od njegove armade samo 80 mož. Pač pa so Japonci uplenili precejšnjo množino provianta in streljiva. Linevičeva armada je sedaj že brez dvoma dospela v Tielin. Ni pa znano, ako so že tjakaj dospele ostale armade in ako se misli Kuropatkin držati v Tielinu in ga braniti. Nekatere vesti hočejo vedeti, da bo Japonci že prodrli do Tielina, kar pa je popolnama izmišljeno. Ruske izgube Kar se zadnje dni piše o ruskih izgubah, kako se pretirava in laže, to že presega vse meje. Gotovi vojni poročevalci menda rt s mislijo, da sestoji čitajoče občinstvo samo is tepoev in butcev, ki nimajo niti peščice razsodnosti. Ti ljudje si upajo na pr. i vso resnostjo zatrjevati, da znašajo ruske izgube v celem 300 000 mož in da so Japonci uplenili 2200 topov. Vsakdo pa ve, če je količkaj pašno zasledoval dogodke, da je vsa ruska armada štela komaj 300000 mož in da so Rusi v celem imeli jedva okoli 1200 topov. Ake bi bile torej gori navedene fantazije resnične, bi ne bilo v Mandžuriji niti enega Rusa več in Japonoi bi bili uplenili polovico več topov, kakor so jih Rusi sploh imeli! Zato bi bilo pač odveč navajati obširno tako poročila raznih listov, ki so zgolj fantazije in kombinaoije brez vsake dejanske podlage! Ojamovo poročilo. Is Tokija se poroča s dne 14 t. m: Danes je poslal maršal Ojama tole poročilo: V smeri proti Hi n k in gu je zasedel 11. t. m. neki voj ruske Perorisi izza rimskih knlis. (Konec.) Omenjeni kntoliški duhovnik dr. terberta deli katoličane na tri vrste. V prvo vrsto spadajo največ kmetje, delavci in ženske. Te vrste katoličani verujejo slepo vse, kar jim reče duhovnik. Vsa njihova vera te naslanja na duhovnikovo avtoriteto. Razmerje med temi katoličani in med duhovniki je nekako tako, kafcor med vojaki in med oficirji. Oficir ukazuje, vojak pa uboga in ne trne niti misliti, če ima cficir prav *)i ne. Prav tako je s tistimi kato-M&iii, ki vidijo v vsakem duhovniku kozjega namestnika in se pokoravajo Bjegovi avtoriteti, ne da bi sploh kaj fcnehli. Ti ljudje v svoji duševni omejenosti niti ne vidijo, kako silno se ikoduje veri in nravnosti, če duhovna časih le vsled pritoka svojega fcofa zlorablja vero v grde politične timene. V drugo vrsto katoličanov spa-**jo tisti, ki sami sicer nimajo nič vere in se najraje skrivaj rogajo cerkvenim naukom in zapovedim, ali pred svetom se delajo goreče katoličane. To so izobraženci, ki bo iz egoističnih nagibov pristaši duhovatva in dalje mnogi duhovniki sami. Ti ljudje spoznavajo prav dobro nasprotje med formami oficijalne rimske vere in med modernim naziranjem in zato sovražijo in preganjajo moderno znanost in umetnost in moderni gospo darski razvoj. V to avrho mobilizirajo mase kmetskega stanu, delavstva in ženstva, da bi dobili vso oblast v roke in uničili zlasti Šolstvo, oziroma je postavili v službo svojih interesov, ne samo ljudsko šolstvo, marveč tudi srednje šolstvo in vseučilišča. Njih ideal je obnovitev konkordata, ko sta vojak in duhovnik vladala državo. V tretjo vrsto katoličanov spadajo po sodbi dr. Gerbertsa tisti, ki hočejo na podlagi moderne kulture spraviti cerkvene nauke in uredbe v soglasje z znanostjo. Dr. Gerberts je te katoličane imenoval naprednjake in jih je branil v vso vnemo proti napadom in sumničenjem klerikalcev Med drugim je rekel dr. Gerberts: »Očita se nam, da motimo edinstvo v cerkvi, če je veljaven cerkveni sistem, čigar tendence bo identične z najsurovejšim paganizmom, ki je spravil rimskokatoliško cerkev ob vsako veljavo znanosti in sploh v kulturi, če je ta sistem cerkev sama, potem motimo v resnici edin-stvo. Ali ta grdi sistem ni cerkev. Mi razločujemo med božjim in med Človeškim delom v cerkvi, med verskim in med političnim katolioiz-mov. Kdo torej moti mir in edin-stvo v cerkvi: mi, ki se borimo za večni verski ideal, ali tisti, ki se bore sa časno in minljivo politično veljavo.« Svoje lepo predavanje je zaključil dr. Gerberts z jako dobrimi pojasnili o razmerju med vero in politiko. Pojasnjeval je, da je popolnoma neresnično, da ima kdo kot katoličan dolžnost se baviti s politiko. Lahko jo ima kot državljan, kot občan, kot pripravnik kakega stanu ali kakega naroda, kot katoličan pa ne, kajti kot katoličan bi nastopil iz verskih nagibov, in za take ni vzroka v politiki. Dokler smejo duhovniki v kaki državi maševati in deliti sv. zakramente, ljudje pa smejo hoditi k maši in prejemati zakramente, dotlej nima katoličan prav nobenega vzroka, se iz verskih nagibov baviti s politiko. Tisti duhovnik, ki ga vslio temu vodi v politični boj, češ, da je vera v nevarnosti, je slepar in obe-šenjak. Na eno skupino katoličanov se dr. Gerberts ni oziral. To so tieti katoličani, ki so samo po imenu pripadniki katoliške vere, sicer pa se za cerkev čisto nič ne menijo. V te vrste katoličanov spadajo zlasti izobraženi krogi in sooijalnodemokra-tično delavstvo. Cerkev se sicer rada ponaša s tem, koliko ima po vsem svetu pripadnikov, ali ko bi od tth pripadnikov odštela tiste, ki so le na papirju katoličani, bi jo obšla groza. Več kot polovica kato ličanov je takib, ki so se cerkvi že davno izneverili. To se vidi na Francoskem, v Italiji, na Španskem in tudi v Nemčiji in v Avstriji. Popolnoma zanesljivi pristaši Vatikana so le še tisti katoličani, ki stoje iz ko ristolovstva na strani duhovnikov in pa tista duševna inferijorna masa, ki se slepo pokorava duhovski avtoriteti, med katero se pa tudi že tako dani, da je rimske prelate strah. Pa naj še kdo reče, da se ne podira Petrova Bkala! F. R. Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna Črtica. SpisaJ Anton Trstenjak. (Dalje.) Pravo delovanje Kuzmičevo so pričenja Šele v Šurdu. Sedemnajst let je minilo, da ni nič izdal. V tem časa se je temeljito pripravljal na delo, katero je podlaga veri vsem krščanskim narodom. Prelagal je iz grškega jezika iiNouvi zakon ali Testamentom Goszpodna Našega Jezusa Krisz-tusau. Bil je goreče vnet za vero in sam pravi, da ga je „nadignol" novi nauk, da jo začel oznanjati in utrjevati pravo vero v slovenskem jeziku. Novi zakon je dal Štefan Kuzmič svojim rojakom v neskaljeni slovenščini in sicer se je to delo prvič tiskalo v Hali 1771. leta. Pridodal mu je nekatere ne pištole" in „molitve" a na koncu „Szvćti Apostolov Dj;inyeu. Vse delo obsega 854 strani. Ni tu tema prostora, da bi ocenjeval to mojstrsko delo. Jezik in slog sta izborna in se moramo čuditi, kako je mogel Štefan Kuzmič, kateri se ni učil na slovenskih šolah, tako lepo in pravilno pisati. Ža- armade Jingpa?, 1$ milj Tih. od Fušuna in pregnal naie ▼ oje. Ob reki S« nadaljujejo nafti voj i svoje operaeije in preganjajo na raznih točkah ostanke ruske armade. V gorati okolioi Tielina se je vdalo snatno Število ruskih častnikov in vojakov. Reuterjev urad pa ve povedati, da se je v bliiini Tielina vdalo po ljutem boju 4000 Rusov z 10 topovi. Japonci so baje itgubili samo 100 mož. Kuropatkinovo poročilo. Po poročilih iz Petrograda je Kuropatkin poslal 13. t. m. tole brzojavko: Danes nisem prejel nobenega poročila o kakem boju. Nafta armada je postirana v polnem redu. Sovražnik je opetovano odredil večja re kognosoiranja proti Tielinu. Rusko brodovje. Ruska brzojavna agentura je po oblaščena proglasiti poročilo Reuter-jevega urada, kakor da bi bila ruska vlada poklieala domov eskadri admiralov Roždestvenskega in Nebogatova, kot popolnoma neresnično. Državni zbor. Dunaj, 14. maroa. V utemeljevanje svojega predloga je poslanec dr. pl. Derschatta navajal, kako se je Ogrska gospodarsko razvijala od leta 1867. ter izjavil: »V dualizmu se je najprej ustvarila država poleg nas, v teku časa je nastala država proti nam, a v bodočnosti naj bi nastala po sanjah ogrskih politikov država nad nami.« — Z* dr. Schdpferjem je govoril poslanec dr. Ferri. Začel je govoriti hrvaški. V svojem govoru je z-ajal, da se pri nas popolnoma prezira, da je pri zadnjih volitvah na Ogrskem prodrla volja ene edine narodnosti, t. j. ma-djarske. »Na Ogrskem pa so še druge narodnosti. Madjari si jih hočejo asi milovtti z najnevarnejšim sredstvom. Vse se gleda le s stališča ogrske naredne države. Celo Hrvate skušajo pomadjariti.« — Potem je govornik razpravljal o razmerju med Ogrsko in Hrv&ško, dokazoval je, kako Ogrska politično in gospodarsko zatira Hrvaško ter je izjavil: »Kdo pa so gospodje, ki zahtevajo carinsko ločitev in madjarizDvano armado? Ogrskih poslancev ni izvoli narod, temuč notarji in veliki župani« Končno je govornik zagrozil, da bodo spravili na dnevni red tuđi vprašanje o reorganizaciji Hrvaške in Djlmacije ter ne bodo več odnehali. — PosL Soheioher je v svojem daljšem govoru izjavil, da se Madjari ne ozi rajo na drage narodnosti ter tudi avstrijske Ntmce na žaljiv način sramotijo. Z nemadjarskimi narodnostmi se na Ogrskem postopa grše kot z Židi na Ru skem. Napram Slovanom, Nemcem in Romunom sploh ni pravice in pravičnosti. — Posl. Barnreither je opozarjal na predlog svoje stranke, ki je zahtevala, da se sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko nadomesti s per- vajal ga ni grški jezik, mislil in pisal je v dahu slovenskega jezika, kakor ga je mati nčila. Zajemal je iz pristnega, narodnega zaklada, kar daje njegovemu delu največjo vrednost. Take ogromnega dela ne bi mogel Štefan Kuzmič nikdar sam izdati. Imel ni pokrovitelja, kateri bi se zanimal v onem času za njegovo delo, ali imel je | za seboj svoj slovenski narod, katerega je ljubil iz dna duše, in kakor da bi se opravičeval, rekel je, da imajo tudi Slovenci, prebivajoči med Rabe in Muro, pravico pisati knjige v svojem „staroslovenskem" jeziku. V predgovoru se nam pripoveduje, da so teh Slovencev starši že mnogo časa željno pričakovali .Novega zakona", katerega jim je on iz grškega z mnogim trudom preložil. Vsi K u zrni če vi rojaki so prinašali doneske in tako je zagledal svetlost ali n bil štampan „Novi zakon" sztroskom vnougi v brni dttsicz". Tako je ob občni podpori prišel na svet „Nouvi zakon1*, katerega so imeli KuzmiČevi rojaki „ v poštenja in častiu, ker to jim je bil „od srebra in zlata dragši kinč.« sonalno unijo, da se Hrvaška spoji ■ Avstrijo, a uprava Bosne in Hercegovine se naj prepusti Ogrski (T). — Nato se je debata prekinila ter se seja zaključila. Prihodnja seja bo v petek. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 14. marca. V proračun o k cfm o d a e k u je izpovedal načelnik dr. Kathrein, da odsek fte do Velike noči ne bo zgotovil svojega dela, ako se bodo rasprave v dosedanjem načinu nadaljevale. Odsek je nato načelnika enoglasno pooblastil, naj se dogovori i zborničnim predsednikom, da se odseku mesto dveh določijo trije dnevi v tednu za rasprave. — Potem je začel odsek razpravljati o izdatkih za umetnost in zgodovinske spomenike. Posl. Hofmann-Wellenhof je navajal, da si Štajerska zdržuje sama deželni muzej z letnimi 148000 K ter daje še razen tega 26000 K za druge umetniške namene, a od drŽave ne dobi skoraj ničesar. Posl. Dobernig je zahteval državno podporo koroškemu zgodovinskemu dru štvu za izkopavanje na Gosposvet skem polju. — Vinorejski odsek je sklenil povabiti no enega delegata deželnega kulturnega sveta v Tri-dentu ter trgovskih zbornic v Gradcu, Roveredu in Spljetu, končno še dva veščaka za vino, da sodelujejo pri sklepanju zakona o umetnem vinu. — Obrtni odsek je sklenil izročiti vladno predlogo o spremembi in izpopolnitvi obrtnega reda svojemu pododseku. — Češki klub je sklenil, da bo glasoval za predlog dr. pl. DerBchatte. — Tudi polj s ki klub se je danes posvetoval o isti zadevi. Dasi so sklepi strogo tajni, je vendar že znano, da bodo Poljaki glasovali proti predlogu. Govoril bo v imenu kluba poslanec D. Abrahamovicz. Protipoljska politika na Pruskem. Bero lin, 14 marca. Dines je nil v državnem zboru sprejet proračun za naselbinsko komisijo, ki ima namen, izpodrivati Poljake z njih rodne zemlje. Proti so glasovali Poljaki in katoliški oentrum. Vimenu Poljakov sta govorila Stari y naki in Mvoielski, v imenu centruma pa posl. grof Praschma, ki ae je prit' zeva1, da vlada noće naseljevati katolikov (ker bi se s Poljaki preje sporazumeli in asimilovah kot prote« stanti). Minister P o d b i e 1 s k i je odgovarja), češ, da katoliško časopisje ni hotelo delati propagande za vladno politiko. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 13. marca. Turška vlada poroča, da se več bolgarskih Čet, med njimi mnogo begunov, po mika proti Kistendilu na ti; ti meji ter se zbirajo v Piovdivu, H se posvetujejo o vpadu (?) na Tu ako prihodnje poletje. Nadalje pravijo turška poročila, da bo pobira denar za macedonski odbor ter je kneževina Štefan Kuzmič je vse storil, kako bi utrdil svoje rojake v veri. Dal jim je katekizem, molitve, pesmi, svetih apostolov dejanja, novi zakon inAbc, a vse to v lepem in krepkem r stan »slovenskem - jeziku. Bolj nego v~Šurdu potrebovali so teh knjig Slovenci v zaladski stolici, kjer tačas niso imeli duhovnikov. Novi zakon je že doživel četrto izdajo, kar je dokaz, da se ta knjiga mnogo rabi in čita. Poleg cerkve skrbel je za šolo in je sestavil „ABCU. Njegova je zasluga, da je vestno izvrševal, kar so zahtevali njegovi rojaki. A ti so zahtevali, da se v slovenskih cerkvah glasi slovenska beseda. Dognal sem, da seje slovenski jezik glasil ne samo v Šurdu, nego tudi v drugih Župnijah šomodske stolice. Tako je pastor Štefan B a 1 i r imel v župniji S z e n t Kiralv slovenske propovedi in da so se v Berenju Slovenci izpovedavali v slovenskem jeziku. Bilo pa je to okoli 1810. do 1820. leta, torej še pred dobrimi osemdesetimi leti razlegala se je slovenščina po cer- Bilgarska darovala 10000 frankov. Na utrdbe samostana Kočode pri Plovdivu se baje dovaža orožje in nekaj bataljonov odrine v Kistendil. — Vse skupaj so večinoma zlobne turške izmišljotine. Turčija hoče na ta način metati evropskim silam pesek v oči, da ne vidijo njenega oboroževanja. Sofija, 14. marca. Slovansko časopisje na Balkanu je polno poročil o grozodejstvih Arnavtov in o nasilstvih turških vojakov. Turški vojaki ee namreč po vsakem spopadu s vsteši kruto maščujejo nad mirnimi prebivalci ter v kristjanokih vaseh morijo, posiljujejo in poŽigajo. Položaj na Ruskem. Petrograd, 14 maroa. Car je imenoval grofa Varonzov Dasko v a sa namestnika v Kavkazu. V carjevem pismu na grofa je rečeno, da car upa, da se grofu posreči, po* miriti razburkano deželo. Petrograd, 14. marca. O krneč kih nemirih prihajajo iz sreH države čimdalje resnejše ves. . V Kijevu in Črnigovu so uporneži požgali tri velike tovarne za sladkor. V gubernijo Črnigov je udrlo iz Kurska nad 3000 kmetov. Proti upor-nežem sta odposlani dve stotniji vojakov. — Pri Dimitrovskem v orel ski guberniji so kmetje oropali in opustošili graščinsko posestvo pok. velikega kneza Sergija. Požgali so tudi vse industrijske naprave. Petrograd, 14 marca. V ministrskem svetu je baje car po sprejemu Kuropatkinovo brzojavke ogorčeno očital, da mu miniatri prikri vajo resnico o položaju v deželi. Le Trepov je zvest in delaven. Witte se je osmelil govoriti ter pripomnil, da je za ministre težavno, ostati na svojih mestih. Car mu je baje odgovoril: »Vi bodete šli, kadar sprejmem Vašo demisijo!« Seja „Trg. in obrtne zbornice". (Konec.) Razdelitev ustanov. Na predlog zborničnega tajnika g. dr. V. M urnika se je razdelil na ustanovah učencem in učenkam na o. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani znesek po 1270 K, in sicer bo dobili: Martine Fran 120 K, Cundrič Jernej, Cedilnik E g, Cedilnik F r., Pengal Iv, Peterim A n d., CvetničFr. in Vajd Peter po 100 K, Gregorec Ivan in Kleinstein Jul. po 80 K ter učenke: Skerlj Ana po 80 kron, Borštner Ivana, Breme Mar., Fajgelj Alojzija, Markelj Ama lija, Pirnat Ivana pa po 50 K. O obdačenju družb z omejenim Jamstvom je poročal tajnik približno takole: Vlada je gosposki zbornici predložila načrt zakona o družbah z omejenim jamstvom. Ta zakon bi naj omogočil nov način industr. trg. organizaoi e. So to trgovske družbe, ki jim je glavni znak omejitev rizika vseh udeležencev. Upniki so navezani le na osnovno glavnico, katere visočina se mora do ločiti v družbeni pogodbi, registrirati kvah Šomodske stolice. Vse to jasno priča, Četudi nimamo obsežnejših dokazil, da se je slovenščina v šomod-ski stolici prav dobro udomačila in utrdila. Ali žal, da doba slovenskega jezika ni trajala dolgo. Štefan Kuzmič je zatisnil za vedno svoje oči dne 22. decembra 1779. leta. Naslednik mu je bil Mihael Bakoš, kateri je župni kn val do 1. 1803., le leta 1784. ga je nadomeščal Mihael Horvat, ko je bil Bakoš v Križevcih. Bakoš in Horvat sta bila Slovenca. Mihael Bakoš se je porodil v Šalovcih v železni stolici in je bil pisatelj. Spisal je gradu-val: K r s z c s .■ i n s z k e peszmene k n i g eu, katere so izšle še pred letom 1791. Drugo izdajo tega graduvala je preskrbel Mihael Barla 1823. leta. Po smrti Mihaela Bakoša (1803) izpremenile so se dokaj razmere v šur-danski občini. Župniki so bili odslej Mažari, in mi se moramo vprašati, kaj je bilo vzrok, da v Šurdu niso več potrebovali slovenskih duhovnikov. V Šurdu in okolici predrugačilo se je življenje Slovencev. (Dajje prih.) in objaviti; jamstvo udeleieneev je omejeno na osnovno vlogo, dolžnost k višjemu doplačilu pa se mora pogodbeno določiti. Nasproti akcijski družbi omogoča družba a omejenim jamstvom družabnikom ožji stik in boljfto kontrolo; negociabiliteta deležev ie zelo omejena Na Nemškem se je iskazala družba i omejenim jamstvom slasti srednji industriji kot isvrstno sredstvo aa asociacijo kapitala in delavne moči. Načrt našemu sakonu je sestavljen po nemškem zakonu ia leta 1892. in gotovo je, da bi bil naš zakon največjega pomena sa razvoj industrije, če bi omogočal, da bi tudi v davčnem oziru ne imele te družbe neugodnejšega stališča kakor na Nemškem. Splošno mnenje pa je, da bodo določbe načrta o obdačenju zavirale osnovo takih družb. Poročevalec je podrobno navajal te določbe: družbe so podvržene obdačenju po 2. poglavju zakona o osebnih davkih; podlaga za obdačenje je ieta, kakor pri akcijskih družbah, torej bo nanjo navesti vse one trde določbe o pasivnih obrestih, odpisih itd. Izračunalo se je, da obdačeni znesek pri akcijskih družbah povprečno za 25% presega izkazani čisti dohodek. Naravno je, da morajo biti zastopniki trgovine proti temu, da bi se tudi družbe a omejenim jamstvom obda-čile po določbah 2. poglavja, marveč podvržejo se naj 1. poglavju, to tembolj, ker bi bila podjetja, ki se obda čijo po 1. poglavju, katero določa 24% prirastek k davčni glavni svoti vsake 2 leti, občutno zadeta. Ta odstotek je določen s ozirom na postopno večji razvoj zlasti obrti in trgovine. Će bi se večje število podjetij osnovalo kot družbe z omejenim jamstvom, bi bila ta podjetja podvržena obdačenju po I poglavju iz datno obremenjena, ker bi se zmanjšalo Število malih podjetij. Gospodarski značaj družb z omejenim jamstvom se bolj bliža podjetjem posameznikov in javnih trgovskih družb, kakor pa akcijskim družba > . Organizacijo kot družbo z omejenim jamstvom bodo si izvolile družbe, ki bi se sicer osnovale kot javne trgovske družbe. K novoosnovanim družbam bi pa prišle še one, ki bi se spremenile iz že obstoječih podjetij posam-nikov javnih trgovskih družb. Tako bi torej prirastek podjetij, podvrženih 1 poglavju, bil dosti manjši, kakor se je upošteval pri d ločitvi davčnega prirastka. Ni pričakovati, da bi se spremenilo veliko akcijskih družb v družbe z omejenim jamstvom. Ni se torej bati vladi znatnega zmanjšanja d bodkov iz akc. davka, ako bi se družbe z omejenim jamatvom podredile 1. poglavju. To zmanjšanje bi se lahko preprečilo, da se davka takih družb z omejenim jamstvom, ki nastanejo na novo in takih, ki so nastale iz akcijskih družb, ne sprejme v pridobninski kontigent. Prirastni odstotek k pridobninski glavni vsoti pa bi se moral pri tem še vedno znižati. Da bi se dosegla edinost vseh zbornic v tem važnem vprašanju, je dunajska zbornica sklicala 20. m. m. konferenco zastopnikov vseh zbornic, kjer je prišlo v veljavo mnenje, da bi uvedba nove družbene oblike rodila ie tedaj uspehe, ako bi se družbe s omejenim jamstvom podredile obdačenju po 1 poglavju, ki je tudi utemeljeno v principih tega zakona. Zato se je smatralo tudi za najumest-nejše ne staviti posebnih predlogov glede obdačenja po 2 poglavju za slučaj, da bi vlada ne hotela ugoditi zahtevi obdačenja po 1. poglavju. Sprejela se je to mnenje kratko ute meljujoča resolucija. Poročevalec je prečital to resolucijo, ki zahteva obdačenje teh družb po 1. poglavju in odklanja vse v javnosti, kakor tudi v industrijskem svetu sprožene spremi-njevalne predloge. Na predlog združenih odsekov je sklenila zbornica v zmislu teh izvajanj in te resoluoije vložiti peticijo na gosposko zbornico za spremembo določb o obdačenju teh družb. Program za reformo in izpopolnitev del* zavarovanja. O tem je poročal zbornični tajnik g. dr. V. M u r n i k ter predlagal, naj bi se o programu, izdelanem od vlade, sklepalo na shodu vseh zbornic na podlagi poročila, izdelanega po poizvedbah, izvršenih od vseh zbornic po enotnem načrtu. Zbornioa je pritrdila soglasno temu predlogu. O pripravah za morebitno carinsko ločitev je poročal tajnik približno takole: Rasvoj političnih rasmer na Ogrskem sili na to, da se resno uvažuje možnost, da se Avstrija loči carinsko od Ogrske, kolikor se tudi hladen razum in presodek upira mnenju, da bi bila ločitev mogoča. Naj se že izvrši ločitev ali ne, vsekakor sahteva previdnost, da smo pripravljeni. Zato se je v srednjem mestu zbornic, ki je dovršilo obsežno delo priprav aa razne trgovinske pogodbe, sklenilo, da je na podoben način, kakor pri teh pripravah, abrati ves materijal, potreben aa presojo gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Ce bi tudi ne prišlo do ločitve, bo vsekakor nabran material jako dragooea in tudi sieer poraben. Združeni odseki so bili torej mnenja, da bi zbor niča tudi v bodoče ostala zastopala v srednjem mestu in predlagali, da je pritrditi sklepu, da je zbrati vsi ia eventnvalno ločitev Avstrije od Ogrske potreben informativni material. Temu predlogu je zbornioa pritrdila. Raznoterosti. Zbornica je odklonila prošnjo za zvišanje prispevka za vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole v Smartnem pri Litiji iz proračunskih ozirov, in sklenila, da se naroČe nove razkaz nioe, ki j h je sestavila statistična centralna komisija na podlagi sadnje obratne štetve. Kregarjevi nujni predlogi. Svet. g. Krega r je dobil nato besedo, da utemelji nujnost svojih predlogov, da naj trgovska in obrtna zbornica pozdravi z veseljem sklep obrtnega odseka v državnem zboru, da se spremeni obrtni red, in izrazi nado, da se bo odsek pri tem oziral zlasti na Želje in potrebe malih obrtnikov ; da naj trgovska in obrtna zbornici nakupi primerno število eksemplarov od »Slovenske kr&Čan-sko-BOoialne zveze« izdane knjige »Obrtni red« in jih brezplačno razdeli med kranjske obrtne zadruge in d« naj napravi primerne korake proti aleparstvu z zlatimi in srebrnimi od* likovalnimi kolajnami. O teh predlogih se ni moglo razpravljati, ker je zbornioa med govorom, b katerim je g. Kregar utemeljeval nujnost, postala nesklepčna. Dnevne vesti V Ljubljani, 15. maroa. — „Slovence", uradno glasilo ljubljanskega škofa, se je tako odvadil poštenja in privadil laži, da ne more nobene stvari več povedati tako, kot je res. člankoma »Tages-poŠte« in »Grazsr Tagblatta«, ki se pečata z novoizvoljenimi častnimi občani jeseniškimi, je posvetil noti-čico, v kateri trdi, da je liberalna stranka vsled pogodbe zavezana, da mora braniti n-mško posest. To je infamija, katere bo zmožni le patentirani lažniki okrog »Slovenca«, kateremu smo že tisočkrat povedali, da to ni res. In vendar to klerikalno trobilo otresa svoj strupeni jezik daa na dan in premleva stare pogrete laži! Fej! — Nov skandal. Mnogokrat smo se že pečatni »Zadružno zvezo«, katere revizorji so jako vestno falsificirali bilance povsod, kjer so našli kak primankljsj. Danea pa pribijems dejstvo, da je poljedelsko mi-nistrstvodovolilo Zadružni zvezi zopet podporo 10.000 kron v pokritje upravnih m revizijskih stroškov za leto 1904 To je politična korupcija in drugega nič! — Duhovnik — oderuhi Dne 11. t. m. umrla je v Preserju ženi železniškega čuvaja A. Hrovatina ua vnetju trebušne mrene. Ker je bila rajnka doma v Borovnici, zato je prašila v oporoki med drugim tudi za to, da se jo pokoplje na ondotnem pokopališču. Za izpolnitev te želje storil je mož potrebne korake, moral pa je tudi mastno plačati. V Borovnici je pristopil ondotni župnik in spremil sprevod dt pokopališča (10 minut). Strmel je mož, ko je moral za to kratko pot pla čati 34 kron reci: štiriintrideset kron. Jasen zgled kršč. ljubezni. Di-hovnik, ki živi v preobilici, odira sloje, ki z največjo težavo služijo vinarje. Pa piše „Slovenec" poln sočutja o slabih gmotnih razmerah p. n. gospodo* farjev. — Nova zaušnica vlade Slovencem celjskega okraja. Štajerska deželna vlada priŠčipne is pritisne Slovence, kjer jih le more. Nov dokaz za to imamo zopet. Zdaj razpuščeni okrajni zastop oeljszi ja nastavil okrajne cestne komisarje, ki bo bili vsi Slovenoi. C. kr. vladni komisar pl. Lehman, kateremu se j* poverilo od predsOdništva o. kr. na meatnije v Gradou začasno vodstvo poslov okrajnega sestopa v Celju, jo pa na svojo pest odstavil vse slovenske okrajne cestne komisarje in mesto njih nastavil same odločne nasprot nike Slovencev, kakor so dr. Schurbi -v C*liu, vinski trgovec Pallos v Celju, neki Henn v Vojniku, štorski tovar nar Jellek in bivii nemikutaraki Župan teharski Goriiek. Vlada je ■ temi ukrepi storila novo silovitost in nov čin samovolje, sedela je Sloveneem celjskega okraja novo zaušnico! — Repertoar slovenskega gledali*ca. Jutri, v četrtek, ni slo-f M o č teme«. To mcgočnu in ina-menito delo se ne da kar na kratko oceniti. Z nekaterimi, če tudi morda pregnantnimi vrstami se »Moč teme« ne da karakterizirati niti kot umotvor, kaj še kot delo, v katerem je kristalszo^ano Tolstega svetovno na-ziranje. Treba je, da se poprej *«aj nekoliko pcj*sne temeljni nazori Tol stega o življenju in o ljudeh. Tega je treba toliko bolj, ker smo včeraj opetovano slišali mnenje, da je »Moč teme« podobna Gorkega začetkom te sezone vprizorjeni drami »Na dnu«. To pa ni res. »M č teme« in •Na dnu« sta Bi po svoji tendenci direktno nasprotni deli, kajti vsako sloni na popolnoma drugačnem na-ziranju. Nasprotje je tako veliko, da je Lev Nikolajevič Gorkega dramo )Na dnu« direktno obsodil. Vzpričo temu se nam zdi potrebno, da iz pregovorimo o »Moči tame« nekaj več, kakor je sicer običajno, in se za danes omejimo na konstatiranje da je igra pri sinočni prvi predstavi napravila na vse občinstvo najmogočnejši vtis. Pretresljiva drama se je pa tudi za naše razmere veleod lično igrala. B la je prav elitna predstava, kakršnih v letošnji sezoni nismo dosti videli. Predstava je bila v vseh detajlih skrbno pripravljena, ensembli bo bili Bpretno aranžirani in posamezni značaji dobro izvedeni. Pri vsem se je videla neka enotncst, neka ne ravno navadna uglajenost. Vse se je tako ujemalo, kakcr posamezni instrumenti v dobrem orkestru, in zato je bil tudi vt»s tako velik in pretresljiv. Izmed posameznih igralcev se je najbolj odlikoval ? Bolest a ki je igral naivnega kmetskega filozofa vseskr.z markantno in s tolikim talentom, da mu je občinstvo na javni sceni ploskalo. V tej igri se je zopet pokazalo, kaj zna g. BjleSka, kadar boČe; samo 3*cda, da je v cel. sezoni le v igrah »Na dnu«, »M 1 a d o st« in ?M o Č teme« imel to dobro voljo. Gospa Danilova je igrala glavno žensko vlogo Anisjo. Igrala jo je z živim temperamentom in s pravo dramatično eneržijo ter vse karakteristične momente jako dobro pogodila in jih umetniško izvedla. Staro Matrjono je igrala gospa Dragu t i n o v i ć e v a. Znala je svojo vlogo prav značilno in dobro izvesti. Gdč. Spurna je imel a sicer majhno viogo, a to je igrala odlično. N.kito Akimiča, žrtev ženske zapeljivosti, je igrai g. Dobrovolnv. Ustvaril je interesanten tip naturalističnega značaja in se zlasti v prizoru, ko se javno izpove svojih zločinov, povzpel do tolike umetniške višine, da mu gre toplo priznanje. Originalen je bil gosp. Verovšek v vlogi starega hlapca; izvedel je to vlogo drastično, a vendar naravno in nepretirano. Tudi g. Dragutinovi o je imel jako le uspeh; slasti pretresljivo je bilo umiranje. Splch se mora pripo-znati vsem igralkam in igralcem, ki so nastopili, da so se vsak po svojih močeh kar najbolje potrudili. Dobili flo za svoj trud najlepše zadoščenje, dosegli so tako velik uspeh, da ena tih v tekoči sezoni ni bilo ravno mnogo zabeležiti. — Komorni koncert,,Glasbene Matice" bovpetek,dne 17. maroa 190 5. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Sodelujejo: Gospića Mira D e v , koneertna pevka ia Ljubljane, in komorni kvartet iz Prage: gg. J i ti H ero ld (l- violina), Bohumil Brož (II. vi- olina), 01 d ris h Vavra (viola) in Maks S k v o r (violončelo). Spored: 1. B. Smetana: Komorni kvartet »I a mojega življenja«. B mol. I. Allegro vivo appas-sionato. II. Allegro moderato (a la polks) III L argo sostenuto. IV. VI-vase. 2 a) K. LOwe: D i v. Nordiška balada, b) P. I. Cejkovskj: »Za poj mi pesem, o mati!« c) A. Laio-vie: »Kaj bi le gledal!« č) Dr. G. Krek: »Tam sunaj je sneg.« d) K. Lowe: Zvonarjev« hči. Pesmi. Poje gdč. Mira D e v. 3 Wieniawak : F a n t a z i j a na motive Gounodove opere »Faust«. Zi violino s apremljevanjem klavirja. Svira primarij kvarteta g. J i r i H e r o 1 d. 4 a) C Thomas: Arija iz opere »Mignon«. b) K. Goldmark: Studen Č e k. c) A. Grieg: Pesem Solveyge. č) O Dev: Ptička, d) J. Proofcazka: »Z v e s d e žarijo«. Pesmi. Poje g 14 Mira Dev. 5. Dr. A Dvorak: Komorni kvartet. As dur. Op 105 I Adagio ma non t-oppo. Allegro appaasiooato. II Mol to vivaoe. III Lento e molto eantabile. IV. Allegro non tarto. Začetek ob Dolu osmih zvečer. Cene prostorom: Sadeži po 4, 3 in 2 K, etojišča po 1 K 20 h, ta dijake po 40 h se do bivsjo v trgovini g. J Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. — Koncert »Glasbene Matice" v Trstu. Zanimanje za izlet pevskega zbora »Glasbene Matice« dne 25. in 26. maroa v Trst je po Ljubljani zelo živahno. Saj pa tudi ni kmalu tako lepe prilike, pogledati si Trst. Vozil bo poseben vlak, ki bo odhajal dne 2b iz Ljub Ijane med 6. in 7. uro zjutraj, vračal pa se iz Trsta dne 26 zvečer med 8. in 9 uro Nujno je potrebno, da se vsi, ki se mislijo udeležiti izleta, čim prej oglasijo vtrgovini go spoda Lozarja na Mestnem trgu. — V telovadbi se poducu- jejo v »Narodnem domu« dečki in dijaki vsak torek m četrtek od 5 do 6. ure Mrsečnina 1 K, sinovi članov »Sokola« polovico. Krvne učence se na podlagi prošenj, potrjenih od šol skega vodstva, oprosti meseČoine. Obisk te telovadbe vsled sklepa deželnega šolskega sveta ni zabranjen. Vsak dijak mora zglasiti vstop šolskemu ravnateljstvu. — „Slovensko planinsko društvo11 v Ljubljani sprejme oskrbnico aH oskronika 1 ) va Aljažev dom v Vratih (planinska restavracija) in 2) za Kadilnikovo kočo na Golici. Ponudbe naj se pošljejo do srede meseca aprila t. i osrednjemu odboru »Slov. plan. društva« v L ub ljani, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila — I. hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi dne 2 aprila t. 1. svo) pomladanski koncert z obilnim programom v areni »Narodnega doma«. Prosijo se ostala slavna društva na blagohotni ozir na ta dan. — Električno razsvetljavo vpelje v Poljčanah — v vasi in pri kolodvoru — mlinar Ad. Kan-do in. — Zgorel je v Vučji vasi pri Ljutomeru posestnik Prelog v svo jem gospodarskem poslopju. Zažgal je najbrže sam v pijanosti. — „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, imi svoj II. izredni občni zbor v sredo, dne 15. sušes, ob polu dveh v društvenih lokalih (VIII., Al serstrasse 7). — Umrl je danes ponoči v Trstu glavni urednik lista »II Sole«, Rikard Camber. Pokojnik je bil kot Jurnaliot res znamenit. — Avstrijski „Lloyd" se ne preseli iz Trsta na Dunaj, pač pa se to vprašanje reši na ta način, da bo upravni svet moral vsak mesec imeti po eno sejo na Dunaju. — Mlada pustolovka. Že nekaj dni je nastopala v Trstu z izmišljenim imenom lepa in elegantna mlada dama ter osleparila razne tvrdke. Sedaj je pustolovko le dobila policija v roke. Ista je 21 letna Bliza Farfolja iz Tržiča. — Orožnistvo je prijelo zelo nevarnega tatu, 57ietnega Franceta Fonuno iz Gorenje vasi pri Poljansh nad Sfcoijo Loko. Fortuna je bil že 8 trat zaradi tatvine kaznovan in je lansko leto izvršil tudi v Kolodvorskih ulicah več tatvin. Zad njo je bil izvršil v frančiškanski cerkvi. Navedeneo hodi rad po boŽ|ih potih in cerkvenih shodih, kjer krade, kar mu pride pod roko. Dolgo bo ga zasledovali in vendar je prišel slednjič pod ključ, odkoder bo najbrže ne bode tako hitro povrnil. Njegova slika diči tudi hudodelniški album pri ljub ljanski mestni policiji. — V naglici. Včeraj je dobila mestna polieija od nekod brzojavno obvestilo, da se bode odpeljalo v Ameriko več fantov, o katerih se sluti, da je eden iamed njih izmaknil hra-nilnično knjižieo 11600 K. — Kmalu je došla druga brzojavka, v kateri sta bila dva osumljenem navedena po imenih. Začelo se je okoli kolodvora švigenje in v kratkem ao bili vsi osumljenci v policijski stražnici, kjer so jih sačeli osebno preiskavati. V tem pa je doilo tretje brzojavno naznanilo, da se je knjižica našla doma. Fantje so se nato veseli odpeljali proti »obljubljeni deželi«. — Trpinčenje ti vali. Včeraj je mesar A. B. na voze imel teleta in prašiče tako gosto naložene, da se žival ni mogla nikamor ganiti. — Blumauerjev hlapec Lovreneij SkoGo je pa tako preobložil voa a drvi, da ga konja po Karlovski cesti nista mogla izpeljati, dele po straŽnikovem posredovanju je izložil polovico drv in Še ostalo polovico sta konja komaj speljala. Oba ee bodeta prepričala, da se mora imeti tudi z Živino usmiljenje. — Oskrumbs. Mestni polieiji je prišlo na uho, da 52ietni črevljar Anton Erbeimk, stanujoč na Glineah št. 80, izvršuje v svojem stanovanju a neko dietno deklico, ki mu nosi popravljat obuvalo, praveate orgije. ErbeŽnik je dekletce vselej zaklenil v sobo in jo vkljub upitju ni preje izpustil, da je zadostil svoji pobot-noati. ErbeŽnik je bil prišedši v Ljubljano v neko gostilno sasačen in are-tovaa. — Preprečena izselitev. K tozadevni včerajšnji notioi se nam še poroča, da je Janežičeva povedala, da ima še svoj napolnjen kovčeg v š ški pri svojih sorodnikih, kjer bo ga rt s dobili in da je dala neki svoji prijateljici na Grosupljem spravit čez 600 K, katere je bila izkupila za nji od gospoda Urbanoa zaupano blago. Tudi te bo baje že dobili in jih dobi g. Urbano nazaj. — Nesreča. Predvčerajšnjim ob 8 uri zvečer je prišel krojaški pomočnik Jož. 1' Kušar domov na Emonsko cesto štev. 2 Ko je šel v temi po dvorišču, ee je zadel v oje na dvorišču stoječega veza v trebuh tako močno, da se mu je načel me hur. Iti ie moral v deželno bolnišnico. — Nočne vede. DaneB ponoči je policija aretovala tri nečne veše, ki so se potikale po mestu brez vsakega dela in jela. Ena ima tudi za Ljubljano prepovedan povratek. — Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo z tužnega kolodvora v Ameriko 28 Črnogorcev in 10 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 30 H vatov. — Na Jesenice ie šlo 50 v Heb pa 70 Hrvatov. — V Meran je šlo 100 Črnogorcev, na Dunaj 150 Lfchov. naWestfalsko pa 40 Hrvatov. — Z Dunaja je prišlo 40 Kočevarjev, iz Hrušice pa 70 Hrvatov in Ogrov. — V nedelio je šlo v Ameriko 16 Hrvatov, v H-b jih je šlo 50, na Jesenice 45, v Selško dolino na Koroškem 6, v Hrušico 9, v Maribor pa 5. — 28 Spodnještajercev je šlo v Hrušioo, 8 pa v Trbiž, — 18 Lahov ie šlo v delo na Opčino pri Tratu, 44 pa v Lesce. — V ponedeljek je šlo v Ameriko 241 Maoedoncev, 200 Črnogorcev, 210 Bolgarov, 190 Hrvatov in 190 Slovencev, naaaj je pa prišlo 50 Hrvatov. — V Hsb je šlo 100, v Inomost 90, v Meran pa 105 Hrvatov. — 190 Črnogorcev je šlo na Westf metra g g v mm j5> 3 730 4. 731 6 7317 73 43 140 Vetrovi Br.jzah. al. zahod al. jug Nebo oblačno jasno del. oblaC. Srednja vcerajBnja temperatora: 6 7« normale: 3 3°. — Padavina 119 mm. Rodbina Romauoh naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno veat, da je bil njih preljubljeni sinček, oziroma brat, vnuk in netjak 831 včeraj popoldne ob polu 4. uri v starosti 6 let, pozvan v večnost Pogreb bo vrsi jutri, v četrtek, dne 16. marca t. 1. ob 4. uri popoldne v Škofji Loki iz mrtvašnice na farno pokopališča. Škoffa Loka, le. marca 1036. Svarilo. Podpisani izjavljam, da odslej za dolgove svoje žene nisem več plačnik. V L j obijani, 15. marca 1905 Franc Grintal 820-1 Prisojne ulice št 3. a 3 sobami, kuhinjo in vežo, dalje z vrtom (okoli 28 mtr.) se odda a pogodbo za 4 leta v najem v Novem V o d sna t u tik Zaloške ceste št. 19. — Poizve se ra v notam. 824—1 Vrtnar 3c samec ali oženjen, vajen cvetličarstva in sadjarstva, dobi dobro trajno službo. Več pove posredovalnica za službe T. Novotny v Ljubljani na Dunajski cesti štev/. II. ednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjei trg. 823 Razstavljeno đo inol, soboto, 18. t. sj.: Zanimivo potovanje po Angleškem, čeee»»e^»e»»»»»»»e»T?»»eeee» mesečna soba s popolno hrano pri dostojni obitelji za mladega uradnika. Ponudbe naj se blagovoli poslati pod „Mesečna soba", poste restante glave« pošta, LJubljana. 8S9-1 Hiša 2nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na na, bolj S ena prostoru, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi preselitve takoj proda. — Ponudbe pod „Nanos št. 51" na npravnifitvo „Slov. Naroda.44 614-6 Št. 6494. 826-1 S pričetkom drugega polletja te kočega šolskega leta izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jo* iefovih ustanov za realce v letnem znesku IOO kron. Do teh ustanov imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih pro-sileev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, ubogi dijaki, ki obiskujejo tukajšnjo c. kr. višjo realko. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do Konca t. m. pri Šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 6. marca 1905. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. IzttocL Iz tt©zn.egrst zeda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Aznstetten. — Ob 7. uri 5 m ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plien, Marijiae -are, Heb. F ran c o ve vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopo[dne osobni vla\ v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Carin, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celorec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifiing v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.j, Lipako, na Danaj Sez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osoba) vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjdtraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da naj a čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monako voga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, SolnogTada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta i* Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m uraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob S. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času.