Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „So2e“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
štev. 9.	V Gorici, 18. maja 1888,	Leto Vlil.
Društveno delovanje leta 1887.
Ker je strašna suša v preteklem poletji pokončala v večjem delu naše dežele skoro vse poljske pridelke in posebno tiste, s kterimi se navaduo živd naši kmetje, pretila je ljudstvu reva iu lakota na mnogih krajih, zlasti po rovaui. Da hi se zid kolikor mogoče olajšalo, podalo je naše društvo s tehtnimi razlogi podprto spomenico visoki vladi, v kterej je popisalo žalostno gospodarske razmere naše dežele ter je prosilo naglo in izdatne pomoči; imenoma je naglašalo, naj bi se doloma odpustili drž. davki in započela občno koristna dela, stalno pa naj bi se zmanjšali državni davki, s kterimi so posebno naša zemljišča in poslopja čezmerno obložena.
V enakem zmislu se je oglasil tudi visoki deželni zbor, in ker so naši državni poslanci te prošnje v državnem zboru krepko podpirali, dobili so naši. siromaki izdatno pomoč v denarju, javnih podjetjih in drugih naredbah, kojim je glavni namen pregnati iz naše Furlanije strašno pelagro. Nadejati se je tudi takih naredeb, po kterih se našemu hudo stiskanemu prebivalstvu stalno olajša njegova trda osoda.	c
Namakanje Tržiške rovaui, za katero se je naše društvo dogovorno z deželnim zastopom dolgo let iskreno potezalo, ima se v kratkem času začeti. Ono bo gotovo dobrodejno uplivalo na kmetijske razmere tako zvanega Teritorija in še pozni rodovi bodo blagoslavjali one, ki so je izmislili iu pospeševali in pa državo, ktera je dovolila za izvršitev prekoristnega dela ogromne podpore.
Ker je videl glavni odbor, kako v nič se zgublja cena naši govedi, ni hotel rok križem držati, ko so se po javnih listih raznašalo vesti, da se nameravajo dovoliti olajšave za uvažanje govede iz Rumenijo, kar bi še huje potlačilo ceno domači
živini v veliko škodo dotičnim posestnikom. Zato je podal dobro vtemeljeno prošnjo visoki vladi, naj bi z dačnimi in živinozdravstvenimi navedbami na Ru-meuski meji česar treba priskrbela, da se zavarujejo interesi domačih živinorejecev.
Na drugi strani je imelo našo društvo priliko, potezati se v korist posestnikom, naseljenim na meji sosedujega kraljestva ter podpirati njihove prošnje, da so smeli murbino listje, grozdje iu gnoj na dom spravljati iz posestev, ki jih imajo unstrau meje.
V	prospeh naše vinske kupčije z Italijo, kamor se zlasti iz Furlanijo prodaja mnogo vina, podalo je društvo prošnjo vis. c. k. kupčijskomu ministerstvu, naj bi za to skrbelo, da se po novi dačni pogodbi nikar ne povikša colnina onim vinom, ki se uvažajo v Italijo, ampak da se še kolikor mogoče zniža. In v tem oziru je skrbelo društvo tudi za to, da so se tudi kmetijska društva, deželni kmetijski sveti, okrajne kmetijske zadruge in trgovske zbornico drugih viuorejskih dežel oglasili v enakem zmislu.
Ker jo pozneje društvo pczvodelo, da namerava nova dačna tarifa v prvi vrsti obremeniti močno alkoholična vina, s čemur bi se italijanska vlada zavarovala zoper uvažanje alkohola v vinu, ki bi se potem iz njega po destilaciji izločeval v škodo kralj, financ, podalo je prošnjo, naj bi se v takem slučaji prizaneslo saj onim našim vinom, v kterih ne presega vsebina alkohola 13 0[0, kakoršno moč imajo pogostoma naša najboljša vina.
V	interesu domače vinoreje je društvo dalje prosilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, naj bi ono posredovalo pri finančnemu ministerstvu, da bi sp, davščine na pivo in na žganjiue, ki jih nalagaj .. občinski zastopi, tudi v viši nego v dosedanji me predlagale v dosego cesarske potrdbe.
S tem se jo lu-tolo doseči, da hi «! čedalje množeči konsum teh pijač nekoliko zaprečil v korist domači vinoreji, na drugi strani pa — kar zadeva
— 34 —
žgaujine — da bi se v moraličnem in zdravstvenem interesu kolikor mogoče zabranila ta pijača, ktera pogubno upliva posebno na naše kmečko prebivalstvo.
Pozvedelo se je, da nekteri vinotržci prevažajo ogromne množine grozdja iz Istre na Goriško in da ga tu izdelujejo v vino. Ker je pa znano, da se je v kakem kraji sosednje deželo uže vgnjezdila trtna uš, ktera bi se po tem načinu lahko zanesla v naše vinograde, štelo si je društvo v dolžnost opozoriti vis. namestništvo v Trstu na to okoliščino priporočivši mu, naj priskrbi vse, česar treba, da se naši trtni zasadi obvarujejo pogubonosnega mrčesa.
To so glavni predmeti, o kterih je društvo med letom občevalo z vladnimi oblastnijami.
Glavni društveni odbor šteje zdaj 26 udov. V preteklem letu so bili imenovani: gg. vitez Evgenij Giordano, ravnatelj ital. oddelka kmetijske šole v Gorici, Alfonz Gortani posestnik v Skodovaki, Ernest Klavžar dež. uradnik v Gorici, Filip Kramer župnik v Dorenbergu, monsig. Josip Marušič vodja malega semenišča v Gorici in Nikolaj dr. Tonkli odvetnik v Gorici.
Društvenikov je bilo koncem leta 1886... 352, koncem leta 1887 pa 404. Med letom so umerli: Silvester Bradaschia iz Červiujaua, Jakob Doljak, dekan in uačelnik kmet. podružnice v Komnu, Karol Genin oskrbnik v Vilavičentini, monsig. Anton Hrovatin, župnik v Trstu, Jakob Prister v Gradiški, in Žiga pl. Zattoui v Gorici.
Društveno finančno stanje jo v obče povoljuo; društveni račun kaže koncem leta 1887 skupne gotovine 535 gl. 35 kr. in premoženja 14.276 gl. 27 V, kr.
Po sklepu lanskega rednega občnega zbora bi se bila morala sklicati leta 1878 dva občna zbora zvunaj Gorice, eden v Tolminu, drugi v Ogleji.
Prvi je bil 17. julija, kakor smo vže o svojem času poročali v „Gospodarskem listu,,; drugi pa se je moral odložiti vsled prošnje Oglejskega županstva zarad silno slabe letine.
O društvenih glasilih je poročati, da “Atti o Memorio„ izhajajo redno v mesečnih zvezkih. Za sodelovanje gre posebna hvala c. kr. poskušališču za svilorejo in vinarstvo v Gorici.
Gospodarski list“ pa je spremenil svoje lice ter izhaja dvakrat na mesec v 900 iztisih kot priloga Soče, ko se je poprej izdajal samo v 250 iztisih. Po tej prenaredbi so ze pomnož:li nekoliko stroški, a list je bolj razširjen in torej lahko izdatniše pospešuje kmetijski poduk med ljudstvom, kteremu je odmenjen.
Društveni tajnik je imel tudi v preteklem letu na šestih krajih po deželi nedeljska predavanja o kmetijstvu in sicer takrat, ko je nabiral statistične date o pridelkih za dotične razkaže, ki so se o svojem času predložili vis. kmet. ministerstvu.
Leta 1887 so imeli ljudski učitelji tečaj na slovenskem oddelku dež. kmetijske šole, kakor so ga imeli po prizadevanji kmet. društva poprejšnje leto na itaijanskem oddelku. — Slovenskega tečaja se je deležilo 12 učiteljev, kteri so prejeli podpore iz vsote 500 gl d., ki jo je na prošnjo kmet. društva dovolilo vis. ininisterstvo.
Za zboljšanje domače govede je bilo koncern leta v deželi 29 poskočnih postaj z 8 biki Fribur-škega plemena na rovaui, 13 Beljanskega plemena na gorski strani in 7 Untenvaldenskega plemena na Krasu. Iz teh podatkov je videti, da število plemenskih bikov ni zadostno z ozirom na naše potrebe, vsled česar je glavni odbor uže v preteklem letu prosil, naj bi vis. ininisterstvo navadno podporo 1500 gld. ki jo dobivamo za nakup plemenskih bikov, povekšalo na 5000 gld,
(konec prihod).
PODUK,
kako ravnati s trtami, da se obvarujejo strupene rose (Peronospora viticola)*).
Peronosporo viticolo, po domače strupeno roso, ki seje bila junija meseca lanskega leta pokazala na Goriškem, ustavila je v njenem razvoju izredna suša meseca julija in septembra in zato ni mogla škodovati trti in posebno ne trgatvi. Deževje oktobra meseca pa jo je zopet pozvalo na dan In vsled tega niso v nekterih krajih popolnoma dozorele trtne glave
C. kr. kmetijsko društvo meni, da bo marsi-kteri trtorejec zapeljan po skušnji lanskega leta dvomil, da se to zlo letos zopet povrne in za to šteje si v dolžnost, prav toplo priporočati vsem, naj nikar ne opustč onih pripomočkov in ravnav, ki so se sponesle kot popolnoma izdatne proti poškodovanji po Peronospori. Med temi ravnavami navajamo v prvi vrsti ono z bakreno apneno zmesjo, ktero je pripravljati po naslednjem načinu:
Kako se pripravlja bakreno-apnena zmes.
Za vsak hektoliter zmesi, kojo imamo napraviti, denemo tri kilograme bakrenega vitrijola v redko tekano cunjico, ali v tak žakljič, ki se imata potem z vrčico zvezati; na to vzamemo bedenj (čeber) ali drugo leseno posodo, v kteri naj bo 50 litrov vode in na robu zabit žrebelj, na kteri obesimo z vrčico omenjeni žakljič, tako da bo samo do
*) Ta poduk je po naročilu c. kr. kmet. druStva sestavil poročevalec posebnega odseka za študije o Peronospori, gosp. Tomai Friihauf, pristav na c. kr. poskušališči za svilorejo in vinarstvo v Gorici.
— 35 —
srede pod vodo. V 12 urah se razstopi ves vitrijol; zato zadostuje, da opravimo to delo na predvečer ravnave, da bo vitrijolova raztoplina o pravem času napravljena. Na drugi strani pa zmehčimo l1/, kilogram živega apna, ali pa 3®/4 kilogr. enako 2l/a litrom ugašenega apna v drugih 50 litrih vode. Tako zadobljen belež (apneno tekočino) vlijemo skozi sito, ki naj bo za spoznanje gosteje od luknjic pri žveplavnici, v vitrijolovo raztoplino; to pa pomešamo s palico tako dolgo, dokler postane zmes e-nakobarvena.
Če smo rabili čist vitrijol in dobro apno pa če smo tako ravnali, kakor je tu popisano, mora imeti zmes svitlo višnjevo barvo in kedar se za nekoliko časa poleže, bo tekočina nad njo popolnoma nebarvena.
Če pa ni taka, ampak če je več ali manj višnjeva, je znamenje, da ni bilo zadosta apna in tre-balo ga bo dodati, drugače bi vtegnila zmes zelenim delom trte škodovati in to zaradi tega, ker bi bilo v njej še precej nerazkrojenega bakrenega vitri-jola. Da se ognemo te nepriličnosti, storimo najbolje, če vsakrat stehtamo živo ali ugašeno apno. Kedar rabimo, kakor se po navadi godi, ugašeno, nam pojde delo bolj izpod rok, če je zmerimo, nego stehtamo. V ta namen vzemimo cilindrično posodo od belega kositarja v premeru in znotranji visokosti 147 milimetrov, ali pa kubično leseno Skrinjico, hoje strani merijo 136 milimetrov. Če ravnamo tako, ognemo se tudi preobilosti apna v bakreno-apneni zmesi, katera bi nekoliko časa zavirala učinek bakra.
Razume se samo po sebi, da moramo vsakrat dobro premešati zmes, kedar je vzamemo nekoliko, da napolnimo škropilnico.
Opombe:
Bakreni vitrijol mora biti kolikor mogoče čist. Znamenja zadostne njegove čistosti so: živa modra barva, da so posamezni kristali enakošne barve in podobe, da je popolnoma raztopljiv v čisti vodi, slednjič, da se taka vodna vitrijolova raztoplina ne zmoti in da ne naredi vidne polege, tudi če je nekoliko dni razpostavljena zraku.
Prvo ravnavo je izvršiti, kakor hitro grozdje prvikrat ocvete. Če se pa Peronospora prikaže pred ali med cvetenjem, naj se nemudoma izvrši ravnava; popisana zmes ne poškoduje prav nič cvetja. Drugo ravnavo je opraviti v 4 do 6 tednih po prvi; posebno moramo skrbeti za to, da poškropimo vse nove liste, ki so se v tem času razvili. Po opazovanji novega perja bomo spoznali, ali se imamo zato, Jcer se je bolezen povrnila, morda požuriti z drugo ravnavo, — ktero imamo v tem slučaji vsakakor opraviti z bakreno-apneno zmesjo.
Tu moramo posebno poudarjati, da najzdatniše ravnave so tiste, ktere izvršimo, preden se prikaže bolezen.
(konec prihod.).
Vinska razstava v Dornbergu.
V nedeljo due 6. t. m. je privabila razstava mnogo občinstva skupaj. Naše kmet. društvo so zastopali gg. vitez dr. M. Hentsehel, kot predsednik komisije, pl. Gironcoli Frauc, Rubbia Josip kot poročevalec, J. Stiegler, Josip Velicogna, dr. Ver-zegnassi in zvedenca, Kerševani Ignacij in Culot Miha. — Dornberško občino je zastopal g. župan Josip Šinigoj in vinorejsko društvo je bilo zastopano po dveh svojih udih.
Gospodje so najprej obhodili vinograde in se prav pohvalno izrazili o tem, da društvo tako razširja svoje vinograde; opozorili so pa tudi na kako napako v obdelovanji in zlasti v obrezavanji trt in priporočili, naj bi se take napake popravile.
Trtne vrste so prav razumno zbrane za nove zasade, večinoma iz najboljih francoskih trt, ktero dajejo v teh krajih izborna vina.
Na razstavi je bilo G9 pokušenj, 53 belih in 16 črnih vin. Pokušavanje je začelo ob 101/a uri predpoldne in je končalo ob 31/,, popold. — V obče so bila vina prav dobra in tudi izvrstna ra-zun 6 pokušenj, ktere so se morale izključiti, ker so imele napake zakrivljenje bodi po nepravilni manipulaciji, ali po slabi hranitvi.
Med vsemi pokušauimi in presojenimi vini pri-poznala je komisija častne diplome I. razreda 10, II. razreda 7 in III. razreda 5 vinom.
Imena odlikovanih razstavljavcev objavimo prihodnjič.
Vinorejsko društvo je priporočilo komisiji po svojem zastopniku g. Ferdinandu Perozzi-ju, naj bi mu izprosila od kmetijskega društva in po njem od visoke vlade potrebne denarne pomoči, da bi si moglo zgraditi skupno klet in pa da bi se o primernih časih na državne stroške poslal v Dornberg praktičen veščak v trtoreji in vinarstvu, kteri bi svojo znanost širil med posestniki ter jih podučeval v razumni trtoreji in pravilnem kletarstvu.
Kolikor smo zapazili, naredilo je delovanje vi-norejskega društva prav vgodeu vtis na komisijo, ktera je obljubila, da hoče društvene želje podpirati v svojem poročilu do kmetijskega društva.
Vinorejsko društvo šteje zdaj 50 udov, kteri kažejo vsi dobro voljo sč združenimi močmi pospeševati društvene namene. Naj bi jim ta trdna volja ostala in naj bi vsi vstrajni v složnosti sodelovali v prospeh domače vinoreje, kar bo njim v korist in čast, a tudi v blagor celi občini. Kmetijsko društvo bo, kakor do zdaj, gotovo tudi za naprej po vrednosti ocenjalo društveno delovanje in si prizadevalo pridobiti od visoke vlade izdatno pomoč za napravo društvene kleti, kakor je sč svojim veljavnim priporočilom doseglo, da je Štanjelsko vinorejsko društvo dobilo v enak namen znamenito svoto iz dr-
3G —
žavnih zalogov. — Ne, kdor le prosi, ampak kdor s6 svojim delom in ti udom dokaže, da je vreden, »ajde poslušno vlado — kedar gre za podelitev državnih podpor. ___________________
Gospodarske novice
Društvene zadeve. — Iz seje glavnega odbora 1. marcija t, l. — Odbor se je jako pohvalno izrazil o načrtu, zadevajočem vpeljavo parnih tramvajev po rovani naše dežele in spoznavši veliko korist tacega prometnega olajšanja naročil je predsedništvu, da ima o tej zadevi prav krepko podpirati prizadevanje Goriške trgovske in obrtnijske zbornice.
V	odsek, ki se ima baviti s to stvarjo, sta izvoljena od strani kmet. društva podpredsednik g. I. Bolle in odbornik g. Josip F. pl. Del Torre iz Romansa.
Društvo pristopi prošnji Šlezijskega kmet. društva, da bi se po niži ceni prodajala živinska in gnojna sol.
Opomni se pa društvu, da prejšnje prošnje, ki jih je naše društvo v enak namen podalo, niso imele nobenega uspeha.
O predlogu, da bi se ustanovil urad za pre-skrbovanje raznih naročil n. pr. na kmetijske stroje, orodje itd. sklene odbor, da so ima poprej pozve-deti, kako je osnovan in kako posluje enak urad obstoječ uže dalje časa v Vidmu.
Tajnik poroča, da je c. k. namesništvo naznanilo, da po pozvedbah, ktere je naredilo o prevažanji Isterskegi grozdja, nima uzroka, da bi zaviralo isto prevažanje na Goriško tudi iz okuženih krajev ne.
Vsled tega sporočila je sklenil odbor, naj pred-sedništvo naprosi c. k. namestništvo, da nadzoruje, da se bodo postavni predpisi proti zatrošenji in razširjanji trtne uši strogo zvrševali tudi pri prevažanji Istrskega grozdja.
Podpredsednik je omenil, da hoče o tej stvari govoriti tudi v eni prihodnjih sej filokseričue komisije.
Slednjič se je sklenilo, da se ima poprašati vodna zadruga “Ledni e Tagliamento,, ali bi se ona zavezala odstopiti kakej namakalni zadrugi med Tirom in Sočo neko množino vode, koja bi se izročila na državni meij in če bi hotela to storiti — koliko vode bi mogla odstopiti ?
V	družbo je bil sprejet novi ud grof Ivan Delmestri iz Bukovice.
Za vinski trg in razstavo v Trstu prireja naše društvo zbirko glavnih šesterih vrst Goriških vin iz domačih trt, to je Vipavca, Furlanca iz niške rovani in Teritorja, Brica in Terana.
Vina iz tujih trt so izključena. Posamezni posestniki jih, se ve, da tudi lahko postavijo na razstavo in mi jim to celč prav toplo priporočamo, da pokažejo, kako lepo napreduje v tem oziru naša trtoreja. — Zbirka kmetijskega društva se ne bo deležila konkurza za premije in imena onih, ki so poslali vina za to zbirko, se ne objavijo.
Podporni odbor je prejel v pomoč siromašnemu, po lanski slabi letini hudo zadetemu prebivalstvu še naslednje darove:
Za razno prodano žito, ki so je nabrali v Da-dramski župniji na Štajerskem, 46 gl. 70 kr.; Kobariški dekanat 20	gl d., Dreženski vikar jat
12 gl.; c. kr. okr. glavarstvo v Karlovcih 15 gld.; — Dohodek dobrodelnega koucerta, ki so ga priredili pod pokroviteljstvom avstr. ogr. poslanika nj. e. g. barona Calice v Carigradu 6750 gld. — od bivšega gledišČnega kazina v Gorici 260 gld.— Ta znesek je podaril občni žbor, ker so se z ozirom na dobrodelni namen odpovedali svojim imetkom nekteri gospodje društveniki. Novih milodarov je skupaj 7126 gld. 40 kr ; če prištevane zadnjič razkazanim 18.869 gl. 47 kr., dobimo znamenito vsoto 25.995 gld. 87 kr., klero je odbor uže vso razdelil med najpotrebniše občine.
Sadno razstavo združeno sč sadnim trgom in mednarodnim konkurenčnim sušenjem priredi c. Ar. avstrijsko sadjerejsko društvo na Dunaji v dobi od 29. septembra do 7. oktobra t. 1. v čast vladarske štiridesetletnice Nj. V. presv. cesarja Franca Josipa I. — Razstava bo razdeljena v pet glavnih oddelkov :
1. Prava sadna razstava; 2. razstava sadnih izdelkov; 3. konkurenčno sušenje; 4. stroji in orodje. — Ker bo ta razstava deloma avstrijska doloma mednarodna in bi bilo jako želeti, da bi bila tudi naša dežela na njej dostojno zastopana, priobčimo kaj več o njej v prihodnji številki.
Zanimiva knjiga. — Kmetovalcem, kteri znajo nemški, priporočamo, naj si naroče pripovest „Wie die Gutendorfer reich vvurden," ktero je za ljudstvo spisal Leo E. Pribyl. To Vam je jako prijetno berilo obsegajoče bogat zaklad zlatih naukov za kmetovalce. Tudi vis. c. kr. kmet. miuisterstvo priporoča to prekoristno knjigo, ktera stane samo 50 kr. in se lahko naroča pri vseh knjigotržcih.
Razdelitev obč, zemljišč Smaščanskih v Libu-šenjski županiji na Tolminskem je potrjena vsled najvišega sklepa z dne 28. aprila t. 1.
Zal. c. kr. kmetrušvo
Tiska Paternol li