GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 1-2
Murska Sobota, 12. januarja 1956
Cena din 10.-
PROBLEMI NAŠIH NOVIH OBČIN
Pobude volivcev usmerjajmo h koristnim dejanjem
Če trdimo, da je zaživela nova občina, potem to pomeni, da so zaživeli njeni sveti, odbori, komisije, krajevni odbori, zbori volivcev — vsi ti so zagrabili pobude volivcev, članov SZDL, in skušajo z njimi doseči nekaj koristnega. In če je tako, potem je zaživel tudi demokratični mehanizem v občini. A v tem, kako občina razvija, krepi ta demokratični mehanizem, je nedvomno tudi najboljši odgovor na vprašanje — kako uspeva naša nova občina.
Resničnost te domneve potrjuje tudi nedavni razgovor predsednikov svetov in nekaterih krajevnih odborov občine M. Sobota, ki sta ga vodila tovariša Miloš Ledinek, predsednik okrajnega, in Vanek Šiftar, predsednik obč. odbora SZDL.
Vsi sveti delajo, imeli so že več sej. V glavnem so razpravljali o najvažnejših tekočih zadevah, nekateri pa so že sprejeli svoje delovne načrte za daljše obdobje. Z izjemo nekaterih — bil je že primer, da so kakega nedelavnega člana zamenjali — so vsi člani svetov aktivni, kar dokazuje, da jemljejo novo občino in njen mehanizem resno, da se trudijo. da bi opravičili zaupanje volivcev in pričakovanja državljanov.
Toda v to morajo voditi prizadevanja vseh, ljudskega odbora kot celote, njegovih najvidnejših predstavnikov, do poslednjega človeka v upravnem aparatu. Samovolja ni dopustna nikjer in nikomur! Kdor krha demokratični mehanizem v naši novi občini, nanj naj še posebej pade najostrejša kritika.
Vzdrževanje cest ni težavno samo v soboški občini, domala povsod v okraju je tako. Če je svet za komunalne zadeve v M. Soboti prišel do zaključka, da predloži LO svoj predlog za uvedbo cestnega samoprispevka, je to gotovo storil po tehtnem razpravljanju, poznavanju razmer, potreb, in iskanju najprimernejše rešitve tega problema. Prizadevnost zasluži priznanje — in seveda ustrezno podporo SZDL na zborih volivcev, v LO, ko bo šlo za uresničenje predloga. Toda nedopustna in naj strožje graje vredna pa je samovolja upravnega aparata občine pri izvajanju sklepov sveta
—	v tem primeru izdaja gradbenega dovoljenja in zamenjava zemljišča
—	v nasprotju s stališčem sveta.
Enako ni prav, da LO sklepa o
gradnji večjega objekta v mestu, preden je o tem razpravljal pristojni svet. Ne le to, da gre zadeva mimo sveta, da razpravljajo odborniki LO o njej nepripravljeni, da so volivci postavljeni že pred izvršeno dejstvo (tokrat: gradnja bencinskega servisa v M. Soboti); najbolj zaskrbljujoča je ob vsem ugotovitev. da tak način dela ne vodi k popolnosti delovanja demokratičnega mehanizma, temveč ga v osnovi krha.
Za soboško občino velja, da je med dobrimi v Pomurju, toda obenem vel ja opozorilo: naj se ne ponavljajo navedeni in njim podobni primeri! Socialistična zveza in v
njenem okrilju ustanovljen Klub odbornikov bosta morala za to še posebej skrbeti.
V osnovi pa velja za vseh deset občinskih enot v Pomurju, da v iskanju ustreznih rešitev raznih vprašanj ni važno samo, koliko je v kak namen na razpolago denarja, temveč: kolikšna je iniciativa ljudi, volivcev, članov SZDL, delovnih kolektivov, ki jo mora nekdo napredno usmerjati.
Živ primer iz dela krajevnih odborov: regulacija naših voda, melioracija Pomurja, je obsežno delo, nujno kriči po ureditvi, toda nikoli ne bo popolno, če bomo ob tem pozabljali na vzporedne manjše stvari
—	na zamašene odtočne jarke, manjše poljske kanale in podobno
—	kar pa lahko uredimo sami, ker niso potrebna nobena denarna sredstva — le volja ljudi mora biti, pripravljenost in prepričanje, da z ureditvijo teh drobnih stvari obenem pomagamo uresničiti večja, za vso pokrajino koristna dela.
Mnogi krajevni odbori — nekateri so že sami sklicali tudi zbore volivcev — so se med drugimi lotili najprej takih vprašanj. Primeri iz martjanske in deloma soboške občine, kažejo, da ob čvrstem sodelovanju s SZDL, pomoči in medsebojnem razumevanju, uspeh ne bo izostal.
Kjer pa je tako kot v Krogu, kjer KO in zadruga vodita »politiko« vsak zase, kaže celo, da zaradi različnih »svaj« in »svajic« (kaj le dela tu SZDL?), tam ne bo uspehov. Taki odnosi, kjer eni ne obiskujejo
sej drugih, niti jih ne obveščajo o tem, res ne morejo voditi h koristnim ciljem. Zadružno vodstvo, ki ne pojmuje tega, da zadruga ni samo zadružna, temveč najprej splošna, obče ljudska last, katero zadružniki samo upravljajo — s tem obenem dokazuje, da ne razume povsem našega družbenega razvoja, in da ljudi ne uvaja, temveč odvrača od demokratičnega mehanizma. To pa je
občini, in okraju samemu, kaj slaba pomoč.
Teh nekaj misli, ki niso moje, temveč plod zadnjega razgovora v Murski Soboti, bo nemara koristno služilo ne le soboški, temveč tudi ostalim občinam. Eno pa drži: tudi taki razgovori naj bodo češči!
Jože Vild
Nadzidana stavba kirurškega oddelka Splošne bolnišnice o Murski Soboti
NA V. SEJI OLO:
Nekaj važnih odlokov
Med drugim so potrdili odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva na levem bregu Mure
Na 5. redni seji OLO M. Sobota, ki je bila 28. decembra 1955, so odborniki OLO razpravljali in sklepali o nekaterih važnih odlokih.
Za uspešno delo novega okraja je potrebno vskladiti posamezne predpise, ki sta jih izdala prejšnji murskosoboški in ljutomerski okraj, Okrajni ljudski odbor je primerjal posamezne odločbe obeh prejšnjih okrajev in nekatere sprejel za območje novega združenega okraja, druge pa bo ukinil.
Na zadnjem lanskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine je bil sprejet sklep o podaljšanju veljavnosti družbenih načrtov za leto 1955. Ker so sredstva za operativne in osebne izdatke našega okraja izčrpana, družbeni načrt za leto 1956 pa še ni sprejet, so sprejeli odborniki OLO sklep o začasnem finansiranju potreb okrajnega ljudskega
odbora. Predračunska postavka, ki so jo odobrili, znaša za prvo tromesečje 1956. leta 79 milijonov 728 tisoč din dohodkov in izdatkov. De slej so krili stroške sodišč iz republiškega proračuna, po novih določilih pa bodo finansirali sodišča okrajni ljudski odbori. V murskosoboškem okraju bodo ti izdatki predstavljali precejšnjo postavko v letnem proračunu.
Nadalje sta oba zbora OLO sprejela tudi odlok o prenosu pristojnosti vseh nižjih gimnazij in gospodarskih šol iz OLO v pristojnost obč. LO. V pristojnosti okrajnega ljudskega odbora bo ostala samo gimnazija v M Soboti. Z uresničitvijo tega odloka bo dano posameznim obč. LO široko področje upravljanja in gospodarjenja. Odborniki so odobrili tudi odlok o sistematizaciji posameznih službenih mest v občinskih ljudskih odborih ter višino dodatnih prejemkov za posamezna odgovorna službena mesta. Predlogi posameznih obč. LO so pokazali, da je potreben pri občinskih uradih dober, strokovno usposobljen kader.
Boju zoper tuberkulozo v Prekmurju doslej nismo posvečali dovolj skrbi. Slabe socialne razmere pred vojno so bile žarišče TBC. Tudi murskosoboška bolnišnica ni bila kos vsem zahtevam, saj je imela komaj nekaj čez 40 postelj v oddelku za tuberkulozne bolnike. Lani je izdal prejšnji ljutomerski okraj odlok o obveznem fluorografira nju prebivalcev, starih nad 15 let, v vseh krajih desnega brega Mure. Fluorografiranje je bilo uspešno opravljeno. S ponovnimi zdravniškimi pregledi so ugotovili vse težje primere obolenj. Enak odlok so potrdili člani OLO na 5. redni seji za prebivalstvo občin ob levem bregu Mure. Fluorografiranje bo letos. S tem odlokom je dal okrajni ljudski odbor temelj uspešni protituberkulozni akciji.
Splošno ljudsko premoženje ima v našem okraju precej zemlje, vendar je bilo do sedaj pogostokrat težko ugotavljati, komu pripadajo posamezna zemljišča in stavbe, ker so pri zemljiško knjižnih vpisih nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo odpravila posebna komisija, ki so jo izvolili na zadnji seji OLO. Ra zen te komisije so izvolili tudi komisijo za revizijo investicijskih kreditov, ki bo ugotavljala pravilnost in skladnost investiranja z našimi gospodarskimi smernicami. Izmed važnih komisij, izvoljenih na tej seji, je tudi komisija za zemljiško reformo.	jm
Odlikovani so bili zaslužni delavci Pomurja
Z ukazom Predsednika Republike so bili odlikovani za uspešno delo o izgradnji socializma naslednji tovariši in tovarišice:
Z Redom dela druge stopnje: dr. Franc Starc, ravnatelj bolnišnice v M. Soboti.
Z Redom dela tretje stopnje: Karel Barbarič, načelnik tajništva Sveta za prosveto in kulturo, Jože Brdnik, železničar, preds. Obč. sind. sveta v M. Soboti, Franc Gorenc, predsednik Okrajnega sodišča d G. Radgoni, Danijel Grum, ravnatelj Glasbene šole o M. Soboti, Bela Horvat, šolski inšpektor, Koloman Korpič. zadružnik iz Čepinec, Franc Križa nič, šolski upravitelj v Veliki Polani, Vladimir Močan, šolski inšpektor,
Rudolf Recek, delavec iz opekarne Puconci, Franc Skuhala, kmetovalec iz Križevec pri Ljutomeru, Emerik Šiftar, agronom, Karel Vogrinčič, tajnik občine Cankova.
Z Medaljo dela so bili odlikovani: Ivan Bagari, kmetijski delavec iz Rakičana, Jože Biro, gradbeni delavec, Ana Gorza. delavka iz opekarne Puconci, Franc Kosec, železničar, Karl Lainščak. zdravstveni delavec. Aleksander Ribnikar, delavec Tovarne mesnih izdelkov, Štefan Smodiš, gradbeni delavec, Ludvik Solar, zdravstveni delavec in Marija Šuler, zdravstvena delavka.
Z Medaljo zasluge za narod: Ludvik Lipič in Rudolf Balek.
Na zboru volivcev v Lendavi:
Potrošniški sveti in popravilo plinovoda
Koncem decembra je bil v Lendavi zbor volivcev. Na zboru je poročal član Ob LO o dejavnosti obč. sveta za gospodarstvo in o nekaterih gospodarskih ukrepih lendavske občine.
Pri industrijskih podjetjih: Proizvodnja nafte, Tovarna dežnikov, opekarna, je opaziti lep napredek. Tem se pridružujejo socialistični obrati: Splošna mehanika, Gradbeno podjetje Remont« in Mizarstvo Lendava. V industriji in v socialističnih obrtnih obratih je zaposlenih okrog 1500 delavcev. V trgovini in gostinstvu pa je zaposlenih 220 delavcev in uslužbencev. Trgovski mreži primanjkujejo lokali in inventar. Za obstoječe lokale in inventar plačujejo posamezna trgovska podjetja precejšnjo najemnino privatnikom, ki so lastniki lokalov. V zvezi z družbenim upravljanjem so volivci sklenili, da bodo izvolili potrošniške svete.
Posebno živahno so razpravljali volivci o popravilu glavnega plinovoda od Petišovec do Lendave. Republiška inšpekcija je ugotovila, da omenjeni plinovod ne odgovarja predpisom. Posledica tega je. da primanjkuje plina, posebno v zimskih mesecih, v Dolgi vasi. Sedanje sta-
nje plinovoda lahko povzroči tudi nesrečo, ker cevi puščajo plin. Po daljši razpravi so volivci sklenili, da bodo glavni plinovod popravili. Material in delo bo stalo okrog 11 milijonov, za kar bo najel Ob LO investicijski, kredit z odplačilnim rokom 15 let. Mestna plinarna v Lendavi pa bo zvišala ceno plina za 1 dinar pri prostorninskem metru. Tako bodo imeli ljudje v Lendavi in okolici še vedno cenejše kurivo, kot prebivalci drugih krajev.	-jo
V Beltincih so izvolili občinski sindikalni svet
Na območju občine Beltinci je 6 sindikalnih podružnic, v katerih so včlanjeni gradbeni delavci, kmetijski delavci, uslužbenci občine, Zdravstveni delavci, delavci obrtnih podjetij ter prosvetni delavci.
Pred nekaj dnevi so se zbrali delegati posameznih podružnic ter izvolili občinski sindikalni svet, ki bo poživel sindikalno delo na območju občine. To bo potrebno predvsem v Črensovcih in še kje drugje, saj so nekatere sindikalne organizacije popolnoma nedelavne.
Prvi letošnji občni zbori SZDL v Pomurju
potekajo v znamenja napredka
Socialistična zveza delovnega ljudstva v Pomurju polaga obračun svojega lanskega dela. Ponekod so že imeli letne občne zbore, večinoma pa se še pripravljajo na nje. V glavnem bodo občne zbore zaključili še ta mesec.
V M. Soboti bodo volitve odborov SZDL v nedeljo, 15. t. m.
V beltinski občini so z zbori zaključili že v obeh Bistricah, v Trnju in v samih Beltincih, medtem ko bodo v Melincih imeli občni zbor danes, v Žižkih v petek, v Gančanih pa v nedeljo. Na dosedanjih občnih zborih je bila udeležba še zadovoljiva, saj je prišlo na sestanek 60—70 odstotkov članstva. To je za te kraje dobra udeležba, kajti še do nedavnega ljudje niso radi prihajali na sestanke SZDL, ker so govorili, da nimajo od njih nobene koristi. Prej se je mnogo govorilo, sprejemali so tudi sklepe, toda do uresničitve teh sklepov navadno ni prišlo. V zadnjem času pa se je stanje le spremenilo. Zapisniki in sklepi s sestankov prihajajo na občinski odbor, ki poskrbi tudi za to, da se izvedejo. Na letnih občnih zborih so največ razpravljali o kmetijstvu, zlasti pa še o kmetijskih zadrugah. Ljudje so bili mnenja, da bi se morala zadruga več ukvarjati
s trgovino tistih artiklov (sol, petrolej ipd.), ki so prebivalstvu nujno potrebni, razen tega pa naj bi več storila za pospeševanje kmetijstva v tistem kraju. Kritizirali so tudi vodstva zadrug, njihovo upravo, in bili mnenja, da morajo voditi za-
drugo najboljši ljudje, napredni in pošteni kmetje.
Na občnih zborih je bilo treba pojasnjevati ljudem, da ne bo treba plačevati davka na prašiče, kakor se je zelo močno razširila propaganda na terenu. Marsikje so tudi izrazili mnenje, da bi si želeli močnih političnih ljudi, ki bi lahko lažje pojasnili marsikateri problem, ki se pojavi na terenu.
V Moščancih so imeli občni zbor 8. januarja. V poročilu upravnega
odbora je bilo navedeno, da se je stanje v organizaciji SZDL v Moščancih zboljšalo, da pa je še vedno nekaj članov, ki stoje ob strani. V prihodnjem letu naj bi ustanovili prosvetno društvo v vasi, ki bi bilo za izobraževanje ljudi zelo koristno. V razpravi so grajali vodstvo Ljudske univerze? ki ni poskrbelo za predavatelja, čeprav se je zbralo na sestanek 43 ljudi. Predlagali so tudi, da se v tem letu do konca uredi šola. Sklenili so tudi, da bodo dvignili članstvo SZDL vsaj za 50% in ustanovili prosvetno društvo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Od poročne dvorane
do stanovanja
Marsikdo, ki bo prebral ta naslov, bo menil: to je stara, nezanimiva  stvar. Ne! Ni stara, niti ne tako naivna, kakor bi kdo sodil po naslovu.
Začetek si predstavljajte nekako takole:	poročna dvorana, lepo
opremljena, kakor je pač primerna za take življenjske dogodke, novo-poročenca. dve priči in predstavnik ljudske občine. Kratka svečanost, nato skromna večerja v gostilni ali pri starših, seveda čestitke — in konec. Kaj še! Tukaj se pravzaprav šele začenja. To je komaj prvi korak v novo življenje. Na vrsti je stanovanje. Prav tukaj pa se navadno vsa stvar neverjetno zaplete. Vzemimo tak primer. Starši imajo dvostanovanjsko hišo. Oče, mati, sin in morda še kdo, živijo v istem stanovanju, v drugem stanovanju pa živi najemnik: uslužbenec, delavec. Sicer pa to ni važno, kaj je najemnik po poklicu. Važno je, da tam stanuje.
Sin hišnega lastnika se poroči in hoče stanovanje. Kaj je z najemnikom!? Priznajmo, da nimamo radi posla s sodiščem, toda tu navadno ne gre drugače. Tožba. Prerekanje
sem in tja. in tako sledijo temu idiličnemu začetku kaj klavrni dnevi. Klavrni ne samo za lastnika hiše in njegovega sina. temveč tudi za najemnika. Zgodi se, da so zahteve novoporočenca v takih primerih upravičene. Dogaja pa se tudi če stokrat, da je poroka in s tem težnja po razširitvi stanovanja samo nekak neoporečen razlog za lastnika hiše, ki se hoče znebiti najemnika na vsak način. O takih in podobnih zdrahah najdemo na sodišču cele kupe zapisnikov.
Moram še enkrat zapisati, da tudi to ni jedro tega članka, je samo nekak uvod.
Stanovanjski problem je še vedno in povsod pereče vprašanje. Kljub temu, da gradimo nove in obnavljamo stare stanovanjske zgradbe, nam stanovanja še vedno primanjkujejo. Poglejmo samo Mursko Soboto! Po osvoboditvi so zrasle' hiše kot gobe po dežju. In novi blok! Samo s sorazmerno nizkimi stanarinami ni bilo mogoče niti vzdrževati obstoječih, kaj šele graditi nova stanovanjska poslopja.
Vsa sredstva so pri nas strogo razdeljena. Dohodki gospodarske dejavnosti so namenjeni za kritje teh ali onih potreb. Za akumulacijo sredstev stanovanjske izgradnje je bilo doslej vse premalo zakonite osnove, zato je sprejela Zvezna ljudska skupščina na zadnjem lanskoletnem zasedanju zakon o stanovanjskem prispevku.
Po tem zakonu bodo stanovanjski prispevek plačevale ustanove, podjetja, družbene organizacije in sicer 10% od celotnega plačnega sklada. oz. pokojnin in sploh prejemkov. ki se štejejo za plače po določilih Zveznega izvršnega sveta. Ta nova uredba torej. ne zasega mesečnih prejemkov delavcev in uslužbencev. temveč nasprotno: s pravilnim uvajanjem zakona o stanovanjskem prispevku bomo dosegli, da bo šlo za graditev stanovanj vse več sredstev kot doslej, kar bo brez dvoma vplivalo na življenjsko raven našega delovnega človeka. Vsakdo mora pač samo potrditi, da je dobro stanovanje predpogoj in osnova za višji življenjski standard.
Pri posameznih Ob LO bodo uvedli take fonde. Važno je tudi to. da bodo razpolagali s sredstvi teh skladov občinski ljudski odbori sami za stanovanjske potrebe občine. Tudi posojila bodo dobili iz tega sklada in sicer: stanovanjske zadruge. gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, zavodi, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, politično-teritorialne enote in državljani, za katere plačujejo ustanove, podjetja in družbene or-
ganizacije stanovanjski prispevek. Razen ustanov in gospodarskih organizacij bodo morale plačevati v ta sklad tudi osebe, ki imajo zaposleno tujo delovno silo (hišne pomočnike, pomočnice).
Iz vsega tega že sedaj lahko sklepamo, da bodo sredstva teh skladov posameznih občin precejšnja. Samo za murskosoboško občino lahko računamo čez 60 milijonov din letno, se pravi, da bomo lahko s temi sredstvi precej zgradili. V Murski Soboti bi tako lahko postopoma nadzidali n. pr. vso Titovo ulico od Trga zmage do Kolodvorske ulice. V pritličnih prostorih bi uredili lokale, v nadstropjih pa bi bilo dovolj prostora za stanovanja. Vsi oni. ki so o tem že razmišljali, vedo, da to ni nemogoča stvar. Seveda ni rečeno, da bo no ta način splahnela stanovanjska kriza kol aprilski sneg, kajti kljub temu, da zgradimo vsako leto več stanovanjskih hiš, so vedno večje tudi potrebe, kakor drugod, tako tudi v večjih krajih Pomurja. Drži pač to: z novim zakonom o stanovanjskem prispevku bomo dobili krepko podlago za utrditev in okrepitev življenjskega standarda delovnih ljudi v smislu novih gospodarskih smer-nic, ki jih moramo uveljaviti v letošnjem letu.
Vsemu temu manjka še konec. Naj bo tak: Poročna dvorana, lepo opremljena, kakor je pač primerno za take življenjske slovesnosti, novoporočenca in ostali. Kratka svečanost v poročni dvorani in večerja v novem stanovanju, ki sta ga dobila novoporočenca brez zdrah in posredovanja sodišča. To je namen novega odloka o stanovanjskem prispevku.	jm
Občni zbori SZDL
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ploden je bil tudi občni zbor v Dankovcih. Iz izčrpnega poročila upravnega odbora razbiramo, da je organizacija SZDL v Dankovcih dobro delala v prejšnjem letu. Poleg raznih prireditev je organizirala tudi pletarski tečaj, ki se ga je udeležilo 20 mladincev in mladink. Članstvo se sicer ni bistveno dvignilo. pač pa so sklenili, da bo treba pritegniti člane Rdečega križa v SZDL. ki bi se naj. kakor gasilci, vključili kolektivno. Tudi razprava je bila živahna in se je najbolj vrtela okoli kmetijske zadruge. Tako so kritizirali delo sadjarskega odbora pri KZ, ki ni začel pravočasno s škropljenjem sadnega drevja. Govorili so tudi o odkupu lesa ter o deležu pri dobičku ter v zvezi s tem kritizirali delo posameznikov
v KZ.
V ljutomerski občini se v glavnem še pripravljajo na letne občne zbore na sektorskih konferencah. Up ravni odbori imajo svoje seje, na katerih sestavljajo poročila predsednikov. blagajnikov in nadzornega odbora. Podobno je tudi v can-kovski občini, kjer imajo sedaj seje vaških odborov. Tu še bodo pripravili na tehnično izvedbo občnih zborov. Najprej pa bodo imeli sejo občinskega odbora SZDL.
Predvolilni sestanek so imeli tudi v Bakovcih, na katerem so prerešetali obračun celoletnega dela. Največ so se pogovarjali o mletju raznih semen. Vaščani morajo namreč voziti več kilometrov daleč v mlin, čeprav imajo velik mlin v vasi.
V	soboški občini so občni zbori v teku. Prihodnjo nedeljo pa bodo volitve novih odborov. Volitve bodo tajne. Volišča bodo lepo okrašena, čas volitev pa bo od sedme do dvanajste ure.
Letošnji občni zbori SZDL v Pomurju bodo prav gotovo pokazali realno sliko dela teh organizacij v prejšnjem letu. nakazali pa bodo tudi delo v bodoče. Posebno razveseljivo je, da ponekod sprejemajo nove člane na občnih zborih (primer Satahovci), drugod pa zopet izključujejo tiste člane, ki so oblatili lik člana SZDL (v Tropovcih). S tem se bo tudi politični pomen organizacij SZDL povečal, kar bo. samo krepilno vplivalo na bodoče njihovo delo.
Obveščamo cenjene odjemalce — interesente za nakup ženskih koles, da smo prejeli večje število
ŽENSKIH IN MOŠKIH
KOLES
Solidno izdelani. Ugodna cena. Pohitite z nakupom!
„TEHN0PROMET“
MURSKA SOBOTA Trg zmage
DOGODKI ZADNJIH DNI
Ob Novem letu so državniki posameznih držav naslovili novoletne proglase na svoje narode. Tudi naš predsednik Republike maršal Tito, čeprav se je nahajal zunaj Jugoslavije, je poslal novoletno poslanico jugoslovanskim narodom, o kateri je med drugim rekel:
»V nastopajoče leto 1956 stopamo z velikim upanjem, da bomo še z večjim uspehom nadaljevali izgradnjo svojega srečnejšega življenja. Težave, ki nas še čakajo, niso nepremagljive, ker so mnogo manjše od že premaganih. Naše gospodarske možnosti so zdaj že tako razvite, da lahko s pravilno organizacijo, pravilno razdelitvijo, varčevanjem in pametnim vodstvom v kratkem času 'odstranimo tiste elemente, ki zdaj še zavirajo normalni potek življenja in brez potrebe povzročajo začasno zaskrbljenost državljanov Mi zdaj zelo dobro vemo, v čem so naše pomanjkljivosti, toda odstranjevati jdi moramo disciplinirano in vztrajno.
Novoletno poslanico je maršal Tito poslal iz prijateljske dežele. Egipta, od koder se je te dni že vrnil domov. Na svojem obisku o tej deželi je maršal Tito doživel prisrčen sprejem in navdušene ovacije egiptovskega ljudstva in vodilnih egiptovskih državnikov. Ob koncu državniškega obiska, sta oba predsednika dala skupno izjavo, v kateri je tudi z besedami potrjeno prijateljstvo obeh narodov; poleg tega je v izjavi rečeno, da se bodo medsebojni prijateljski odnosi krepili še nadalje in to na političnem, gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. »in sicer odnosih. temelječih na medseboj nem spoštovanju, skupnih koristih in trajnem medsebojnem nevmešavanju v notranje zadeve«. Sklenjeno je tudi bilo. da bodo storjeni nadaljnji napori za krepitev trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja.
Posebno pa je bila poudarjena ko-
ristnost nadaljevanja in širjenja medsebojne izmenjave gledišč v zvezi z obravnavanjem posameznih problemov in krepitvijo odnosov, in sicer tako v neposrednih stikih, kakor tudi v okviru Združenih narodov.«
Prav gotovo bo obisk predsednika Tita o Egiptu in še prej v Etiopiji ugodno vplival ne le na vse tri drža ve, temveč bo mnogo pripomogel v nadaljnji krepitvi mednarodnih odnosov in k utrditvi mirti v svetu kakor je to bil primer že lani ob istem času, ko je maršal Tito biva! v Indiji in v Burmi.
V razgovoru državnega tajnika Koče Popoviča s tujimi dopisniki raznih listov, je bilo tudi rečeno, da bo predsednik egiptovske vlade Ga-mal Abdel Naser obiskal Jugoslavijo, vendar natančen datum obiska ni bil določen.
FRANCIJA
V zadnjem času tudi ni manjkalo političnih dogodkov drugod po svetu. Med najpomembnejše sodijo gotovo skupščinske volitve v Franciji, ki so prinesle zanimive rezultate. Značilno za te volitve, je, da sta se okrepili obe skrajni stranki, to je levica, ki jo predstavljajo komunisti, in desnica, ki jo predstavljajo ekstremistično razpoloženi pužadisti«, zastopniki tako imenovanih »malih obrtnikov«, ki pa močno diše po fašizmu. Medtem pa je sredina, republikanci, s Faurom in Mendes-Franceom. precej izgubila na glasovih in v bodočem parlamentu nikakor ne bo mogla predstavljati zanesljive večine. Se pravi, da nova vlada v Franciji ne bo imela naloge, kvečjemu še težjo kot pa prejšnje. Vsekakor bo Franciji potrebna močna državniška osebnost brez ekstremnih ciljev, ki bo znala pravilno oceniti politično situacijo, zlasti pa še napredne sile Francije.
PREBERI - IN RAZMISLI!
Šiviljstvo je med najbolj razširjenimi poklici v Pomurju. Ta poklic je tudi zelo primeren za žensko mladino.
Vajenka mora dokončati šest razredov osemletne osnovne šole ali 2 razreda gimnazije. Dekle, ki se hoče posvetiti šiviljskemu poklicu, mora biti vestno in natančno. Potrebna je tudi primerna telesna odpornost in dobri dihalni organi. Glavno pri tem poklicu pa je, da ima učenka dovolj smisla za praktičnost, želje strank in okus.
Vajenka dela v obrtni delavnici, teoretično pa se izpopolnjuje v vajeniški šoli. Za poklicne šivilje se je mogoče izučiti tudi v triletni šoli v Ljubljani, Ilirski Bistrici ali v Kopru. Pri triletnem učenju mora znati izdelovati učenka vse vrste perila itd. Po treh letih vajeniške dobe dela učenka pomočniški izpit: iz teoretičnih predmetov v vajeniški šoli. iz praktičnih predmetov pa pred posebno komisijo. Mojstrski izpit sme delati šiviljska pomočnica.
ki dela v šiviljski obrti štiri leta, ali predpisano dobo v oblačilni industriji. Sorodni poklici so: prikro-jevalka, šivilja za šivanje kožuhovine. izdelovalka kravat, rokavic, vezilja, šivalka preprog itd.
Izbira je res zelo velika. Mladinke, ki želijo postati šivilje, dobijo vsa potrebna navodila pri obrtni zbornici ali pri posredovalnicah za delo posameznih občinskih ljudskih odborov.
OB NAŠIH MEJAH
Predstavniki Jugoslavije in Madžarske so začeli te dni v Beogradu pogajanja o sklenitvi pogodbe o čuvanju. vzdrževanju in obnovi jugoslovanske meje. S to pogodbo bodo uredili posamezna vprašanja in predvideli ukrepe za vzdrževanje in periodično obnavljali je meje.
JUŽNA AMERIKA
V Južni Ameriki nikakor ne morejo priti do pravega reda. Sedaj je začelo vreti tudi v Čilu. Vršijo se številne aretacije delavskih voditeljev. ki so nameravali izvesti v deželi splošno stavko in sicer v znak protesta proti vladni politiki cen. mezd in pokojnin. Vlada je proglasila celo obsedno stanje, sklenila pa je tudi ponovno odpreti zloglasno koncentracijsko taborišče Pisaga v severnem Čilu. To stanje, kakor tudi stanje o nekaterih drugih deželah Južne Amerike, je samo znak notranjega nereda in nezadovoljnosti ljudskih množic.
Za uresničitev sklepov in zamisli
o razvoju obrtništva
Analiza, ki jo je izdelala Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti, je pokazala vse slabosti in pomanjkljivosti razvoja in organizacije našega obrtništva. O teh stvareh smo objavljali zadnje čase razprave gospodarskega sveta in prispevke naših gospodarskih strokovnjakov. Razumljivo je. da s samim pisanjem o tem, kako je bilo in kako je, ne bomo napredovali. Potrebno je. da že takoj letos, v začetku leta preidemo od sklepanj na uresničitev vseh sklepov in zamisli, po katerih se bo obrtništvo razvilo in postalo eden izmed temeljev našega gospodarstva v prihodnjih letih. Kot dodatek k vsem razpravam objavljamo mnenje Okrajne obrtne zbornice in še nekaj stvari, o katerih piše Ivan Debelak, predsednik Okr. obrtne zbornice M. Sobota.
Okrajna obrtna zbornica je izde lala predlog in program potreb obrt ništva v letošnjem letu. V investicijskem programu predvidevajo 120 milijonov din. S temi sredstvi bi zgradili samo eno novo obrtno delavnico, ostala sredstva pa bi po-
rabili za obnovo in popravilo obstoječih delavnic, posebno tistih, kjer bi z malenkostnimi sredstvi povečali proizvodnost obratov.
Lani so bila ocenjena osnovna sredstva socialističnega sektorja obrti na 216 milijonov din, osnovna sredstva privatnega sektorja pa so znašala 580 milijonov din. Obratna sredstva, ki jih je porabil sociali-istični sektor obrti lani, znašajo 110 milijonov din, to je 50 milijonov din manj. kot so bile dejanske potrebe obrtništva. Investicijskega sklada so ustvarili socialistični obrtni obrati 10 milijonov, družbeni prispevek pa je znašal 50 milijonov 960 tisoč din. Privatni obrtni sektor je prejel le 950 tisoč din kratkoročnih obratnih kreditov, od česar je, seveda tudi z lastnimi sredstvi, prispeval družbi 55 milijonov 700 tisoč din. Dobro bi bilo ob primerjavi navedenih statističnih postavk razmisliti tudi o kreditiranju pošte-
BESEDE SPOMINA
Ob desetletnici smrti dr. Avgusta Pavla
čudno naključje je hotelo, da se nam je tako rekoč ob desetletnici svoje smrti znova predstavil naš pokojni cankovski rojak, presajevalec slovenskih književnih stvaritev v madžarščino — dr. Avgust Pavel. Pri budimpeštanski založbi »Uj magyar konyvkiado« (Nova madžarska založba) je znova izšel v knjižni izdaji njegov prevod dveh Cankarjevih del — »Hlapca Jerneja« in povesti »Na klancu«. Zato je prav, da si vsaj v bežnih obrisih prikličemo v spomin njegov lik in njegovo delo.
Sombatheljski dnevnik »Szabacl vasmegye« je 3. januarja 1946. leta objavil daljše poročilo o smrti 59letnega dr. Pavla v tamkajšnji bolnišnici. Turobna vest nas je izne-nadila vse, ki smo ga poznali in ki smo od njega v novih prilikah mnogo pričakovali na področju madžarsko-jugoslovanskega kulturnega so delovanja.
Pavel je bil madžarski profesor in pesnik, dober slavist in slovenski rojak. Prekmurec. Čeprav je odlično  obvladal madžarščino, čeprav je v tem jeziku pisal celo verze, nikdar ni zatajil svojega materinskega jezika. Spominjam se. kako mi je nekega zimskega večera, nekaj mesecev pred izbruhom druge svetovne vojne, na svojem domu v Szombathelju pripovedoval o nadlegovanju, ki mu je bil izpostavljen zaradi svojega poštenega odnosa do materinskega jezika, kulture in svojega rodu. Spominjam se tudi najinega srečali ja ob odkritju spomenika osvoboditeljem v Szombathelvu. nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Bil je poln načrtov za delo pri jugoslovansko-madžarskem zbliževanju in
mnogo je mislil na rodno Prekmurje. na Slovenijo, zakaj tam so bile njegove korenine, tja se je vračal v najsamotnejših urah svojega življenja, čeprav se je skoraj povsem vživel v madžarsko sredino ... Najin takratni razgovor je bil v glavnem razgovor o svetu ob Muri, o slovenskih političnih in kulturnih vidikih, ki so mu bili pri srcu. Poznal sem skrito tragičnost njegovega intelekta. poznal pritajene iskre domotožja, vendar takrat nisem niti pomišljal na to, da so njegova, tiho tleča notranja hotenja po svoje usmerjala najin zadnji razgovor.
Čeprav dr. Pavel ni končal vsega svojega življenjskega dela, njegovo ime ne more zbledeti.
Danes, deset let po njegovi smrti, ni pretirano reči, da smo v njem, tako Slovenci kot Madžari, mnogo izgubili. Bil je eden izmed najiskrenejših pobornikov jugoslovansko madžarskega prijateljstva in doslej brez dvoma najkvalitetnejši in najplodnejši informator, posredovalec in prevajalec slovenskih avtorjev v madžarščino. Njegovi mojstrski prevodi Cankarja, jenka. Župančiča.
nih privatnih obrtnikov. Okrajna obrtna zbornica je ugotovila po dejanskem stanju, da bi bilo potrebno dati privatnemu sektorju obrti najmanj 20 do 30 milijonov din obratnih kreditov.
Obrt pri nas je lokalnega značaja. zato bodo morale posamezne občine dobro pretehtati stanje obrtništva in načelno odgovoriti na vprašanje, kako naj se obrt razvija in krepi. Nekatere občine n. pr. Ljutomer, Cankova in Radgona, so že obširneje, razpravljale o stanju obrti na območju svojih občinskih ljudskih odborov, dočim se ostali Ob LO premalo zanimajo za to, tako važno gospodarsko panogo Pomurja.
Za uspešno delo in razvoj obrtništva pri nas se je doslej premalo zanimala tudi trgovska mreža. Slaba izbira različnega materiala je prisilila obrtnike kakor socialističnega tako privatnega sektorja, da so hodili po material v različne kraje naše republike. S tem so si seveda večali stroške, ki so jih morali vračunati v opravljeno delo in v cene svojih izdelkov. Prav iz tega stališča ni slaba ideja o ustanovitvi obrtniške zadruge, ki bi odpravila ta problem. Za ustanovitev obrtni ške nabavno prodajne zadruge je že imenovan poseben iniciativni odbor.
KULTURNI
Prežihovega Voranca in mnoge njegove študije o slovenski književnosti in kulturi zgovorno pričajo o tem.
Kot prekmurski rojak je dr. Pavel posvetil veliko skrb tudi znanstvenemu raziskovanju jezika, kulture in narodopisnih vprašanj svoje rodine. On je eden izmed prvih znanstvenih delavcev, ki je postavil svoje študije o jeziku in drugih kulturnih vprašanjih Prekmurja na tla znanstvene resnice. Naj ob tej priložnosti opozorim na njegovo delo Glasoslovje cankovskega slovenskega narečji«, ki ga je 1909. leta izdala madžarska znanstvena akademija. potem na mnoge njegove jezikovne in narodopisne razprave ter članke po raznih revijah, predvsem pa na rokopisna dela iz njegove zapuščine, na Prekmursko slovensko slovnico«, »Primerjalno glasoslovje, oblikoslovje in sintaxo domačega (prekmurskega) slovenskega jezika« (1500 strani). Madžarske izposojenke v domačem slovenskem jezika«, »Pridelovanje olja in buč na Goričkem« itd.
O dr. Pavlu, slavistu, kulturnem posredovalcu in pesniku bi se lahko zapisalo je marsikaj pozitivnega. Naj podčrtam samo še njegovo napredno usmerjenost. njegov humanizem. Zaradi svojih srčnih vezi s slovensko kulturo, zaradi svojega protišovinističnega. protivelikohungarističnega stališča, zaradi svojih republikanskih simpatij in dejavnosti (bil je lokalni prosvetni funkcionar, in član redakcijskega odbora v sovjetski madžarski republiki), je bil v Hortyjevski Madžarski ka-
2
POMLTRSKf VESTNIK, 12. januarja
Problemi šolstva
v radgonski občini             Še vedno stare težave
POLLETNI UČNI USPEHI V KRIŽEVSKI GIMNAZIJI:
Na zadnji občinski seji so mnogo razpravljali med drugim tudi o šolstvu. Izčrpno poročilo o problemih šolstva v občini je prebral predsednik Sveta za šolstvo, tovariš Jože Bezjak. Iz njegovega poročila posnemamo. da je v občini devet šolskih okolišev in to v Murščaku, Kapeli, Slatina Radencih, Negovi, Spodnji Ščavnici. Stogovcih, Apačah. Gornji Radgoni in Orehovcih, z 9 osnovnimi šolami in 2 nižjima gim nazijama z 79 oddelki. V osnovnih šolah je 2.131, v dveh nižjih gimnazijah pa 525 otrok, učilnic pa le 33, tako da pride na eno učilnico povprečno 80 otrok. Zaradi pomanjkanja učilnic je dopoldanski pouk samo v 33 oddelkih. Za sedanje število učencev bi potrebovali še 30 učilnic.
V občini je tudi vajenska šola s 87 vajenci, glasbena šola s 93 učenci ter 8 kmečko-gospodarskih šol z 11 oddelki in 359 učenci. Vajenska šola, ki gostuje deloma tudi v osnovni šoli. bi potrebovala še 3 učilnice, ki
„Gosposka kmetija“ v Križevcih
S to burko so se predzadnjo nedeljo pokazali križevski igralci pred svojim občinstvom. To delo znanega pisca podobnih iger, Franca Streicherja, vsebinsko ni nič posebnega. Vse izzveni kot lahka satira na mestno gospodo, ki ne zna pravilno ceniti kmečkega dela. Osebe so razdeljene v dve skupini: v prvi je gospoda, v drugi pa kmetje. Višji svetnik Bahovec (igral ga je J. Majcen) pride s svojo družino na počitnice k Bregarju, ki je znan kot dober gospodar. V razgovoru se pogodijo za stavo, da bo svetnik s svojo družino tri dni opravljal vsa kmečka dela. Bregarjevi pa da naj gredo na počitnice. Stavo so sklenili, začnejo z delom. Sestavijo dnevni red. hlapec jaka (dobro ga je igral Jože Štrakl) odkaže delo. Vili. sin svetnika, je prav neroden za vsako delo (Janko Foštner). Oče ga hoče poročiti z Bregarjevo hčerko. Klara (Marta Heric) žanje, sadi repo in molze krave v rokavicah. Ada. svetnikova hči, misli samo na svoje obleke (Tatjana Ganža), se tudi ne obnese na kmetih. V zadnjem dejanju smo videli, da so mestni izgubili stavo in so zaradi moralne poraženosti potihoma odšli nazaj v mesto. Igra sama na sebi
ni zahtevna, vendar je treba te in one stvari popraviti. Včasih so nastajali nepotrebni odmori. Pomanjkljive so bile tudi maske. Igra je bila drugače spretno odigrana. Vso stvar sta poživela še Jaka in Neža, ker sta govorila v domačem narečju.
jih bodo uredili v gradu. Pri sedanjem stanju šolstva manjka v občini na osnovnih šolah najmanj 10 učiteljev, na gimnazijah pa 0 predmetnih predavateljev.
UČILNICE V POGLEDU ZDRAVSTVENIH PREDPISOV
odgovarjajo samo delno. Po zdravstvenih predpisih bi naj znašala površina tal na učenca 3 do 4 m2, kar pa ne doseže niti ena učilnica. Izjemen in prvi primer bo nižja gimnazija v Gornji Radgoni, ki se bo preselila v nove prostore v gradu. V sedanjih učilnicah beležijo največjo površino tal učilnice v Radencih in Apačah. Po novi razdelitvi prostorov v gradu, bo nižja gimnazija v Radgoni prva šola v občini, ki bo še nekako odgovarjala zdravstvenim predpisom. Imela bo telovadnico, primerne garderobe, pionirsko sobo in primerne prostore za zbirko učil.
USTANOVITEV NOVIH ŠOLSKIH OKOLIŠEV - POTREBA PO INTERNATU
Dejstvo, da ima do šole 4, in nad 4 km hoda 767 otrok, 56 otrok pa celo 7 km. nam vsiljuje misel, da bo treba ustanoviti nove šolske okoliše vsaj za prve štiri razrede. V tej zvezi se pojavlja tudi potreba po internatu pri nižji gimnaziji v Gornji Radgoni. 'To željo izražajo starši na vsakem roditeljskem sestanku. Starši so pripravljeni prispevati vzdrževalnino v denarju.
Z ustanovitvijo osemletne šole. bodo male okoliške šole navezane na osemletno šolo. Sedanje število oddelkov na radgonski gimnaziji bi s tem naraslo vsaj za 4 do 5 oddelkov. Razdalja do šole pa bi se tudi za veliko število otrok povečala Zaradi tega je vprašanje internata popolnoma razumljivo in utemeljeno. Priliv v ta, edini internat v občini. bo od leta do leta večji.
Ik
Ob pregledu polletnega dela nižje gimnazije v Križevcih pri Ljutomeru smo med drugimi tudi pregledali letošnje ocene dijakov. Ugotovili smo, da dela dijakom največ težav tuj jezik. Tu je odstotek slabih ocen najvišji in znaša 25 od sto. Seveda ni v vseh razredih enako, najslabše je v nižjih. Takoj za tujini je slovenski jezik in nato matematika. V obeh predmetih je odstotek slabih ocen 22 od sto. V ostalih predmetih je stanje normalno.
Zakaj ravno v teh predmetih? Dejstvo je, da je bil tuj jezik vedno problematičen in to že prej, ko je bila gimnazija še na svobodni izbiri. Danes je toliko težje, ker se dijaki neradi učijo, ker zahteva učenje tujega jezika napor učenca. Tudi starši doma bi lahko k temu več pripomogli. Žal pa pri mnogih prevladuje mnenje, da mu znanje tujega jezika ne bo nikoli koristilo. Slovenščina, ki je naš materin jezik, bi vendar morala biti boljša. Tako marsikdo pravi. To pa ne drži. Otrok je komaj 4—5 ur dnevno v šoli, drugače je doma. V kratkem času, ki ga prebije v šoli, nam ne uspe, da bi ga lahko privadili k pravemu knjižnemu jeziku. Poleg tega bi morali dijaki tudi mnogo či-tati, kar je pa do neke mere omejeno. Šole bi morale imeti bogate pionirske knjižnice z lahkim čtivom, kar bi otroka bolj pritegnilo. Tega pa danes večina šol nima, zato je mnogokrat pouk slovenščine samo mehaničen, ne pa praktičen. Matematika pa je že nekoč delala težave in lahko rečemo, da so iste težave še danes.
Celoten šolski uspeh je kljub temu boljši od lanskega. Od 333 dijakov jih je izdelalo ob prvem polletju 190 ali 53 %. Od slabih je 14% takšnih, ki imajo eno nezadostno in 12% z dvema nezadostnima. Za te še lahko računamo, da bodo svoje ocene popravili do drugega polletja.
J. Majcen
Polletni učni uspehi na lendavskih šolah so boljši od lanskih
Lendavske šole: osnovno, nižjo gimnazijo, vajensko šolo, obiskuje 864 učencev. Polletni učni uspeh, v primerjavi s prejšnjimi leti, pomeni napredek. Gotovo, da je k temu pripomogel tudi dober šolski obisk, ki so ga zabeležili na vseh treh šolah. O posameznih šolah nekaj številk. V 10 oddelkih osnovne šole je 358 učencev, od tega obiskuje dva ma-đžarska oddelka v Dolgi vasi 42 učencev. V prvem polletju je dobilo
kov. K izboljšanju uspeha je v marsičem pripomogel dober obisk, saj znaša polletni obisk 97,52%. Dijaki so izostajali v manjšem številu le v jeseni ob trgatvi. Povezava s šolo in domom je dobra, vendar je še okrog 50% staršev, ki se ne zanimajo za delo svojih otrok v šoli. Prostori so še vedno najbolj pereč problem, tako so vsi razredi celodnevno zasedeni. Na šoli še vedno primanjkujejo 4 učne moči. Na željo star-
pozitiv. ocene 82,94%, negativ. 15,9% 3.32% pa odpade na neocenjene. Pri slednjih sta še vedno dva učenca, ki jih starši ne pošiljajo v šolo, vendar pa se je v primerjavi z lanskim letom izboljšalo stanje tudi v tem oziru. Tu se že odraža delo šolskih odborov, ki ugodno rešujejo tudi problem ciganov. Letos obiskujejo šolo v Dolgi vasi le 3 cigani. ki pa zelo redno prihajajo k pouku.
Na nižji gimnaziji je 13 oddelkov s 437 učenci, od tega obiskuje 186 učencev madžarske oddelke. 61,78% pozitivnih v prvem polletju pomeni napredek, saj je učni uspeh v primerjavi z lanskoletnim za 4% boljši. Najboljši uspeh je dosegel. IV. a razred, kjer je izdelalo 77% d i j a -
šev in dijakov madžarske narodne manjšine, naj se razen obveznega pouka slovenskega jezika v madžarskih oddelkih uvede večjo število ur, imajo sedaj predavanja izven urnika.
V	vajenski šoli je dobilo pozitiv-
ne ocene v prvem polletju 78,43% dijakov, odstotek pa bi bil še mnogo višji, vendar dela mnogim dijakom težave jezik, najti pa je tudi primere preobremenjenosti v delu pri privatnih mojstrih, kjer nekateri delajo celo ponoči.	-jo
Občni zbor rezervnih oficirjev v Murski Soboti
V	četrtek, 5. januarja so imeli člani soboškega pododbora Združenja rezervnih oficirjev v M. Soboti svoj občni zbor. ki pa je bil bolj slabo obiskan, ker je bil čas — ob 10. uri dopoldne — pač nesrečno izbran. Iz poročila predsednika je razvidno, da je bilo lani v M. Soboti za rez. oficirje 11 zanimivih predavanj, da so rezervni oficirji prisostvovali pri vajah aktivne vojske in se udeležili tudi divizijskih maneverskih vaj v Ptuju. Zaradi oddaljenosti sta v bodoče predvidena nova pododbora v Cankovi (za občini Cankova in Grad) in v Šalovcih. Tudi letos bodo imeli redna predavanja, predvidene pa so tudi razne poučne ekskurzije.
Z lanskoletne razstave likovnih umetnikov na Pomurskem tednu
Z LETNEGA OBRAČUNA KRIŽEVSKIH PROSVETARJEV
Dobra osnova za še večje uspehe v prihodnosti
Ob koncu leta so pri vseh društvih občni zbori, na katerih pregledajo člani delo v letu. Tako je bilo zadnjič tudi pri nas v Križevcih. Predsednik društva je v poročilu prikazal uspehe, grajal nepravilnosti
in nakazoval novo delo. Kulturno-prosvetno delo mora usmerjati vso prosvetno dejavnost v naprednem socialističnem duhu.
Da bomo pri delu čimbolj uspeli, bo treba organizirati zlasti v zimskih mesecih dobra predavanja. Ta način izobraževanja je zadnje čase pri nas precej popustil. Komi-
sija, ki smo jo v ta namen izvolili, je začela z delom. Poskrbeti bo treba samo. du bodo na predavanja ljudje radi prihajali. V preteklem letu je domače društvo kljub resnim težavam le precej naredilo. Največ opravka smo imeli z ureditvijo kino dvorane. Tako imamo res lepo in prijetno dvorano, ki nam služi za gledališke predstave in za kino. Lani je dramska skupina uprizorila tri igre, med temi spevoigro Kovačev študent in veseloigro Pri Belem konjičku, s katero smo gostovali v Gornji Radgoni in v Ljutomeru.
Tudi pevski zbor je imel dva nastopa, dočim je folklorna skupina lani slabo delovala. Lani smo imeli tudi 13 raznih gostovanj. Med temi so bila najboljša gostovanja iz Ptuja. Ptujsko gledališče, s katerim ima tudi letos društvo svoj dogovor, je dalo našim gledalcem dobre predstave, ki so v idejnem in kvalitetnem oziru veliko prispevale k splošni ljudski izobrazbi naših ljudi. Tukaj naj omenim samo Kreftove Celjske grofe in Mladost pred sodiščem. Gostovala so tudi naša sosednja društva in KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote z opereto Mamzelle Nitouche.
Iz poročila knjižničarja smo videli, da imamo v Križevcih lepo število bralcev. Knjižnica ima preko 1500 knjig in okrog 100 rednih bralcev. Lani je bilo izposojenih 7500 knjig, kar je lepo število za Križevce. Tudi kino je v sklopu prosvetnega društva.
Letos je bilo prodanih 31 tisoč vstopnic. Predvajali smo 104 filme, od tega 4 domače. Obisk pri kino predstavah je res zelo lep. Skrbeti bo treba tudi v bodoče za dobre filme. Na zboru smo predložili spored dela za letošnje leto. Sklenili smo, da bomo igrali več iger. Sporazumeli smo se za tri dramska dela za odrasle, dve mladinski igri, ki jih bo igrala dramska skupina pionirjev iz nižje gimnazije. Tudi učenci obrtne šole bodo igrali, prav tako mladinci iz KGŠ. Če bomo to vse izvedli, bo za nas dovolj. Razen tega bodo tudi letos gostovali v Križevcih člani Ptujskega gledališča in morda še katero sosednje društvo. Društvo v Križevcih šteje sedaj 140 članov. Letos bom« ustanovili tudi tamburaško sekcijo. V novi odbor nista več kandidirala dolgoletna funkcionarja društva tov. Rudi Svenšek, ki je bi! predsednik društva 7 let, in tov. Gizela Blagovič, ki je bila tajnica društva vsa leta po vojni.	Majcen
Pionirska dramska družina gimnazije v M. Soboti ob uprizoritvi » Sneguljčic e«.
Prosvetno društvo na Tišini...
... je izpolnilo s programom deset proslav, naštudirali so tri odrske igre in imeli sedem nastopov; imajo dober mešani pevski zbor, ki se kvalitetno dviga, in pionirski pevski zbor. kjer si pripravljajo kadre zn mešani pevski zbor. Knjižnica redno izposoja knjige; trenutno imajo 70 ljudi v kmetijsko-gospodinjski šoli, a v blagajni je bilo na dan občnega zbora 35.000 dinarjev gotovine. To je približen obračun dela prosvetnega društva na Tišini za leto 1955.
Vsak, ki pozna delo prosvetnega društva. bo takoj vedel, da nisem omenil truda, ki je potreben, da se tak program izvede. Sicer pa se tudi Tišinčani niso s ten« hvalili na občnem zboru, zato o tem ne pišem. Vendar moram vsaj omeniti, da je tako delo hvalevredno.
In sedaj?
Društvo ni prenehalo z delom. Omenil sem že, da imajo kmetijsko-gospodinjsko šolo, toda pozabil sem povedati, da se oba zbora pripravljata za nastop, ki ga bodo imeli v kratkem. Naj omenim, da ima za to delo veliko zaslug tov. Križman, pevovodja obeh zborov. Skromen je in tih, a priden delavec. Ne vem. koga bi še omenil. Tovariš Ficko dela v knjižnici, povsod pomagata pri delu tovariša Rajbar in Koltaj, a premalo je prostora, da bi imenoval še ostalih 45 članov, ki so bili v preteklem letu zaslužni za delo društva. Na občnem zboru so ugotovili, da jim manjkajo prostori. Ta pojav je bil nujen, ker jih je količina dela na to opozorila. Po daljši razpravi so se zedinili, da bi bilo potrebno začeti z ureditvijo dvorane v zadružnem domu. To bo težko delo, toda če ga bodo s pomočjo ostalih organizacij, s katerimi so v preteklem letu tesno sodelovali, in s pomočjo zadruge rešili, bodo veliko dosegli.
Imajo še eno željo: urediti park. Pri tem delu jim bodo gotovo pomagali vsi kulturni Tišinčani. Imajo celo namen povabiti godbo na pihala iz Sobote, ki bi poživila park s koncertom.
Mislim, da mi ne bodo zamerili, če izdam njihov mali greh. V tej sezoni še niso začeli s predavanji v okviru Ljudske univerze, kljub temu, da so s pomočjo SZDL
izdelali program predavanj in predvideli predavatelje. Sicer pa imajo še čas, da to popravijo!
Tone Novak
Ljudska tehnika v Turnišču ho imela dovolj dela
Pred dnevi je bil v Turnišču občni zbor Ljudske tehnike. Člani so pretehtali dosedanje delo in izvolili novi odbor. Predsednik društva je poudaril, da je bilo delo v društvu doslej bolj slabo. Društvo je imelo nalogo širiti med prebivalstvom kmetijsko tehniko. Pri tem so imeli doslej bolj skromen uspeh, kljub temu. da so našli Turniščani med člani LT dobre svetovalce. Poljedelstvo in travništvo je v okoliških krajih resno vprašanje zaradi pomanjkanja gnojil. Ljudje so spoznali. da ogroža slabo travništvo predvsem živinorejo.
V	letošnji zimi je bil pred dvema tednoma organiziran v okviru LT avto-moto krožek, ki ga obiskuje nad 20 članov. Na sestankih poslušajo teoretična predavanja. Tem predavanjem bo sledilo praktično delo.
V	okviru LT je bila lani urejena tudi drevesnica s sadikami jablan. V tej drevesnici naj bi videli vaščani vzorno gojenje sadnega drevja. Za drevesnico pa je bilo kasneje premalo zanimanja.
Po koristni razpravi so zborovalci sprejeli sklepe za bodoče delo. Letos naj bi pomagala pri delu LT tudi kmetijska zadruga. Člani društva bodo pričeli s poskusnim gojenjem različnih rastlin.
Letos so napeljali v Turnišču elektriko, zato bodo posvetili člani LT nekaj predavanj elektrotehniki. Strokovnjakov imajo doma dovolj. Tov. Franc Perger kljub visoki starosti rad pomaga pri takem delu. Prav zaradi njegove požrtvovalnosti so ga izvolili člani LT za predsednika.
RAZGLEDI
zensko premeščen, zapostavljali, zategadelj pa so mu tudi onemogočali dostop na univerzitetno profesorsko katedro. On, znanstvenik in pesnik, je namreč sanjal o »pomladi za vse«, o pomladi za Madžare, Srbe, zmagovalce, podložnike«, o »pomladi za ves svet (iz njegove pesmi »Pričakujem pomlad za vse«).
Čeprav je bila njegova poslednja skromna pesniška želja, da bi imel po smrti svoj mir (da bi ga objoko-
vale samo »brenčeče čebele, breze, cvetice, potoki«) — deset let po njegovi prezgodnji smrti na njegovo nedokončano, vendar veliko delo ne moremo, ne smemo pozabiti. Kdor koli se bo kdaj lotil proučevanja jugoslovansko-madžarskih kulturnih odnosov, še posebej pa pisanja kulturne zgodovine Prekmurja, bo moral ne samo enkrat zapisati, ponoviti in podčrtati njegovo ime.
F. Šebjanič
ostali) storiti še mnogo, da se bo dokopal do lastnega, čimbolj izvirnega izraza. Druga njegova črtica »Ko še nista vedela« je znatno pod povprečjem Grahovega pisanja.
Alfred M a t i š objavlja črtico Med odmorom«, pravzaprav sliko, še boljše skico dveh zaljubljenih, študenta in študentke in njun pogovor med odmorom. Matiš ima precejšen smisel za pripovedovanje, vendar bi si lahko izbral kak močnejši motiv.
Ostali prozni prispevki ne presegajo boljše napisanih šolskih nalog. Tu ne izvzemam niti prispevka U. V. Pleša, kulturnost in jaz«, niti Razdvojil i k o v e g a »Umetnikovega dežnika«, ki sta bila zastavljena humoristično. a tako nikakor ne izzvenita.
Treba je omeniti še tehnično stran, ki je tokrat za spoznanje boljša od prve številke. Je tudi manj tiskovnih napak.
Za zaključek: če bodo hoteli sodelavci »Utrinkov« res tiskati revijo v tiskarni in če bi naj bila njihova revija predhodnik resne književne revije v Pomurju (kakor je to zapisal T. P. v »Večeru«), potem bo tudi potrebno še mnogo resnega dela. večje, silovitejše poglobljenosti, kar največje samokritičnosti in mnogo, mnogo vztrajnega ter upornega dela na vsaki pesmici, pri vsakem proznem prispevku. Poudarjam:	talentov okoli revije
»Utrinki« ne manjka, toda talent je treba vedno izrabiti do konca, samo nakazati ga, je premalo.
Franc Šrimpf
Ob drugi številki „Utrinkov"
Če smo lahko ob prvi številki »Utrinkov«, literarnem glasilu Ekonomske srednje šole in Gimnazije v M. Soboti, zapisali, da je napravila v glavnem ugoden vtis in smo upravičeno pričakovali, da se bo naslednja številka še dvignila, moramo. žal, ugotoviti, da je padla. Morda gre padec na račun naglice, s katero so dijaki drugo številko izdali ali pa na račun samozadovoljstva in nekritičnosti, ki jo opazimo, ko listamo po tej. drugi številki.
V glavnem nastopajo avtorji iz prve številke, nekaj imen pa je tudi novih. Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobno kritiko in analizo posameznih prispevkov. Na splošno ugotavljamo, da je pesniški del revijice nekoliko boljši od proznega, čeprav se tudi ob pesmih pozna ohlapnost verzov, nedodelanost rim. prehitra zadovoljitev in ne nazadnje tudi vsebinska revščina, saj se od ljubezenskega motiva le redkokateri avtor povzpne
do česa drugega. Osebno sta mi v tej številki še najbolj všeč Jesen Silve Valpatičeve in v neki meri tudi Erjavčeva »Balada«, prva zaradi nežnosti občutja in tihe, skoraj melanholične melodike, ki preveva pesem, druga zaradi originalnosti motiva in misli v njej, kida misliti.
Prozni del je. kakor sem že omenil, znatno slabši od pesniškega. Morda je še najboljši prispevek Draga Graha »Rad bi jih imel«, tako zaradi motiva, kakor tudi glede obdelave. Kovaški vajenec zleze pod avto, kjer mora s kladivom od streti led na karoseriji. Pri tem mu roki zmrzneta in ko se oprime vroče cevi, ostane samo še krvavo meso na dlaneh. Razmišljanje, oziroma pogovor v podzavesti, ki ga vodi vajenec pod avtomobilom, zelo jasno kaže na to, da se Grah vzoruje pri sodobnih modernih avtorjih, kar sem zapisal že v oceni zadnje številke. To je prav in priporočljivo, vendar bo moral Grah (kakor tudi
POMURSKI VESTNIK, 12. januarja
3
KMETIJSTVO
težišče proučevanj in bodočih ukrepov
V 52. številki Pomurskega vestnika je bila pomurska javnost v članku z gornjim naslovom obveščena o delovanju sveta za gospodárstvo pri OLO oziroma njegovega kmetijskega odbora. Takoj v začetku povejmo, da sem v tem članku opisal kolektivno delo članov sveta oziroma odbora in da tisto, kar je bilo napisano, ni bilo plod moje miselnosti, razen kolikor se kot član v glavnem strinjam z njimi. Vsekako pa imam kot pisec članka prijeten občutek,da sem izrazil mišljenje velikega kroga sposobnih strokovnjakov in gospodarstvenikov.
Posamezni Ob LO že imajo svete za kme-
Misli, ki jih je nanizal v svojem prispevku ing. France Skledar v 52. številki našega lista, so vsekakor tehtne, so pa zajete v referatih, ki so jih po zamisli kmetijskega odbora sestavili posamezni njegovi člani ali pa strokovnjaki OZZ. Te misli bodo konkretno utelešene v delovnem programu sveta za gospodarstvo.
Natančna analiza sedanjega stanja je brez dvoma osnova, če hočemo izboljšati naše kmetijstvo. Pot od zaostalega do razvitega in naprednega kmetijstva pa ni tako enostavna in je povezana z mnogimi objektivnimi in subjektivnimi činitelji. Tudi v Pomurju bomo lahko izboljševali kmetijstvo le v okviru vsega jugoslovanskega agrarno-gospodarskega programa. Lokalni organi bodo morali paziti, da ne bomo zaostajali za tem splošnim programom. Prav bi bilo, da bi pri nas v tem prizadevanja vodili, zato pa nam je potreben takšen Organ, ki bo lahko kar najbolj uspešno opravil to težko in odgovorno nalogo. Pobudniki ideje o »svetu za kmetijstvo« pa naj trezno premislijo, ali in koliko bomo s tem napredovali, kajti kakor na dlani je, da tudi s svetom ne bo mogoče na veliko prehiteti splošnega kmetijskega razvoja. Naši kmetovalci, zadružniki, slušatelji kmetijskih šol in strokovnjaki pričakujejo poleg obljüb tudi dejanja! Osnujmo torej svet za kmetijstvo, če bo imel res boljše pogoje za delovanje, nikakor pa ga ne predstavljajmo našim kmečkim ljudem kot neko »čarobno palico«!
Članek »Cilj naj bo skupen« znanega strokovnjaka ing. Lada Jeršetu pa je napisan brez vsakih razglabljanj in v zadnjem odločilnem jurišu: ali — ali! Spričo tega pisec ni mogel biti kdo ve kaj obziren, saj je imel pred Sabo samo trenutke odločitve!
Svet za kmetijstvo ali kmetijski odbor pri gospodarskem svetu? — za to sem se opredelil na sestanku kmetijskih strokovnjakov, o čemer pa ni nihče glasoval. Velika večina navzočih je bila takrat za samostojen kmetijski svet, katerega pa smo pozneje zavrnili v razpravi na sejah gospodarskega sveta. Toda ne za vedno! V svojem članku pa nisem navedel mojega osebnega mišljenja, marveč le sklepe kmetijskega odbora in gospodarskega sveta, torej kolektivno mišljenje, ki bi ga moral ing. Jerše spoštovati in kot tajnik kmetijskega odbora • njem tudi pravilno obveščati javnost.
Ing. Jerše poskuša svetu za kmetijstvo naprtiti vse mogoče dolžnosti — od upravno-•blastnih do operativnih in pospeševalnih. ne vidi pa nobene razlike med nalogami sveta oziroma sedanjega kmetijskega odbora in operativnimi nalogami kmetijske službe pri OZZ. Skratka: hrvaško »Poljoprivredno stanico« poskuša nadomestiti oziroma zamenjati s svetom za kmetijstvo. Kakor pa delajejo te »Poljoprivredne stanice«, naj nam pove dobeseden prevod sestavka dr. ing. Miljenka Brinzeja v listu »Stočarstvo« (št. 5—6/55) pod naslovom »Predlog za program dela kmetijskih postaj za napredek živinoreje«, v katerem piše med ostalim naslednje:
»Državni sekretariat za gospodarstvo NRH je osnoval na območju posameznih okrajev »kmetijske postaje«, od katerih jih večji del deluje s prav dobrim uspehom ... Ker pa delovni program teh postaj še vedno proučujemo, posredujem nekaj predlogov ...« itd.
Torej le ne delajo vse prav dobro in še nova razmišljanja so potrebna v zvezi z njimi! Tako je pri hrvaških strokovnjakih, medtem ko ing. Jerše ne razmišlja o tem, temveč hoče kar slepo kopirati.
Dalje piše dr. Brinzej, da bi morala kmetijska postaja, če bo hotela izboljšati živinorejo, točno spoznati strukturo in zmogljivost živinoreje. Na osnovi tega bo potrebno sestaviti načrte za izboljšanje posameznih panog živinoreje, kajti le tako bo mogoče denarna sredstva smotrno uporabljati. Živinorejo pa bomo lahko najprej izboljšali z združevanjem živinorejcev v zadružne organizacije, ki bodo delovale pod strokovnim vodstvom kmetijske postaje. Kmetijska postaja bo morala pomagati zadružnim organizacijam ne samo pri ustanavljanju zadrug, marveč tudi pri njihovem nadaljnjem delovanju, morala bo o tem voditi posebno evidenco itd. Da bomo lahko živinorejce vključili v živinorejske zadruge, bomo morali organizirati trg za živino, meso itd. — navaja avtor pod geslom bodočnosti,
kar vse dokazuje, da od tistega, kar je pisec videl v Čakovcu in v Sisku,” hrvaški bratje kaj malo poznajo v rožnati obliki. Iz ust strokovnjaka kmetijske postaje Križevci na Hrvaškem pa sem na svoja ušesa slišal, da jim manjkajo utrjene kmetijske zadruge, ki bi omogočile uspešno delovanje postaje. Za to so primerjali naše zadruge. Članek dr. Brinzeja nam torej pove več kot pa moda in okus našega pisca.
Naši republiški pristojni činitelji menijo, da ne kaže kopirati kmetijske službe po Hrvaški iz preprostega razloga, ker so pri nas z dosedanjim delovanjem v okviru kmetijskega zadružništva položeni drugačni temelji. Vsi težimo za istim smotrom, toda oblika poti je drugačna in prilagojena našim razmeram, v katerih je vse bolj in bolj tudi našemu strokovnjaku omogočeno, da uveljavi svoje sposobnosti in hotenja v prid kmetijstvu.
tijstvo, drugi spet odbore za kmetijstvo, pri tretjih pa kmetijske naloge opravlja kar svet za gospodarstvo. To so občine uredile s svojimi statuti, razmeram primerno. Zagotovo jih je pri tem vodila glavna misel, da ni važno oblika, marveč vsebina dela.
Prepričan sem, da se v svetu za gospodarstvo katerekoli občine v Pomurju, ki sicer nima samostojnega sveta za kmetijstvo, nimajo o čem toliko pogovarjati kot prav c kmetijstvu. In vsi oni bodo odslej povezani z gospodarskim svetom pri OLO ali njegovim kmetijskim odborom, ki je že tudi sklenil, da bo o razpravi in svojih sklepih redno obveščal Ob LO in ustrezne njihove organe, kar pričakuje tudi v obratnem smislu. Za uresničenje te naloge je bil zadolžen prav ing. Lado Jerše, ki bo menda šele sedaj izvedel za svojo službeno dolžnost!
Ing. Tone Skvarč
Mnenja posameznikov naj bi pripomogla
k ustrezni Odločitvi
V našem listu se je zadnje tedne oglasilo več uglednih kmetijskih strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki so javno povedali svojo besedo o tem, ali je Pomurju potreben samostojen svet za kmetijstvo ali pa naj ostanemo pri dosedanjem odboru za kmetijstvo kot posvetovalnem organu Sveta za gospodarstvo pri OLO M. Sobota. Naj še enkrat strnjeno obelodanimo mnenja posameznikov!
Ljudski poslanec tov. Pavle Korošec: Samostojen svet za kmetijstvo pri OLO bi se prav gotovo bolj učinkovito bavil s kmetijskimi problemi.
Ing. Lado Jerše, okrajni agronom: Pri okrajnem in pri občinskih ljudskih odborih bi bilo potrebno
šnjega. Ne smemo pozabiti, da je glavno težišče gospodarskega delovanja na občinah, kar še posebno velja za tiste posle, ki se tičejo kmetijstva. Nemogoče je jemati pristojnosti občinskim ljudskim odborom. Zgrešeno bi torej bilo, če bi davkoplačevalce navezali na OLO, tam ustanovili sklade in potem delili miloščino, kakor si to želijo posamezniki.
Gospodarski svet oziroma njegov kmetijski odbor je dolžan dajati pomoč, nasvete itd. občinskim gospodarskim in kmetijskim svetom. Osnovno je: usposobiti občine. Brez tega ne bomo bistveno napredovali v novi organizaciji. V tem je treba iskati rešitev. Člani gospodarskega sveta bodo zelo veseli, če bodo občine uresničile vse predloge, ki jih najdemo v sejnih zapisnikih kot sklepe sveta s področja kmetijstva.
Gospodarski svet je razpravljal tudi o želji kmetijskih inženirjev in tehnikov v zvezi z organizacijo gospodarske službe pri OLO in soglasno sklenil, da sedanja organizacija odgovarja potrebam. Menim pa, da naj bi odgovorni ljudje na Ob LO povedali, ali je sedanja pomoč gospodarskega sveta zadostna ali ne.
Gospodarski svet je tudi ugotovil, da njegove sklepe uresničujejo premalo vztrajno.
V članku »Napredek kmetijstva« ne najdem za teže ing. Lada Jerše-ta prav nobenih dokazov. Ing. Jerše se kot pisec zelo jezi na ing. Toneta Skvarča, čeprav je bil slednji zelo vljuden, ko mu je javno odgo varjal. Nemogoče je namreč, da ing. Jerše zatrjuje v svojem članku: kmetijski odbor je sklenil, da je treba ustanoviti poseben kmetijski svet« — čeprav je resnica popolnoma drugačna. Kot tajnik kmetijskega odbora pač ne bi smel objavljati neresničnih sklepov. K pripombi ing. Jeršeta. na koga naj se obračajo sedanji občinski sveti za kmetijstvo. pa tole: zelo neresno vprašanje!	Rado Pušen jak
V LENDAVSKI OBČINI
Na seji Občinskega ljudskega odbora v Lendavi so razpravljali odborniki o načrtu elektrifikacije t vaseh lendavske občine.
Odborniki so ugotovili, da je delo pri elektrifikaciji v zadnjih mesecih nekako zamrlo, vendar pa so vasi, ki imajo že vse pripravljeno, manjkajo samo priklopi.
Odbornik Ivan Kozmicov je kritizira! tudi delo podjetja »Elektro« iz Maribora, ki zahteva za priklop 3 do 4 tisoč din. dočim opravi neko podjetje iz Medjimurja isto delo za 1500 din.
Na seji so tudi sklenili, da bodo izvajali elektrifikacijska dela samo v vaseh, kjer si bodo oskrbeli vaščani potrebne načrte.	-jo
ustanoviti svete za kmetijstvo, ki bi se lahko bolj podrobno in praktično ukvarjali s kmetijskimi problemi v tej izrazito agrarni pokrajini.
Kolektivno mnenje Sveta za gospodarstvo OLO M. Sobota: Važna je vsebina, ne pa oblika dela. — Sedanja organizacija kmetijske službe je edino pravilna v dandanašnjem času in pogojih. — Najvažnejše je: delovanje v okviru kmetijskih zadrug.
Ing. Franc Skledar, direktor KG Rakičan: Prepričan sem, da bi z ustanovitvijo sveta za kmetijstvo pri OLO dobili oblastni organ, ki bi v našem Pomurju enotno vodil in usmerjal zaostalo kmetijstvo k napredku; z njim bi dali našemu kmetijstvu večji poudarek in tisto vlogo, ki mu pripada.
Rado Pušenjak, predsednik Sveta za gospodarstvo OLO M. Sobota:
Če že govorimo o reorganizaciji, potem pokažemo na slabosti sedanje organizacije in prednosti nove. — Naša osnovna dolžnost je: usposobiti občine, kajti prav v tem je treba iskati ustrezno rešitev.
Ing. Tone Skvarč, direktor VG Kapela:	Osnujmo torej Svet za
kmetijstvo, če bo imel res boljše pogoje za delovanje, ne predstavljajmo pa ga našim kmečkim ljudem kot neko »čarobno palico«.
Po vsem, kar je bilo dosedaj zapisanega v našem listu za samostojen kmetijski svet ali proti njemu, menimo, da smo storili svojo dolžnost do pomurske javnosti in avtorjev. Zato zaključujemo to razpravo z mnenjem, da bi bilo prav, če bi o vsej stvari Še enkrat temeljito razpravljal OLO na eni izmed prihodnjih sej ter našel tudi ustrezno in zadovoljivo rešitev.
Uredništvo
Murska Sobota: Pogled o obratni prostor Tovarne mlečnega prahu
(Foto Kološa)
Poseben svet za kmetijstvo ali ne?
Razprava o organizaciji gospodarske službe pri OLO se nadaljuje, zato mi dovolite, da izrazim svoje mnenje.
V polemiki — ali poseben kmetijski svet ali pa ne — se pisci niso dotaknili najosnovnejših momentov, katere moramo imeti pred očmi, ko govorimo o reorganizacijo Preden se odločimo za nekaj novega, je treba neizogibno pokazati na slabosti sedanje in prednosti drugačne organizacije. Reorganizacija zaradi
reorganizacijo pa je laično in lahko tudi škodljivo delo.
Če pisci zagovarjajo ustanovitev posebnega sveta za kmetijstvo pri OLO, že samo s tem hote ali nehote izražajo nezaupanje do delovanja sveta za gospodarstvo oziroma njegovega kmetijskega odbora. pa čeprav ga natančno ne poznajo.
Ne branim sedanjega gospodarskega sveta, marveč hočem le povedati, da je že na dosedanjih sejah sprejel veliko število važnih sklepov. Seja je vsakih 14 dni in na vsaki seji sprejmemo od 80 do 120 sklepov, med katerimi ni malo takih, ki se nanašajo na kmetijstvo. Ugotoviti pa moramo, da precej teh sklepov ne uresničujejo.
Gospodarski svet mora namreč pri svojem delu resno računati z dejstvom, da je čas zlata vreden.
Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da so člani sedanjega kmetijskega odbora zelo delavni. Sestanejo se redno vsakih 14 dni, kar pomeni, da prihajajo kmetici, ki so tudi člani gospodarskega sveta, vsak četrtek v M. Soboto na sejo. Seje trajajo po 5 ur. Potemtakem je odveč vsako sumničenje na njihov račun.
Če že govorimo o reorganizaciji, potem pokažimo na slabosti sedanje organizacije in ugotovimo porednosti nove. Gospodarski svet bo z zadovoljstvom sprejel vsako razpravo, ki bo temeljila na tej osnovi.
In še nekaj je važno, ko razpravljamo o posebnem kmetijskem svetu ali proti njemu: vloga sedanjih občin in novih okrajev. Pisci očitno pozabljajo, da smo ustanovili nove občine zato, da bi jim izročili tudi nekaj pristojnosti s področja kmetijstva. Gospodarski svet pri OLO tega ni mogel prezreti, čeprav je imel težave z nekaterimi strokovnjaki, ki so hoteli imeti vse centralizirano v novem sistemu. Vloga sedanjega gospodarskega sveta se dokaj razlikuje od vloge prej-
Kmetijska Zadruga
»KMETOVALEC«
V LJUTOMERU
Kmetovalci Ljutomera in njegove okolice so bili precej časa brez organizacije, v kateri bi lahko uveljavljali svoje težnje in hotenja. Z novim letom pa so temu napravili kraj. Začeli so se zbirati okrog dosedanje kmetijske zadruge v Radomerju, ki šteje že sedaj okrog 120 članov. Radomerska zadruga je potemtakem soliden zarodek nove zadruge, ki se bo imenovala »Kmetovalec« in bo imela svoj sedež v Ljutomeru, v njej pa se bodo združili kmetovalci iz sedmih katastrskih občin (Podgradje, Ljutomer, Slamnjak, Železne dveri, Radomerje, Noršinci in Babinci). Zadruga bo imela tudi več pospeševalnih odsekov:	vinogradniško-sadjarskega,
poljedelskega, živinorejskega, kre-ditno-hranilnega itd. Že v prvih dneh njenega poslovanja so našteli okrog 200 članov.
Svojo trgovsko poslovalnico bo zadruga imela na Miklošičevem trgu (dosedanja špecerijska trgovina »Nada«), bavila se bo tudi z odkupom poljskih pridelkov in živine, sčasoma pa, ko bo dobila potrebne prostore za skladišča in prodajalnice kmetijskih strojev in potrebščin. bo posredovala svojim članom in ostalim kmetovalcem tudi umetna gnojila, sredstva za varovanje rastlin in vse drugo, kar potrebujejo pri smotrnem obdelovanju zemlje in sploh kmetovanju. Sedaj se s temi posli ukvarja zadružno trgovsko podjetje »Zadružnik«. S. K.
S poti po Avstriji in Zapadu Nemčiji
Naš sodelavec in urednik kmetijskih oddaj Radia Ljubljana, tov. Stefan Kuhar, je bil na enomesečnem potovanju v zapadnih evropskih deželah. Kot rojaka smo ga zaprosili, naj napiše za naše bralce nekaj o svojih vtisih in doživljajih v Avstriji in Zapadni Nemčiji. Naši želji je ustregel, obenem pa obljubil, da bo morda še kaj napisal — o kmetijstvu v Švici in Franciji.
Pot v Francijo sem ubral Čez Avstrijo, Zapadno Nemčijo in Švico, vse z .namenom, da bi se Vsaj bežno seznanil s kmetijstvom v teh državah. Kolikor je to mogoče doseči z dvodnevnimi pristanki v vsaki izmed teh dežel, boste pač sami videli. Prepričal sem se, da je za to potrebna poprej Vsaj površna informiranost o vprašanjih, ki človeka zanimajo, in seveda čimbolj neposreden stik z ljudmi.
Ze prvi, bežen vtis, ki ga dobi popotnik, ko pride v Avstrijo, potrdi Informacije, da se je v novi Avstriji, ki se je rodila na ostalinah črno-žolte cesarsko-kraljeve monarhije kakor so jo poznali naši dedje —, v Avstriji, ki se je po »Anschlussu« oziroma po njegovem razveljavljenju osveščala pod budnim nadzorstvom »štirih v jeepu«, nekaj v resnici spremenilo. Tu ne mislim na tisto spremembo, ki jo nekateri stari ljudje pri nas merijo z »dobrimi starimi časi« ali goldinarji in krajcarji, in s tem, koliko so le-ti pomenili za njega dni, ko je še živel Ferenc Joška. Merim na številne socialne spremembe, ki so nastale v novi Avstriji, pa jih tudi naši sodobniki pri nas Hočejo opaziti. Te socialne spremembe pa so le takšne, kakršne dopušča kapitalistični gospodarski sistem; zdaleč še ne zagotavljajo pravice do dela in ne povsod minimalnega zaslužka. Vendar pa so takšne, da nemalo presenečajo: na poti socialne ureditve so velik korak naprej.
Naši ljudje, seveda največkrát tisti, ki so s slabo vestjo ostali zunaj, kaj radi govore samo o dobrem v Avstriji, o kolesih, motorjih, avtomobilih in podobnem, kaj malo pa o tem. kako težka je tamkaj borbo
za vsakdanji krűh. pa tudi ne o tem, kako iz Avstrije, ki je nekoč rabila toliko delovne sile iz Pomurja, dan za dnem odhajajo ljudje, posebno dekleta — v svet. Kam? V Zapadno Nemčijo? Ne, ker ima sama nad 1 milijon brezposelnih! Največ v Švico za služkinje, ali pa v daljni svet, v negotovost.
To je druga stran medalje, ob njej pa me je predvsem zanimalo kmetijstvo sodobne Avstrije.
Zgodovina Avstrije v preteklosti je enaka zgodovini Srednje Evrope: po revoluciji 1848. leta so tudi tu ostali še razni »für-sti«, grofi in druga posvetna in cerkvena gosposka. Nova Avstrija je — četudi ne povsem zadovoljivo za delovne ljudi — obračunala s to preostalino: uresničila je agrarno reformo in nacionalizirala vso veliko industrijo. Nove velike stanovanjske zgradbe gradijo izključno država, državna podjetja ali združeni posamezniki ▼ etažni lastnini. Lahka industrija, trgovina in obrt poznajo državno, zadružno in privatno lastnino, dočim je kmetijstvo — razen državnih in zadružnih vzornih posestev — v privatnih ro-
kah. Značilno je, da je ta zasebna posest zelo razdrobljena, da je še vedno zelo slabo mehanizirana, vendar pa močno povezana v kmetijskih zadrugah in po njih s potroš niškimi zadrugami, tako imenovanimi »konzum!«. Zadružništvo nasploh, torej tudi kmetijsko, v glavnem usmerjata socialistična stranka (konzume) in klerikalna avstrijska ljudska stranka, ki ima večji vpliv na kmetijsko zadružništvo in hranilnice. Treba je poudariti, da obe stranki nastopata enotno v nekaterih vprašanjih notranje politike, kar posebno velja za kmet. politiko, ki v ostalem pozna za kmeta precej raznih omejitev, pa tudi administrativno določanje cen nekaterim kmetijskim pridelkom. Tako je n. pr. strogo omejena sečnja gozdov tudi za svojo uporabo, določene so cene za mleko, živino itd. Ker imajo avstrijski kmetovalci glavne dohodke iz živinoreje, je razumljivo, da se sprašujejo, zakaj je meso enkrat dražje v mesnicah, kakor pa dobijo zanj oni, in zakaj prodajajo mleko po 2,09 šilinga, ko pa dobe oni zanj le 1.¸00 do 1,20 šilinga. Prav zaradi mleka so v zadnjem ča-
su nevolje. Kmetje zahtevajo boljše plačilo. Avstrijska ljudska stranka je za večje cene, vendar tako, da bi povečali tudi prodajno ceno. Posledica tega bi bila, da bi delavci zahtevali Povišanje mezd; zato se kmetje v Kmečki zvezi ne strinjajo s tem in zahtevajo, da ostane prodajna cena za potrošnike ista, njim pa naj povečajo ceno na ta način, da ukinejo prometni davek na mleko, ki ga morajo plačevati kmetje.
Kar se tiče mehanizacije kmetijstva, je treba povedati, da ni opaziti takega napredka, kakor bi to človek pričakoval po pripovedovanju in seveda računajoč s tem, da so številno težko industrijo Avstrije zgradili z denarjem in žulji narodov nekdanje monarhije. Kljub temu je mehanizacija v kmetij stvu še zelo slaba, posebno ker so večji kmetijski stroji dragi in ker je zelo draga tudi uporaba elektrike. Tako je mehanizacija na splošno omejena na manjše kmetijske stroje in naprave, ki pa jih mnogo bolj uporabljajo kot pri nas. Traktorje in mlatilnice, pa tudi večje škropilne naprave, trosilce za umetna gnojila itd. si kmetje nabavljajo skupaj — po prostem dogovoru po več skupaj ali združeni  zadrugi. Posameznih kmetovalcev, ki bi imeli svoje traktorje ali mlatilnice, je zelo malo.
Posebnost avstrijskega kmetijstva pa je tudi skupna obnova sadovnjakov in vinogradov: take obnove se ljudje pri nas ponekod
4
POMURSKI VESTNIK. 12. januarja
PREMIŠLJENO STORJENA GOSPODARSKA POTEZA:
Namesto Štirih - dvoje Vinogradniških posestev
V LJUTOMERSKEM OKOLIŠU
Ko bo Prebral ta naslov, bo morda kdo porekel: spet od nekod za lase privlečena novotarija, kateri je dosojeno kratko življenje! Taki dvomi pa še zdaleč niso na mestu v primeru, ko so se gospodarski činitelji ljutomerske občine odločili za nekaj, kar je bilo tudi pametno in premišljeno storjeno, vse po tistem znanem in v praksi že neštetokrat preizkušenem načelu: štiri palice v butari so mnogo močnejše kot ena samcata — za združitev treh vinogradniških posestev in vinarske zadruge v eno veliko gospodarstvo z ugodnejšimi perspektivami za poslovanje in gospodarjenje.
Na pobudo občinskega gospodarskega sveta so se z novim letom
pridružili vinogradniškemu gospodarstvu v Železnih dverih istoimenski gospodarstvi v Podgradju in Presiki. Za to dejanje so se sredi decembra lanskega leta odločili delavski sveti prizadetih gospodarstev na skupni seji. Kmalu nato je povedal še svojo besedo kolektiv ljutomerske vinarske zadruge: tudi mi se bomo pridružili veliki družini vinogradnikov!
V prid tej združitvi govore mnogi gospodarski činitelji, ki jih je skrbna analiza sedanjega stanja a prizadetih posestvih potisnila v ospredje in s tem tudi v razpravo. ki je bila sprva sicer malo pobarvana z lokalističnimi predsodki in tudi tehtnimi pomisleki. V delovnem kolektivu najmočnejšega posestva v Železnih dverih, ki je ìmel lani v devetih mesecih 49 milijonov din dohodka v primerjavi z 26 milijoni din na ostalih dveh posestvih (že-leznodversko posestvo je tudi po površini obdelovalne zemlje in vinogradov večje od obeh vrstnikov). se niso mogli takoj in brez oklevanja sprijazniti s tem, da bi vzeli k sebi gospodarsko slabša partnerja. Tudi v Podgradju se niso takoj odločili, kajti menili so, da kmetijska šola ne bo zlahka izhajala brez posestva oziroma zaledja, na katerem bi se njeni učenci lahko tudi praktično usposabljali. Dosedanja praksa je marsikje pokazala, da se take šole brez svojih posestev niso obnesle (Turnišče v ptuj. okraju) — tako v pogledu preskrbe kakor tudi povezave teoretičnega pouka s praktičnim delom na polju, v hlevih, sadovnjakih in vinogradih. Pomisleki del. kolektiva v Podgradju so vredni Obravnave, kajti nepravilno bi bilo, če bi pustili kmetijsko šolo kot potrebno učno ustanovo vnemar in životariti. Morda bi ji celo kazalo prepustiti del posestva v upravljanje, kar ji je bilo sprva tudi zagotovljeno (tako Vsaj pravijo v Podgradju). Ta problem pa vendarle ni takšen, da razprava ne
bi mogla roditi pometne odločitve. V en velik kolektiv združeni bivši viničarji. kajžarji in vinogradniki imajo sedaj pred seboj mnogo bolj ravno in opredeljeno pot do napredka in uspešnejšega gospodarjenja; na večji površini zemlje (novo posestvo bo merilo okrog 900 ha obdelovalne zemlje, od tega bo imelo okrog 350 ha vinogradov) bo vsekakor mogoče bolj smotrno gospodariti, mnogo večje bodo možnosti za načrtno in smotrno obnovo goric, posestva se bodo dopolnjevala tudi v živinoreji in travništvu (Podgradje). kar je še zlasti važno zaradi pridobivanja večjih količin hlevskega gnoja, ki je izčrpanim vinogradom zelo po-
treben. večje bodo možnosti za dobro kletarjenje in šolanje vin itd. Skratka: tu so gospodarske prednosti. ki so jih pobudniki združitve tudi upoštevali in naposled utelesili v dejanju.
Sedež novega vinogradniškega gospodarstva bo v Ljutomeru. Pose-
stvo bodo smotrno in skladno s terenskimi razmerami in predelovalnimi sredstvi razdelili na delovišča. Posamezne delovne skupine bodo nagrajevali po delovnem učinku in kakovosti opravljenega dela. Če upoštevamo, da ob normalnih vinskih letinah pridelajo na hektar od 16 do 18 hl vina, potem lahko kaj hitro izračunamo, da bodo pridelali na posestvu letno okrog 6000 hl ali 60 vagonov dobre kapljice. Posestvo pa bo opravljalo) tudi dosedanje posle vinarske zadruge; odkupovalo bo vino od zasebnih vinogradnikov in kmetovalcev, ga shranilo in šolalo v svojih kleteh. S smotrnejšo obdelavo vinogradov in vedno večjim uporabljanjem mehanizacijskih sredstev bo količinsko rastel tudi pridelek, stroški pridelovanja pa se bodo zmanjšali. Posestvo bo nastopalo na zunanjem trgu kot samostojen izvoznik domačih in povsod priznanih vin. Tako bodo prekrižani računi raznim nepotrebnim posrednikom. Vino bodo lahko tudi mnogo boljše negovali in tipizirali. za kar bodo skrbeli vešči kletarji pod vodstvom znanega enologe Cvetka, ki se je že pridružil kolektivu. Posestvo bo zaradi svoje gospodarske moči tudi mnogo bolj spodobno za najemanje kreditov. kar je še posebno važno zaradi drage obnove vinogradov in potrebe po gradnji velike in sodobno opremljene kleti, ki jo nameravajo v doglednem času zgraditi v Ljutomeru in v kateri bi bilo mogoče shraniti vse pridelano in odkupljeno vino — okrog sto vagonov letno.
V kratkem bodo na posestvu izvolili nove organe delavskega samoupravljanja. Za direktorja posestva je bil imenovali Franjo Vraz, dosedanji direktor VG Železne dveri, operativne posle pa bo vodil tov. Franjo Podkrajšek, dosedanji direktor VG Presika. S. Klinar
Takšne prizore boste večkrat srečali u pokrajini ob Muri: Račke in gosi se kaj udobno počutijo v »jezeru«
(Foto Kološa)
OBISKAL SEM
središče za elektrifikacijo visi v Šumadiji
Prvič sem obiskal to središče lani, ko je bila gradnja v prvi fazi, drugič pa letos v začetku poletje, skupno z Vanekom Šiftarjem, ki se z mano vred ni mogel načuditi velikopoteznemu delu v vaseh: Spodnji Šatornji, Zgornji Šatornji in Jarmenovci.
KAJ SVA VIDELA?
V Spodnji Šatornji so zgradili hlev za govedo, kjer je mehanizirano vse: od molže do kidanja gnoja. Za bika je določen poseben prostor, prav tako za krave, ki bodo telile, in za teleta. V lepem in higieničnem prostoru je mlekarna z najmodernejšimi stroji za hlajenje in pasteriziranje mleka. Razen te mlekarne, ki služi le zadružnemu gospodarstvi! z 18 kravami, so zgradili v Jarmenovcih še posebno zbirno mlekarno z zmogljivostjo 4000 do 5000 litrov mleka. V tej mlekarni bodo zbirali mleko, odkupljeno pri kmetih. Mlekarna ima aparate in stroje za pasteriziranje mleka, za predelavo mleka v sir in druge najmodernejše stroje, ki jih je riala mlekarni Tehnična pomoč Organizacije Združenih narodov.
Večjo zmogljivost kot vzorni goveji hlev v Spodnji Šatornji. imajo svinjski hlevi v Jarmenovcih. Te hleve so postavili na gričku nad Jarmenovci. Prostora je za 160 svinj, od tega 60 plemenskih in 100 manjši h. Hlevi so popolnoma mehanizirani. Oddelek za male prašiče grejejo z električnimi grelci, ki so vgrajeni v pod. V soseščini svinjskih hlevov je urejena vzorna farma za perutnino. V lepi, zidani zgradbi je oddelek za piščance, stare od enega do enaiodvajset dni, oddelek za piščance do enega meseca in oddelek za jajčarice. V oddelku za jajčarice so montirane močne električne luči, s katerimi prebude kokoši kar sredi noči. Kokoši pozobljejo zrnje, pripravljeno v jaslih. Na tak način dosežejo pri kokoših rekordno nesnost. Tudi ko-
košja klavnica je popolnoma mehanizirana. Tu imajo tudi aparat za skubljenje perja. Da bi Perutnino zavarovali pred kužnimi in drugimi boleznimi, imajo na farmi ambulanto. Vsa dela v farmi z več tisoč perutnine opravljata le dve osebi.
Tako smo našteli le glavne naprave, ki služijo za vzorno živinorejo. So pa tu še naprave za pospeševanje vrtnarstva in sadjarstva. Nedaleč od farme za perutnino stoji steklena zimska greda za povrtnino. Grédo grejejo električni grelci, položeni v zemljo. Iz vrtnarije dobivajo vaščani sadike za domače vrtove. Doslej so kmetje pridelovali povrtnino le za skromne domače potrebe, ob novih možnostih pa so se odločili, da bodo večje površine obdelovalne zemlje spremenili v vrtove, ki jih bodo namakali, ali z umetnim dežjem, ali z vodo, izpeljano iz potoka.
Tudi sadjarstvo ima lepe možnosti v teh predelih. V zadnjih dveh letih so zasadili kmetje okrog 10 tisoč drevesc. Za vsako drevesce so plačali 20 din. Dva milijona dinarjev je prispevala republika Srbija, ostanek pa so krili iz drugih virov. Sadje bodo predelovali v posebni tovarni v Jarmenovcih, ki bo predelala in konzervirala 220 vagonov sadja v sezoni. Iz odpadnega sadja bodo kuhali žganje v električnem kotlu. Čeprav je to bolj Sadjarski kot žitoroden predel bodo za potrebe prebivalcev treh elektrificiranih vasi postavili tudi električni mlin. Da bi v primeru okvare na daljnovodu ali zaradi pomanjkanja električne energije ne ostali brez elektrike, gradijo v Jarmenovcih še 70-vatno hidrocentralo, 20-vatno ter-moelektrično centralo in centralo na veter. Iz planine Rudnik do Jarme-novcev imajo speljan tudi 9 km dolg vodovod. Posamezne kmečke hiše so že priključene na vodovod. Pridobitve moderne tehnike v socializmu uporabljamo tako tudi v korist vaške skupnosti, da bi čim prej izbrisali razlike med mestom in vasjo.
Ob koncu je umestno vprašanje, ali že obstojajo materialoe možno-sti, da bi večje število naših vasi elektrificirali na podoben način? Teh možnosti, žal, danes še ni. Za Ureditev centra v Gornji Jasenici je bilo potrebnih preko 200 milijonov dinarjev, če preračunamo v dinarje tudi dolarska sredstva, ki jih je prispevala Tehnična pomoč Organizacije združenih narodov. Trenutno se bomo morali v državnem merilu zadovoljiti z enim samim velikim centrom. v Sloveniji pa z dograditvijo že začetega malega centra pri Vidmu ob Ščavnici z električno akumulacijsko krušno pečjo, sadno sušilnico. pralnico, hladilnico in univerzalno šolsko delavnico, to je z napravami. ki jih v velikem centru v Gornji Jasenici niso predvidevali. Tako bomo imeli dve središči, ki se bosta dopolnjevali in zbirali izkušnje za uspešno elektrifikacijo našega podeželja.
Ivan Kreft
NASVETI NAŠIM SADJARJEM
Za smotrno čiščenje in redčenje drevesne krone
Kakor so se vešči in marljivi sadjarji že marsikje odločili za Splošno in redno zimsko škropljenje sadnega drevja, prav tako je nujno potrebno, da uveljavimo nič manj važno in koristno čiščenje in red čenje drevesnih kron. kajti le tako bomo porabili manj škropiva in pridelali več kakovostnega sadja. Zaradi številnih napak pri tem poslu sem imel v naši občini več praktičnih predavanj o sadovnjakih; trud ni bil zaman, saj se povsod, kjer sem se sestal s sadjarji, dosledno ravnajo po mojih navodilih pri čiščenju in trebljenju drevesnih kron. O mojih izkušnjah pišem zategadelj, da bi se z njimi seznanili tudi drugi sadjarji.	Ludvik Kosi, Bučkovci
SUHE VEJE
Prav zanemarjeni so tisti sadovnjaki, v katerih se sušijo in odpadajo trohle veje. Vešč Sadjar kaj takega ne dopušča v svojih nasadih. saj dobro ve, da suhljad privablja razne živalske in rastlinske škodljivce, ki lahko popolnoma uničijo posamezna drevesa. Suhe veje z odmrlim staničjem imajo posebno ugodna ležišča za naselitev in razvoj lubadarja, ki je že tu in tam' popolnoma pokončal zanemarjene sadovnjake.
Zato najprej v drevesnih kronah izžagamo in skurimo suhljad. Suhih vej ne odžagamo vedno na vejni obroč, temveč po potrebi tudi globlje do živega, zdravega staničja, da z večjo gotovostjo preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Majhne. par cm velike rane se kaj kmalu zarastejo; tako ni bojazni, da bi se okužile — o. pr. s trohnobo. Vsekakor pa je treba zavarovati večje rane, ki se počasi celijo, kajti dolgo
časa odprt les se suši, poka in v razpokali, če so še takoj majhne, se nabira vlaga in v njih klijejo po ve tru nanešeni trosi gliv gniloživk, ki povzročajo trohojeoje lesa. Gliv je
mnogo vrst in vsaka vrsta teh drobnih bitij se hrani na določenih gostiteljih (n. pr. gliva peronospore vsesava vsebino živih celic lista vinske trte). So druge, ki s svojim mi-celijem in podgobjem (posebnimi sesalnimi napravami) vsrkavajo sočno pratvorivo kambialnih celic pod skorjo in se tako razpredejo, da lahko uničijo vse drevo.
Najbolj enostavni sredstvi za zavarovanje ran sta katran in karbo-linej: dobro konzervirata les in za-dovoljivo delujeta proti okuženju. Pred uporabo zavarujemo občutljivi kambialni obroč (živo plast celic pod skorjo) s cepilno smolo ali s cenejšo in bolj priročno zgneteno zmesio iz ilovice, kravjaka in živalske dlake. Začasno tudi učinkuje kot razkuževalno sredstvo bordojska brozga, ki jo uporabljamo pri škropljenju vinske trte. Prav velike rane, ki se ne morejo pravočasno zarasti, je treba na vsak način prevleči s katransko ali njej podobno, v vodi netopljivo tvarino in po potrebi večkrat razkuževati. Tam, kjer dosihdob nismo razkuževali ran, bomo našli mnogo črnin na odprtem lesu. ki označujejo pojav trohnobe. V vseh primerili je treba namazati obolel les s katranskim oljem. Najbolj priročno sredstvo za tako delo je ometih na dolgem ročaju, s katerim lahko posel opravimo od tal, naglo in brez večjega napora. Kjer je napadena tudi skorja (živa plast), moramo izrezati vse do svežih plasti tkiva.
BOLEHNE VEJE
Ne odlagajmo časa, ko je treba odstraniti napol Suhe, smolikave, rakave in nalomljene veje, kajti od njih ne bomo imeli nobenih koristi. Poleg teh se porajajo tudi take, ki kažejo znake bolezni v bledozelenih, majhnih listih. Če hočemo imeti zdrave sadovnjake, potem odstranimo vse bolno vejevje že poleti, ko nam taki listi najbolj vpadajo v oči.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Živina na paši (Foto Kološa)
zelo otepajo. Ker bo prav gotovo to zanimalo naše sadjarje in vinogradnike, se bom pri tem nekoliko ustavil.
Od Badena pa vse do Gumpoldskirchena proti Dunaju sem opazil ogromne vinograde, ki so bili obnovljeni po enotnem načinu, čeprav pripadajo raznim lastnikom. Mnogo teh vinogradov je bilo zasajenih na novo na povsem ravnih legah. Vinograde na več sto hektarih so obnavljali vse hkrati. Rigolanje in obnovo je opravilo podjetje za obnovo vinogradov, lastniki pa so prispevaii po možnostih denar in delovno silo. Po obnovi je vsak lastnik dobil odmerjeno parcelo; ni pa nujno, da bi bila prav tako velika kakor pred obnovo. Zdaj mora Seveda vsak lastnik skrbeti za svoj vinograd, kar ni težko, saj so urejeni tako, da omogočajo obdelovanje s stroji. Seveda pa se mora ravnati po raznih predpisih o negi, trgatvi itd. Vsekakor je treba povedati, da uživajo kmetovalci pri takšni obnovi veliko podporo, posebno z denarjem, na kar bo treba čimprej pomisliti tudi pri nas. Avstrijci se dobro zavedajo, da je drago vse, kar uvažajo, torej tudi vino. Ker so bili navajeni uvažati naša vina s Štajerske, nastaja s takšnim načinom obnove določena nevarnost za naša vina, ki jih izvažamo k njim. Če v Avstriji spreminjajo ravninske predele v vinograde, se jim to prav gotovo izplača. Ni čudno torej, če na Dunaju ali v drugih mestih Avstrije (n. pr. v Salzburgu) lahko vidite ali dobite »pravega« Jeru-zalemea (Jerusalemer) ali vina iz »Eiserne Tür«, kakor tu imenujejo Železne dveri seveda vina, ki so bila pridelana v okolici Gradca ali na območju, ki sem ga že ome-
nil, ne pa pri Jeruzalemu ali v Železnih dverih.
S takšnimi vtisi zapusti človek Avstrijo in pride v Nemčijo, kjer je ruzlika takoj opazna: tu mala, zapuščena posest malega kmeta, tam skoraj industrializirana kmetija nemškega »Baura«. Tistim številnim našim sezoncem, ki so pred vojno hodili v Nemčijo, seveda tudi tistim, ki so imeli to »srečo«, da so bili tam v ujetništvu ali lagerjih, je deloma znano, kako je Hitler uresničeval svojo agrarno politiko: male kmetije je enostavno združil s posestjo »gross Bauera« in jih podredil veleposestniku. Razumljivo, da so mali kmetje komaj čakali, kdaj se bodo rešili toke suženjske odvisnosti. S Hitler jevim koncem je napočil ta čas. Toda oni so ostali brez strojev, brez osnovnih pridelovalnih sredstev, brez vprežne živine. Zato tolikšna razlika med kmetijami: ene obdelujejo skoraj izključno s stroji, druge pa so še vedno brez mehaniziranih naprav, brez gnojišč, s pašniki na kislih tleh itd. Tu še vedno ni opaziti večjega napredka, kljub izredno naglemu splošnemu napredku v Zapadni Nemčiji, kljub najbolj razviti kemijski industriji in industriji kmetijskih strojev. To pa Seveda ne pomeni, da ne bodo tudi te kmetije v kratkem času zlezle iz zaostalosti. Tam. kjer ne gre posamič, premagujejo težave z združenimi močmi. Obnova vinogradov je možna samo po sodobnih načelih in na velikih zemljiščih, ne glede na lastnino. To je predpis. Tako so obnovili velike vinograde v renskem okolišu — domovini renskega rizlinga. Pa tudi razmerje med cenami industrijskega blaga in kmetijskih pridelkov je ugodno za kmetij-
stvo. V industrijskih središčih lahko kmetje prodajo paradižnike, jabolka, grozdje in solato po 30 do 80 pfenigov za kg, za 60 do 120 Nemških mark (1 marka je 100 pfenigov) pa že dobijo obleko, za 10 do 22 Mark srajco itd. To razmerje je vsekakor zelo ugodno, ni pa ugodno razmerje med čistim dohodkom kmeta in delavca. Zato mnogo kmečkih otrok zapušča kmetije in odhaja v industrijo. To je Problem št. 1 nemškega kmetijstva. Kmetje zahtevajo večje cene za nekatere pridelke, tako n. pr. za mleko. Zaradi tega so izbruhnile stavke mestnih gospodinj in prodajalcev mleka v Bonnu in Münchenu. Prav takrat, ko sem bil v Münchenu, je stavka dosegla svoj višek: gospodinje so omejile potrošnjo mleka samo za otroke, ostalega pa sploh niso kupovale, mlekarji pa so ga zlivali po cestah. Res so se ljudje spraševali, če preostalega mleka ni mogoče uporabiti drugače, toda problem zapadno-nemškega kmetijstva št. 2 je ostal kljub temu neodstranjen.
Za motoriste v Pomurju pa tole poslastico: tistega dne, ko sem bil v Münchenu. je bilo tam 47 nesreč. Nesreča je tu seveda le tedaj, če so smrtne žrtve. Tu vse drvi; moški in ženske na »rollmotorjih« in avtomobilih, ki jih je mogoče — kakor vse ostalo industrijsko blago — kupiti na odplačilo. Blaga je dosti in se pozna, da se Nemčija bori za svetovna tržišča. Za življenjski standard pravijo, da se je zelo pri bližal standardu v ZDA. To je skoraj neverjetno, če primerjamo zmagovalca s premagancem  pretekli vojni. Ta standard pa Seveda ne velja za 1 milijon brezposelnih. za katere v Nemčiji še vedno ni zaposlitve.
Regres
za umetna gnojila
Zveza kmetijskih zbornic FLRJ je sporazumno z Drž. sekretariatom za gospodarstvo FLRJ izdala na podlagi 3. točke odloka o dajanju regresa kmetijskim proizvajalcem pri prodaji umetnih gnojil (Ur. list FLRJ št. 48-55) odločbo z naslednjo vsebino:
Vrste in največje količine umetnih gnojil, ki jih lahko dajejo pridelovalcem no podlagi kontrahiranih površin žitaric in količin industrijskih rastlin, za katere je mogoče odobriti regres po 1. točki odloka o dajanju regresa pri prodaji umetnih gnojil, so naslednje:
	Najv. kol.	v kg na 1 ha		Sku-
Vrste kulture	Du.	Fosf.	Kal.	paj
Pšenica, rž, ječmen 200		300	100	600
oves, koruza	300	300	200	800
sladkorna pesa	250	450	300	1000
sončnice	200	350	250	800
oljna repica	200	300	200	700
soja	—	300	200	500
sezam	200	300	200	700
ricinus	200	300	200	700
konoplja	200	250	250	700
lan	50	150	150	350
tobak	100	200	250	550
industrijska papr	ika 200	500	200	700
cikorija	250	350	500	900
hmelj	1000 1200		800	5000
Skupne količine so maksimum za 1 ha; za večje količine ni mogoče priznati regresa.
Za tla, ki so izčrpana in jim primanjkuje dušika, fosforja ali kalija, lahko za posamezne vrste kulture spremenijo količino ene ali druge vrste gnojil, vendar ne sme količina presegati največje, za določeno kulturo odobrene skupne količine umetnih gnojil. Ta sprememba je mogoča le tedaj, če s tem soglaša pristojni kmetijski strokovnjak.
Če za posamezne kulture uporabljamo mešana — kombinirana gnojila, kot sta KAS in nitrofoskal, potem je treba vzeti največjo količino gnojila, ki 'e skupno določena za 1 ha zemljišča, ki ga bomo posejali z določeno rastlino.
Ing. L. J.
POMURSKI VESTNIK, 12. januarja
5
EGIPT IN ETIOPIJA
NEKDAJ IN DANES
Predsednik Republike maršal Tito je pred krakim obiskal dve prijateljski afriški državi, Etiopijo in Egipt. Z obema državama je sklenil v imenu jugoslovanskih narodov nove, še bolj trdne prijateljske vezi Da bi seznanili naše bralce vsaj malo s tema prijateljskima deželama objavljamo spodaj sestavek prof. Stefana Kousa o zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in gospodarskem položaju teh dveh držav.
EGIPT
Afriko so Grki imenovali Libija. Znana je bila le na severnem področju. Njena notranjost ljudstvu starega svetu ni bila znana zaradi velike saharske puščave in nepristopnih pragozdov. Obdana je z morji, le Sueško medmorje jo je vezalo z Azijo, ki ga je pa prekopal znani francoski inženir Lesseps v prejšnjem stoletju. Njeno obrežje je brez varnih zalivov, ki bi nudili mornarjem varni pristan v času morskih viharjev. V notranjosti so ogromne puščave in neskončne savane z veliko, redko travo, kjer se skrivajo strupene kače. Slede veliki pra-gozdovi z divjimi zvermi. Podnebje je tro-pično, kjer vlada po dnevi silna vročina, medtem ko se ponoči zemlja ohladi malone do ničle Celzijevih stopinj. Tu in tam ob obali Sredozemskega morja so slana jezera, sicer pa prevladuje pesek, zlasti v srednjem območju Sahare.
Kjer namaka zemljo blagodejni sladkovodni izvir, so nastala naselja domačih Berberov in evropskih naseljencev. Tam so tako imenovane oaze ali zelenice, ki so povezane med seboj preko puščav s karavanskimi potmi. Po teh poteh prenašajo dromedarji (kamele) trgovsko blago prebivalcem oaz. Huda nadloga za pokrajino je vroč puščavski veter »samum«, ki dviga oblake prahu in peska ter ga prenaša kilometre daleč iz kraja v kraj. Ko ga odlaga, nastajajo do 500 m dolgi in do 100 m visoki griči holmci, ki jim znanstveniki pravijo »barkani«. Višek starodavne ali antične kulture je dosegel Egipt, ki ga po dolgem namaka edina reka Nil (5920 km), okrog 1. 5000 pred našim štetjem. »Egipt ie dar Nila.« Tako ga imenujejo vsi gospodarstveniki, ki poznajo njegov pomen. Nil je tudi edini veletok in sploh edina reka Egipta. Vsa dežela bi bila samo taka puščava kakor je sosednja Sahara, ko bi je vsako leto ne namakal s svojimi vodami in ne prinašal rodovitnega blata z etiopskih gora, kjer izvira. Ima dva izvira. Beli Nil, ki izvira v jezeru Tana, in Plavi ali Modri Nil, ki ima svoj izvir v etiopskem višavju. Oba Nila se združita pri mestu Khartumu. Ko zapusti lepe, gorske kraje svojih izvirov, teče skozi Nubijo med palmovimi gozdovi pri Sieni in pribuči preko granitnih skal v šumečem slapu v Egipt, kjer se v širokem koritu razlije po dolini. Tu se vije mirno in veličastno proti severu v naročje Sredozemskega morja.
Pred hladnimi vetrovi libijske puščave varuje Egipt gorat libijski svet, ki meji na deželo. Dolina Nila je dolga okoli 150 km, široka pa 30 km. Vsako leto, od srede julija pa tja do srede oktobra, je poplavljena okoli 100 dni. Ko voda odteče, pusti za seboj rodovitno blato. Sedaj »felahi« kmetje hite sejat, da bodo marca prihodnjega leta lahko pobrali prvo žetev. V enem koledarskem letu pospravijo tri žetve. Glavni pridelki so ječmen, pšenica, koruza, riž, bombaž, tobak, sladkorni trs. Iz Arabije dobivajo rdeči granit, ki ga uporabljajo za stavbe. Les jim nudijo libanonske gore (cedre).
Nebo v Egiptu je skoraj stalno sinje vedro. Padavin je komaj nekaj nad 200 mm na cm2. Ravno narobe je v sosednji Etiopiji, kjer pade obilo dežja, na vrhovih Ki-limandžara pa celo sneži. Sneg poleti stalno kopni in napaja korito Nila. Deževje in taljenje snega povzroča, da je vodostaj Nila stalno visok, zlasti poleti, ko ne dežuje po dolini.
Bregovi Nila so zavarovani z nasipi, ki jih tn pa tam prerežejo prekopi z zatvor-nicami, po katerih napeljujejo vodo v posebne, jezeru podobne ribnike, iz katerih črpajo vodo v suhih mesecih. V času poplave štrle vasi in naselja iz vode kakor otoki in samevajo odrezane od ostalega kopnega. Prebivalci se vozijo v čolnih od naselja do naselja, praznično razpoloženi vse dni trajanja povodnji in se vesele »daru« Nila. Ko je dežela spet suha, jo v kratkem spremene palmovi gozdovi, zeleni travniki in zlatoklasa pšenica ter tobačni, riževi in bombažni nasadi v cvetoči vrh. Egipt delimo v Gornji, Srednji in Spodnji. Naj-rodovitnejša sta Srednji in Spodnji. Tudi dolina je tukaj najširša. Nekdanja mesta, ki so pred 4000 leti imela veliko vlogo, so danes razvaline. Tako n. pr. Teba, Karnak, Luksor. Le piramide — grobnice vladarjev, sfinge — kipi s človeško glavo in levjim trupom, spomeniki — obeliski (30 m visoki orjaški stebri) s podobopisi nam pričajo o nekdanji moči, kulturi sužn jeposestniškega reda. Še danes je ob sončnem zahodu vidna večnadstropna votla gora. kamor so nekoč polagali mrliče, katerih trupla so se pod vplivom balzamiranja in suhega zraka posušila in okamenela (mumije). Največ piramid je ohranjenih v okolici nekdanjega Memphisa, Luksorja in pri vasici Gize. Te grobnice faraonov (kraljev) so bile visoke do 200 m in zavzemajo do 800 m*. Gradili so jih toliko let, koliko je kralj vladal. Gradilo jih je več 10.000 sužnjev, ki so težko delo opravljali brez sodobnih tehničnih pripomočkov.
Zgodovino Egipta lahko zasledujemo tja do 3500 let pred našim štetjem. Nekdanji prebivalci so bili zelo zarjavele polti plemena Hamitov. ki so prišli kakor vsa nekdanja ljudstva tam iz srednje Azije neznano kdaj. Vladar Menes (okrog 1. 3500 p. n. š.) začne sebi graditi posmrtni dom. Slede mu Keops. Kefrcn, Mikerina, ki posnemajo Me-nesa. Njihove grobnice — piramide stoje še danes. Zob časa in tatovi, ki so v njih iskali zaklade, so jih poškodovali. Spoštovanje do starejših je bilo veliko. Določene so bile velike in stroge kazni za tistega, ki se je
pregrešil in ni izkazal potrebnega spoštovanja do starejših. Kako mogočni so bili nekateri faraoni, nam priča ogromna razvalina palače »Labirint« s 3000 sobami. Toda pribiti moramo dejstvo, da so vse to zgradili sužnji z velikimi mukami. Egipčani — veleposestniki namreč zaničujejo ročno delo. Kralj Ramzes je bil vzgojen zelo skrbno. Njegov oče, faraon Setos, je povabil vse dečke, njegove vrstnike na dvor in jih vzgajal skupaj z Ramzesom, da bi mu na ta način pridobil zveste podložnike in prijatelje. Ko se je Ramzes nekoč odpravil na osvajanje sosednjih dežel, je prepustil oblast v Egiptu bratu, ki se mu je v odsotnosti uprl in vzel oblast v svoje roke. Ko je Ramzes zvedel za bratov upor, se je vrnil, ga ujel in vse glavne upornike zvezane in privezane zn voz vodil na morišče. Vsi so korakali za vozom povešenih oči, le eden se je ves čas oziral na kolo. Ko je Ramzes to opazil, ga vpraša, kaj tako opazuje? »Moj gospodar, vrteče kolo me spominja, kako se obrača sreča človeka.« Ramzes se zamisli in ukaže oprostiti vse ujetnike vsake krivde.
Kot pogani so častili prirodne sile, zlasti sonce — Ra. Spoznali so blagodat Nila — povodnji in sončne toplote, ki vse oživlja. Arabec Akenaton je že pred 1000 leti zapel soncu himno, ki se glasi: »Čudovita so tvoja dela, o vzhajajoči Helios. Kadar ti pošiljaš svoje žarke, se vse raduje.« Dva in sedemdeset dni vlada v Egiptu silna vročina. Tedaj vse ovene in orumeni. Nato vročina nekoliko pojema in vse polagoma zopet zaživi.
Še bi lahko govorili o tej deželi Nila. Toda preidimo sedaj na novejšo dobo. Uradno se naziva z arabsko besedo »Misr«, arabščina je namreč uradni jezik. Od leta 1517. do 1914. je Egipt bil del turškega ozemlja. Leta 1917 je proglasil Fuad paša samostojnost, sebe za sultana, in 1922. pa postane kraljevina. Angleži so prevzeli skrbstvo, ki je trajalo do 1922. leta. Leta 1936. so sklenili z Angleži pogodbo o popolni notranji suverenosti. Ostanejo pa angleške postojanke ob Sueškem prekopu. Leta 1951. Angleži odstopijo tudi od tega ozemlja. Danes vlada v Egiptu revolucionarni vojaški odbor, ki je 1951. leta strmoglavil staro monarhijo in proglasil republiko. Polkovnik Abd el Naser, reformator egiptovske notranje in zunanje politike, ima težko delo z zastarelimi nazori starega rodu egiptovskih veličin, zlasti z verskimi predstavniki muslimanstva. ki je najštevilnejše zastopano.
Površina dežele znaša 994.300 km2 in ima 19,920.000 prebivalcev. Obdelovalne površine ima 2,445.000 ha. Glavno mesto je Kairo z 2,100.000 prebivalci in je tudi središče arabske kulture z znamenitim arabskim vseučiliščem. Nekdanji središči kali-fata (muslimanski verski in politični prvak se imenuje kalif). Damask in Carigrad sta danes v muslimanskem svetu pozabljeni. Gospodarsko sta važni Alexandrija kot največje pristanišče Afrike, in Port Said, važen prehod skozi Sueški prekop. Po narodnosti je 98 % potomcev Egipčanov, okoli 7000 Grkov, 5000 Italijanov, 31.000 Angležev in 1900 Francozov. S poljedelstvom se peča 70% prebivalstva. Glavni izvozni predmeti so bombaž, ki ga kupujejo tudi naše predilnice v Mariboru, Otiški vrh pri Dravogradu in Litija. Rozine pa dobro poznajo naše gospodinje. Starejši kadilci se še dobro spominjajo egiptovskih viržink, cigaret »Egipt« in »Memphis«. Dateljnovi orehi, riž, vino. sladkor in ostalo južno sadje prinašajo lepe denarce egiptovskim izvoznikom. Rudarska proizvodnja je minimalna. Pridobivajo nafto, mangan, nekaj zlata in fosfat ter morsko sol. Dokaj razvita je trgovska mornarica. Denarna enota je »funt«, ki je po vrednosti približno enak dolarju. Južn: sosed Egipta je Sudan, ki je še do nedavna bil pod skupno anglo-egiptovsko upravo. Zadnja leta se je razvilo močno gibanje za njegovo samostojnost. Onstran srednjeafri-škoga gorstva pa leži Etiopija.
ETIOPIJA
Etiopijci so semitskega porekla in so deloma rimokatoliki, deloma kristjani-kopti deloma pa arabski Berberi, ki so muslimani. Etiopija je tako sturodavna država kakor Egipt.
To je dežela svetopisemske kraljice Sabe in judovskega leva, ki ga še danes imajo v svojem grbu. Dandanes je Združeno cesarstvo, ki obsega štiri velike pokrajine — Tigra, Arnhara, Gojiam in Šoa.. Tem pokrajinam načelujejo Rasi ali knezi. To so veleposestniki, ki posedujejo velika posestva, cele pokrajine. Vasi so borne in prebivalstvo zelo skromno. Prebivajo po ilovnatih kočah — »tukulih«. Toda to so svobodoljubni in ponosni ljudje, ki ljubijo svojo domovino in so pripravljeni braniti svojo zemljo vsak čas. Nekdaj so bili zelo bojeviti in so se često borili med seboj. To so bili plemenski spopadi. Danes tega ni več.
Podnebje je zelo ugodno. Do 2000 m visoke planote nudijo zelene pašnike, kjer se pase številna čreda ovac, koz in goveje živine. V nižjih legah uspeva kulturno rastlinstvo. Zal zemlja zaradi zaostalosti prebivalstva ni tako obdelana, kakor bi lahko bila. Cesar Haile Selassie — imenovan Ne guš — skuša uvesti v deželo evropski način življenja in dela. Zemljo deli med tiste, ki je nimajo in uvaja obdelovanje zemlje po načrtu in z železnimi plugi, ki jih naroča iz Amerike. Ti polagoma izpodrivajo starodavni leseni plug.
Prestolno mesto Adis Abeba s 300.000 prebivalci je obsežno mesto na 2000 m visoki planoti z asfaltnimi cestami, zimzelenimi nasadi in pritličnimi hišami. V novejšem času rastejo tam tudi nebotičniki. Nekaj ti-
Pri ljudeh in strojih v ljutomerski »TOVARNI USNJA«
Večina ljudi, ki pridejo v Ljutomer iz drugih krajev, ne ve za ljutomersko tovarno usnja, čeprav je ta po velikosti na tretjem ali četrtem mestu med sorodnimi obrati v Sloveniji. Stisnjena med Kainen-ščak in Stavnico — vitki dimnik, ki z rahlimi oblački dima potrjuje, da je v obratu življenje — to je tovarna usnja v Ljutomeru.
BREZ INVESTICIJSKIH KREDITOV
Malo čudno zveni ta ugotovitev. Res je, da je bila postavljena tovarna že leta 1880, obnovljena pa po požaru l. 1942. Leta 1946 so dozidali del obratnih prostorov in skladišče. Od takrat obnavljajo obrat le toliko, kolikor dopuščajo lastna sredstva podjetja. Večina strojev je starih že nad 30 let. Odnos sedanje vrednosti nasproti amortizacijski osnovi je 21 %, kar predstavlja 79 odstotkov izrabljenosti strojnega parka. To so res objektivne težave v podjetju. Kljub temu pa so dosegli letno realizacijo, ki znaša nekaj nad 180 milijonov din.
»Pa to še ni vse,« so mi rekli ljudje iz podjetja, »lani smo samo do oktobra plačali čez 43 milijonov din davka na promet.« Če ob vsem tem omenim še povpreček 60 milijonov Glin obratnega kredita in v letu 1955 zaposlenih 42 ljudi, imamo v glavnem vse številke, ki ponazarjajo delo, delovne pogoje in uspeh podjetja. Pa še to: če vzamemo indeks količinske proizvodnje 100 za leto 1952, se je proizvodnja znižala v naslednjem letu za 79, v naslednjih letih pa je spet narasla in sicer: leta 1954 na 102, lani pa na 131. Družbeni načrt podjetja za letošnje leto predvideva 234 milijonov dio realizacije, kar je za 50 odstotkov več kot leta 1952.
VSAK ZAČETEK JE TEŽAK
Tako nekako bi lahko posnel glavno misel iz pogovorov o usta-
novitvi podjetja. Po vojni je bilo podjetje v sklopu tovarne KONUS iz Slovenskih Konjic. Leta 1952 se je »ljutomerski obrat« osamosvojil. Razen tega, da so bili stroji stari, izrabljeni, je odpeljalo matično podjetje KOJNUS ob odcepu ljutomerskega obrata nekaj boljših naprav. Tako je bil začetek res precej »rožnat«.
»Prav takrat, ob sprostitvi planskega gospodarstva in s prehodom na družbeno upravljanje gospodarskih organizacij, smo se znašli na trgu s polnimi skladišči slabega blaga in brez zadostnih izkušenj v trgovskih poslih. Uveljaviti se na tržišču, ni lahka stvar!« — Tako kolektiv.
Zaloge so res vezale velik del finančnih sredstev. Vse to so preživljali v kritičnih mesecih leta 1952 in 1953. Edini izhod je bil: kakovost izdelkov. Kolektiv je to nalogo zelo dobro opravil. Večina kvalificiranih in nekaj polkvalificiranih delavcev, je neutrudoma delalo sam z edinim smotrom, ki se je vlekel kot refren skozi vsa leta od sestanka do sestanka in je bil v zavesti slehernega člana kolektiva: kakovost. kakovost, kakovost. Tako so morali ljutomerski usnjarji izpolniti dve važni nalogi: protlati, mogoče tudi pod ceno. zaloge usnja in takoj pričeti z novim načinom dela, prilagojenim splošnim gospodarskim potrebam. Slab finančni uspeh, ki je vplival tudi na plače delavcev, ni smel zavreti dela v tovarni. Za upravne organe, ki so takrat šele začeli dojemati problematiko podjetja, je bil to brez dvoma zelo trd oreh.
USPEH KLJUB TEŽAVAM
Leto 1954, 1955! V upravi tovarne se kopičijo naročila iz vseh republik. Največji uspeh: septembra lani, pošiljka usnja v inozemstvo. Dobra konjunktura — skladišča praz-
na — finančna sredstva se hitro obračajo — tako nekako bi lahko zapisali o vtisu, ki sem si ga ustvaril ob pripovedovanju o delu tovarne v zadnjih letih.
Pomanjkanje surovin nam dela zadnje čase precej preglavic. Proizvodnja je omejena na razpoložljive zaloge surovih kož. Te dobivamo po določenem razdelilniku v zveznem in republiškem merilu. Ce nam bo uspelo povečati izvoz v inozemstvo. bomo z devizami nabavljali tudi uvožene kože, kar bo vplivalo na količinsko storilnost podjetja.«
Tovarna usnja v Ljutomeru ima tudi svoje prodajalne. V Ljutomeru, Gor. Radgoni in v Ptuju. Te prodajalne sicer ne predstavljajo nobenega dobička za podjetje; zdrav pojav pa je v tem. da tovarna usnja s svojimi trgovinami tekmuje na drobnem trgu z drugimi sorodnimi trgovinami, kar se tiče cen in kakovosti izdelkov.
Tako mislijo in govorijo ljudje, ki ob težkih delovnih pogojih dela io dan za dnevom. V dolgih usnjenih predpasnikih opravljajo svoj posel. Tu in tam izgovori kdo kako besedo, ki pa je obiskovalec ne razume, vendar mu je prijetno pri srcu, če jo sliši ob šumenju vode in škripanju naprav. Močne, od jedke tekočine razjedene roke sledijo gi-, bom posameznih strojev, ki v neenakomernem in pojemajočem ritmu pojejo: »Ne pozabite na nas, ne pozabite na nas.«
Da. Ne pozabite na nas! Več rodov že posluša to pesem strojev. Ljutomerski usnjarji vedo. da ni več daleč dan, ko bo zamrla ob strojili ta pesem. In kaj tedaj?... Ljudje v ljutomerski tovarni usnja so vajeni vseh neprilik. zato niso črnogledi ob misli na prihodnost.
Jože Makovec
Križem - kražem po Pomurju
V Rogaševcih je vedno kaj novega. Pred kratkim je imel IZUD občni zbor. Lani sta bili najbolj delavni dramatska in šahovska sekcija. Novi upravni odbor, ki so ga izvolili na občnem zboru, je sklenil, da bodo uprizorili Nušičevo igro »Protekcija«, za Kulturni teden pa bodo organizirali glasbeno-literarni večer in nekaj poučnih predavanj.
Ljudje v Rogaševcih se že leto dni pripravljajo na graditev kulturnega doma. Pripravili so že 90 tisoč kosov zidije opeke, kamenje za temelje in opravili še nekaj del. Apneničar Viljem Bakan bo daroval za kulturni dom tisoč kg žganega apna. Tudi ostali občani so izjavili, da bodo pomagali.
Ljudska knjžinica je zelo napredovala. Lani so kupili in zbrali 160 knjig. Rednih izposojevalcev knjig je okrog 43, to so večinoma dijaki.
Tudi mladinci iz rogaševskega okoliša so bili odlikovani ob priliki jesenskega taborjenja pripadnikov predvojaške vzgoje. Odlikovanja so dobili: Štefan Marič, Rogaševci, Franc Kuzmič, Jurij, Franc Berta-lanič, Nuskova in Fridrih Buček iz Serdice.
Nov lutkovni oder so uredili v Radencih. Z njim so presenetili pionirje ob Novoletni jelki. DPM in DPD Svoboda sta priredila prvo predstavo in sicer Rdečo kapico. Največ skrbi za lutkovno gledališče sta imela: Rudi Murovič in Nuša Kovič, ki je prvo igrico režirala.
soč km cest in ena železnica veže deželo z ostalim svetom.
Ta gorski svet je kljub tropski vročini zelo pester in pisan. Na vrhovih štiritiso-čakov sc beli snežna odeja, na njihovem vznožju pa cvete oranžno drevo. Po pripovedovanju je lepa cesarica Taitu rekla cesarju Meneliku, naj ji podari kos zemlje, da bi si zgradila hišico v lepem gorskem zatišju. V bližini so namreč žveplene toplice. Menelik ji je podaril vso okoliško zemljo in tako je 1889. leta nastala sedanja prestolnica Adis Abeba. (Nova cvetica). Mnogi nalivi odnašajo rodovitno zemljo. Zato okolico pogozdujejo, da jo spremene v vrt zelenih livad in hladnih logov. V nižjih legah lahko Etiopci poberejo letno 2—3 žetve.
Po drugi svetovni vojni pospešujejo oblasti zlasti razvoj kulturnih in zdravstvenih ustanov. Ravno tako so začeli pospeševati razvoj trgovine, ki je v zadnjih časih dosegla uravnovešenje uvoza in izvoza. V doglednem času, ko bo odstranitev lesenega pluga ter izpopolnitev prometnih zvez dala večje veselje prebivalstvu do dela, lahko postane Etiopija za Egiptom prva severovzhodna afriška izvozna država. Izobrazba bo dvigala kulturno raven zaostalih plemen, ki pričakujejo kulturnih delavcev. Zajezene gorske vode bodo pospešile gradnjo elektrarn, ki bodo dajale silo za pogon industrijskih naprav in prinesle luč skromnim »tukulom (ilovnate hišice), ki še danes uporabljajo brleče leščerbe.
Mnogo zanimivega bi še lahko napisali o tej maloznani deželi. Toda naši ljudje, ki so spremljali predsednika Tita, bodo gotovo opisovali svoje vtise in doživljaje, ki so jih doživeli v tej tropski deželi vedno se smehljajočega sonca.
Štefan Rous
Tudi v Polani so priredili lutkovno predstavo za šolsko mladino. Mladi gledalci so bili po treh kratkih igricah zelo veseli. Nabavili bodo nov lutkovni oder, tako da bodo lahko gledali lutkovne predstave tudi odrasli.
V	Vanča vesi so se rodili lani trije otroci, umrle so prav tako 3 osebe. Umrla sta najstarejši vaščan Franc Bogota, star 82 let. in po Prekmurju znani fotograf Jože Gi-der. Lani je bil v Vanča vesi 1 požar, v stalnem ali sezonskem delovnem razmerju je bilo 34 moških in 27 žensk. V vasi so zgradili 2 goveja hleva. 1 skedenj in 1 kuhinjo, dva gospodarja sta popravila gospodarska poslopja in pokrila ostrešje z opeko.
Na občnem zboru PGD Z bigo v c i so ugotovili, da ni ostalo samo pri sklepih zadnjega občnega zbora. Kupili so novo motorno brizgalno in nekaj orodja. Vinogradniško gospodarstvo Radgona je podarilo društvu 30 tisoč din. Tudi letos bodo pridno delali.
Tudi gasilci v Rogaševcih so zborovali in to v novem gasilskem domu. Dom so zgradili največ s prostovoljnim delom. Sklep občnega zbora je bil ta. da bodo letos dokončno uredili še nekatere stvari v novem gasilskem domu.
V	Gornji Bistrici je bil mladinski sestanek. Mladinci so sklenili, da bodo pripravili dramo
Celjski grofje«.
Črensovski pionirji so gledali ob priliki obiska dedka Mraza lutkovno igrico, učitelj Ivan Bitenc pa je zbranim pripovedoval zgodbe iz NOV. na kar je prišel dedek Mraz, ki je pionirje obdaroval.
Pri Vidmu, v Bučkovcih, 1 v a n j c i h in na Stari gori so se pripravili na prihod dedka Mraza, dijaki in učenci so priredili prijeten sprejem. Mladinke pri Vidmu so same spekle pecivo za 500 otrok in to v električni peči.
Pri Vidmu so organizirali nekaj tečajev. Imajo tečaj za krojenje, ki ga vodi tov. Kreftova, tečaj RK, ki ga vodita tov. Anica Mihelič in Justa Pavelič. Tečaj RK je dvakrat tedensko.
V	kratkem bodo pričeli tudi s kuharskim tečajem.
Na sestanku v Bakovcih so se pogovorili mladinci, kako bi poživeli mladinsko delo v vasi. Sprejeli so nekaj novih članov. Povezali se bodo tudi z nekaterimi sosednjimi mladinskimi aktivi. Ustanovili so naslednje sekcije: šahovsko, dramatsko, strelsko in športno.
V	nedeljo so odigrali bakovski mladinci šahovski dvoboj s šahisti iz Kroga. Dvoboj se je končal neodločeno, z rezultatom 8:8.
D o k I e ž o v s k i igralci so priredili 26. dec. Golarjevo igro Vdova Rošlinka«. V razredu, kjer so igrali, je bilo polno ljudi. Tudi na odru je bila gneča, saj je v razredu težko igrati. Igralci v Dokležovju si toplo želijo zadružno dvorano, toda pri tem bo treba storiti še kaj več kot samo želeti.
Po daljših pripravah so pričeli v G a b e r j u z rednim poukom na kmetijsko nadaljevalni šoli. V vasi je tudi tečaj PLZ, ki ga obiskujejo stari in mladi. Predavanja na tečaju so trikrat tedensko. V drugi polovici januarja bodo delali tečajniki izpit. Iz Dolnjih Slavec" nam sporočajo, da je v vasi precej mladine, ki pa je zelo slabo organizirana. Isto je z gasilci, saj je v tako veliki vasi kot so Dolnji Slaveči komaj 25 članov gasilskega društva.
V	Trnju se je pred nekaj tedni pretepala skupina vročekrvoežev. Konec je bil ta. da je moral iskati Martin Bedernjak zdravniško pomoč, ker so mu med pretepom zlomili roko. V Križevcih pri Ljutomeru ljudje niso najbolj zadovoljni s pismonošo, ki pogostokrat ne dostavi pošte naslovniku, temveč jo da komurkoli.
»JURIJ TEPČEK« na kupšinskem odru
Mladi iz Kupšinec so nas v nedeljo 8. januarja prijetno presenetili, uprizorili so namreč Molierovega 'Jurija Tepčka«. Za Kupšinčane, kjer je že dalj časa vladalo kulturno mrtvilo, pomeni to vsekakor pomemben dogodek. Sicer je res, da ne moremo govoriti o dovršeno umetniški uprizoritvi, vendar, glede na to, da so jo naštudirali v razmeroma kratkem času in da se je mladina z velikim veseljem lotila dela in, če dalje upoštevamo, da so sodelovali mladi, ki so prvič spregovorili pred publiko, jih moremo vsekakor pohvaliti.
Predvsem zasluži priznanje' učiteljica Ida Torbica, ki je delo režirala. Še najbolj življenjsko je interpretirala vlogo baronice Hermina Sinic, tudi odrski jezik je imela precej izglajen. Tudi Marija Horvatova v vlogi neveste je bila kljub nekaterim pomanjkljivostim še precej dobra. Med moškimi se je najbolj izkazal Flegar v vlogi Jurija Tepčka,
čeprav je bil včasih precej neroden. Vsem igralcem se je poznala »trema. nevoščenost, poznalo se jim je, da še ne obvladajo telesa na odru, niso vedeli kam z rokami. Tudi glede jezika bi bilo treba marsikaj grajati, vendar upamo, da ko se bodo zopet predstavili (in to se morajo!), bodo vse napake popravi-	M. Erjavec
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-60S v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
g POMURSKI VESTNIK, 12. januarja
Novoletno praznovanje v Lendavi
Lendavski cicibani in pionirji so koncem minulega meseca presenetili s številnimi prireditvami mnoge mamice in samega dedka. Mraza. Prvi so se predstavili v veliki dvorani Nafte cicibani obeh otroških vrtcev. Po pestrem programu jih je obdaril dedek Mraz. Cicibani pa so sprejeli dedka Mraza tudi v vrtcih, tako so bili kar dvakrat obdarjeni. Cicibane pri Nafti, kjer so odprli vrtec še le pred štirimi meseci, je ob koncu leta obiskal tudi tov. ing. Cerovac. direktor Proizvodnje Nafte.
Mladinska igrica »Mačeha in pastorka" v izvedbi dijakov nižje gimnazije pomeni za nastopajoče lep uspeli. Tri predstave si je ogledalo preko 1000 učencev. Prav bi bilo. da bi se mladi igralci z dobro naštudirano igro predstavili tudi ostali lendavski publiki.
Učenci Dijaškega doma so nastopili s
pionirskima igricama: »Zaloški fantje: in Igrica o dedku Mrazu, dramatizirali pa so tudi »Martina Krpana.«
Omembe vredna je vsekakor prireditev vajenske mladine, ki je pripravila v razmeroma kratkem času dvourni zabavni program. Še več! Da bi v bodoče pritegnili k sodelovanju tudi ostalo vajensko mladino. ki ne obiskuje šole so jih povabili na skupno »čajanko«. Ob koncu pa jim je zaigral vajenski orkester.
Za obdaritev tako velikega števila otrok si je mnogo prizadevalo Društvo prijateljev mladine, ki je zbralo v ta namen preko dvesto tisoč dinarjev. Vsem tistim, ki so materialno prispevali, da so noši cicibani in pionirji bili lepo pogoščeni gre Zahvala, Društvo prijateljev mladine pa zasluži za svoje delo priznanje in pohvalo.	-jo
STAVEŠINCI
Pri nas v Stavešincih obstoja že več let izobraževalno umetniško društvo, ki je pred kratkim imelo redni letni občni zbor. Pregledali so enoletno delo, ki pa ni bilo uspešno, zato niti ne more biti v ponos vaščanom. Lani so pričeli z učenjem igre »Kruci«, toda že pri začetku se je ustavilo. Nekateri trde, da je krivo vodstvo društva. To bi nekoliko držalo kar potrjuje tudi nedograjen kulturni dom.
Imamo ljudi — mladino, ki ma veselje do izobraževalnega dela, toda neživahnost društva jo odvrača tuko, da se posamezniki vključujejo celo v sosednjo društvo pri Negovi. Kaj storiti z društvom, na občnem zboru nismo razpravljali, zaradi majhnega števila prisotnih. Vsekakor bomo morali začeti z delom. So pa tudi težkoče: ni ve-
ščega režiserja. Režirajo le preprosti kmečki ljudje. Potrebna bi bila pomoč obč. sveta za prosveto in kulturo in šole v Negovi.
Kulturni dom gradimo že štiri leta le z dohodki društva in s pomočjo PGD. Ti dohodki so malenkostni. Člani se morajo sestajati v privatnih hišah, kjer ni onega razpoloženja, kot bi bilo v domu. Toda sredstev ni, pa tudi pomoči od nikoder. V preteklem letu smo dom kljub težavam elektrificirali.
Lahko, da je slabost tudi v tem. ker hoče biti društvo preveč samostojno in ni prave povezanosti z množičnimi organizacijami, ki bi gotovo kaj prispevale. Ne moremo pa čakati pomoči le od drugod, zato bo treba delati in takrat tudi pomoč ne bo neizbežna.
IZ SODNE DVORANE
PREDPISE JE TREBA SPOŠTOVATI
Sodnik za prekrške v Lendavi je moral v zadnjem mesecu kaznovati več občanov. ki se bavijo z nedovoljenim šušmarstvom. Zanimivo je, da je med kaznovanimi največ krojačev in šivilj. Kaznovani so bili v zneskih od 2000 do 4000 din naslednji šušmar-ji: Franc Horvat, krojač iz Hotize, Anton Fliser, krojač iz Kapce, Matija Zver, krojač iz Hotize, Nedeljka Zgrabijo, šivilja iz Pinc marofa, Marta Mozjan, šivilja iz Polane in Janez Mešič, mizar iz Gor. Lakoša.
PRED SODNIKOM SO OSTALI
Stefan Vučko iz Dolgovaških goric je v gozdu kradel drva in povzročil Čez deset tisoč din škode. Pri sekanju sta ga zalotila vaščana Jožef Dominko in Jožef Gene.
S tujim premoženjem so se hoteli okoristiti tudi Štefan Madjar, Jožef Kepe in Terezija Cimerman iz Čentibe: odnašali so les iz gozda urbarjalne skupnosti in povzročili okrog 12 tisoč din škode.
Ludvik Silaoyi se je še le pred meseci vrnil iz zapora, nato pa se je znova zaposlil pri Proizvodnji nafte. Tudi sedaj se ni hotel sprijazniti s poštenostjo. Sostanovalcu je ukradel budilko, ki jo je proda! Jožefu Krampaču iz Lendavskih goric za 500 din. Ko so ga organi Ljudske milice izsledili je svojo nedolžnost hotel opravičiti s tem, da jih je celo žalil.	-jo
MALOMARNOST POSLOVODJE
Janez Bokan je lani le pičlih pet mesecev vodil trgovsko in gostinsko poslovalnico KZ Ženavlje. Svojega poslu pa ni vestno opravljal. Predpisane knjige je le površno Vodil, dnevnih izkupičkov ni redile obračunaval in tudi na inventar ni preveč pazil. Posledica takega malomurnega poslovanja je bil primanjkljaj v znesku 101.853 din. Okrajno sodišče v M. Soboti je Janeža Bokana zaradi nevestnega opravljanja službe kaznovalo z 10.000 din.
TUJA DREVESA JE POSEKAL Štefan Ambruš iz M. Sobote je posekal pri Tešanovcih v gozdu, ki je last Rudolfa Sočiča, 4 borova drevesa v premeru od S do 12 em in v gozdu Aranke Škrilec 12 borovcev v premeni od 8 do 13 em v skupni vrednosti 14.000 din. Posekan les je s kamionom odpeljal na svoj dom v M. Soboto.
Na sodišču je priznal, da je ukradel les, zagovarjal pa se je, da ima leto dni starega otroka, nič pa kurjave. Les pa ni uporabil le za kurjavo, ampak tudi za Popravilo brajd. Njegovega zagovora sodišče seveda ni moglo upoštevati in je Ambrušn obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora.
Z NOŽEM NAD MOŽA Vilmoš Kočar iz Rakičana je 2. t. in. prišel precej okajen domov. Žena ga ìi
posebno prijazno sprejela. Med prepirom je zgrabila za dolg nož in moža hudo zdelala. Z bodljajem od zadaj nad bokom mu je prerezala debelo črevo, vranico in trebušno prepono. Težko ranjenega Kočarja so takoj prepeljali v soboško bolnišnico. Verjetno mu bodo rešili življenje.
LENDAVSKA KRONIKA
V lendavskem matičnem okolišu je bilo koncem decembra lani 8882 prebivalcev. Leta 1955 je bilo 129 rojstev; rodilo se je 64 dečkov in 65 deklic. Umrlo je 90 oseb: 44 moških in 46 žensk. Čez leto je sklenilo zakonsko zvezo 81 parov.	-jo
VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 22. januarja
V tekočem tednu obilne snežne padavine, koncem tedna pa predhodna razjasnitev s poostritvijo mraza. V prihodnjem tedou zopet pogoste snežne padavine, zlasti sredi tedna.
OBJAVA
Obveščamo vse interesente, da nismo sklepali pogodb za dobavo zidne opeke v času od 5. do 10. jan. 1936, kakor je bilo objavljeno v PV. Pogodbe bomo sklepali aprila letos, o čemer, bomo interesente pravočasno obvestili.
Opekarna Nemčavci
OBVESTILO
Obveščamo vse člane Avto-moto društva »Štefan Kovač« v Murski Soboti, da bo občni zbor društva v nedeljo 15. jan. 1956 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani hotela Zvezda.
Odbor
V novem letu se priporočamo cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
s svojimi kakovostnimi in cenenimi izdelki
KOLEKTIV
Splošnega mizarstva »JAVOR«
MURSKA SOBOTA
Konkurenčne cene!	Delamo tudi po naročilu!
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Občni zbori gasilskih društev: Ponovno naroča Upravni odbor PGD, da na svoje občne zbore obvezno povabijo zastopnika občinskega ljudskega odbora, SZDL, ZK. RK in občinstvo. Dogaja se namreč, da na občnih zborih ni predstavnikov množič nih organizacij prebivalstva v čigar interesu dela naša organizacija. Funkcionarje opozarjamo, da pripravijo izčrpna pismena poročila za občni zbor. Zapisnike občnih zborov je osmih dneh dostaviti pristojni občinski gasilski zvezi in Sicer v dvojniku.
Požarila poročila: Naročamo poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev da izpolnjujejo mala požarna poročila, kakor tudi velika, v dveh izvodih. Poročila je dostaviti v roku 24 ur občinski gasilski zvezi, ta prvi izvod pridrži, drugega pa takoj odpošlje okrajni gasilski zvezi. Za neredno dostavljanje požarnih poročil, bomo klicali poveljnike na odgovornost.
Pomurski Vestnik: Obveščamo društva bivše murskosoboške OGZ, da smo porav nali naročnino za Pomurski vestnik za leto 1955 ter obremenili društva. V bodoče bo treba plačevati naročnino pri občinski gas. zvezi.
Gasilski vestnik: S Štev. 14 je prenehal izhajati bilten GZLRS. V bodoče bodo vse službene objave objavljene v Gasilskem vestniku. Gasilski vestnik pa bo v bodoče izhajal redno vsak mesec. Uprava gasilskoga vestnika bo dostavljala vsem društvom Gasilski vestnik v dveh izvodih, tudi tistim, ki do sedaj niso bila naročnik, zato naj društva vestnika ne vračajo.
Iz pisarne OGZ
MALI OGLASI
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, primerno tudi za obrtnika, prodam ali dam v najem. — Naslov v upravi lista.
POSESTVO z gospodarskim poslopjem, poljedelskim orodjem, sadovnjakom, vinogradom, gozdom in stiskalnico, prodam.
—	Naslov v upravi lista.
DAM V NAJEM posestvo v Kuršincih p. Bučkovci — vse pridelke na dvoje ali iz tretjine. Po moji smrti nagrada: hiša in 5 oralov zemlje. — Franc Suhač, Kupšinci 9, p. Bučkovci.
PREKLIC. — Podpisani Franc Sinic, poljedelec v Vanča vesi 46 izjavljam, da obžalujem in kot neresnične preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel 6. dec. 1955 v pisarni Kmet. zadruge M. Sobota tov. Josipu Hermanu, poslovodji imenovane zadruge. Imenovanemu se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
KUHINJSKO POHIŠTVO — novo, kompletno in čevljarski šivalni stroj »Holmašin« prodam. Franc Korošec, Ženik 53, Videm ob Ščavnici.
PREKLICNA IZJAVA. — Podpisana Marija Tušek, gospodinja v Stročji vasi št. 59, preklicujem kot neresnično vse, kar sem slabega govorila v oktobru 1955 o Mirku Kolariču, ključavničarskem pomočniku iz Presike.
PRODAM Suhe brestove deske, hrastove doge in hrastove deske (3 cole). Naslov v upravi lista.
STAVBNO PARCELO 10-20 arov v M. Soboti ali okolici kupim. — Naslov v upravi lista.
ŠOFERJA ZA UNIMOG, veščega mehaničnih del in z nekajletno prakso, sprejmemo v službo. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe s 1. febr. 1956. — Kmetijsko gospodárstvo Zavrč.
JERMENICE (remenšajbe) 4 kom. .kupimo
—	premer 600 mm, širina 110 mm, premer odprtine za os 60 mm, odprtina je lahko tudi večja ali manjša. Ponudbe poslati na: Opekarne Lendava.
GOSTILNIŠKO HIŠO (dvodružinsko) v Ptuju prodam — z gospodarskim poslopjem in 3,55 ha zaokroženega posestva. Cena 2 milijona ozir. po dogovoru. Vprašati pri Rudolf Habitli. Ptuj, Zagrebška c. 41.
PISALNI STROJ prodam. Naslov v upravi lista.
IZJAVA. — Ljudmila Čebašek, uslužbenka v Ljutomeru izjavljam, da niso resnične obdolžitve, ki sem jih izrekla o S. Medveščku, uslužbencu bivšega OLO Ljutomer.
OPREMLJENO SOBO V Murski Soboti iščem.
—	Pavla Osterc, DOZ M. Sobota.
POLOVICO HIŠE v Soboti z lepim vrtom in
moško kolo prodam. — Naslov v upravi lista.
Tedenski koledar
Nedelja, 15. januarja — Pavel Ponedeljek, 16. januarja — Tomislav Torek, 17. januarja — Anton P.
Sreda, IS. januarja — Vera Četrtek, 19. januarja — Hranimir Petek, 20. januarja — Fab. in Seb.
Sobota, 21. januarja — Neža
Lunine mene: 20. januarja ob 23. uri 58 minut prvi krajec. — Dolžina dneva: 16. januarja vzide sonce ob 7. uri 41 minut, zaide ob 16. uri 43 minut, dolžina dneva 9 ur 2 minuti.
KINO
RADGONA — 14. in 15. jan. francoški barv ni film »V vrtincu Himalaje« — 18 jan. avstrijski film »Dva v enem avtu«.
LENDAVA — 15. jan. italijanski film »Pesem mladosti« — 17. in 18. jan. ameriški filfn »Slavolok zmage« — 20. in 22. jan. danski film »Zopet sva tu«.
RADENCI — 14. in 15. jan. francoški film »Karneval« — 19. jan. ameriški film »Tri korake od vislic«.
VEL. POLANA — 15. jan. francoški film »Tone in Tončka«.
GRAD — 15. jan. ameriški film »Prijatelja« — 22. jan. angleški film »Mreža«.
Obveščamo tudi ostala kino podjetja v Pomurju, naj nam pošljejo kino-sporede, da jih bomo Objavljali v Pomurskem vestniku — objava je brezplačna. — Uredništvo.
RAZPIS
Upravni odbor Okrajne obrtne zbornice M. Sobota razpisuje delovno mesto
EKONOMISTA
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta z nekaj prakse ali dovršena popolna ekonomska Srednja šola z .večletno prakso.
Nastop službe takoj — plača po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z življenjepisom je treba dostaviti tajništvu Okrajne obrtne zbornice M. Sobota, Titova ul. 5.
Upravni odbor
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
KOLOMANA VARGA
gostilničarja iz Prosenjakovec
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težki uri stali ob strani, nas tolažili in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev. Posebna zahvala požrtvovalnemu zdravniku dr. Starcu za lajšanje bolečin v času bolezni. Nadalje se zahvaljujemo mestni godbi in gasilcem iz Prosenjakovec.
Žalujoči: žena, hčerki in sin z družinami
Razpisujemo mesto
trgovskega pomočnika
manufakturista
Pogoj: izpit za trgovskega pomočnika — manufakurista
Grosistično trgovsko podjetje »Potrošnik«
Murska Sobota, Titova 1
OBJAVA
Na podlagi H. člena Pravilnika o voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ št. 31/52 z
dne U. VL 1955; obveščamo
vse lastnike vozniških dovoljenj. da se bo pričelo podaljševanje vozniških dovoljenj za okraj M. Sobota dne 4. januarja 1956 do vključno 28. februarja 1956 na Tajništvu za notranje zadeve. Prosilci naj prošnji priložijo zdravniško spričevalo.
Po obrazce (prošnje) naj Prosilci pridejo v pisarno Tajništva za notranje zadeve ali pa naj zanje zaprosijo pri avto-moto društvih.
Po določenem roku ne bomo več podaljševali veljavnosti vozniških dovoljenj.
Iz pisarne Tajništva za notr. zadeve M. Sobota
Kar si zagrešil lani, popravi letos. Zaklanega prašiča pravilno oderi in oddaj kožo
K O T E R S U,
ki plača za L razred kož svinj Slovenske pasme 200 din za kg.
OBVEŠČAMO
vse ljubitelje nogometa, da bo redni letni občni zbor NK M. Sobota 19. januarja 1956 ob 19. uri v prostorih hotela Zvezda. Prijatelje kluba vabimo v čimvečjem številu. — Odbor.
AVTOMOBILSKE GUME
710X90 kupimo. Naslov v upravi lista.
Razpisujemo mesto
referenta za poljedelstvo In živinorejo
Pogoji: kmetijski tehnik, z najmanj 5-letno prakso v živinoreji, po možnosti tudi v poljedelstvu — Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 1. febr. 1956 na naslov:
KMETIJSKO GOSPODARSTVO LENDAVA
Na podlagi 16. člena Pravilnika za izvajanje zakona o orožju (Ur list LRS št. 28/54 z dne
24. VII. 1954);
obveščamo
vse lastnike orožja na območju Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota, da morajo podaljšati veljavnost orožnega lista za leto 1956.
Veljavnost orožnih listov bodo podaljševali na postajah Ljudske milice od 1. januarja 1956 dalje, a najkasneje do 10. januarja 1956.
Lastniki naj se predhodno javijo na postaji Ljudske milice, da bodo tam dobili potrebne obrazce, katere je treba izpolnjene vrniti na postajo LM. Vsak lastnik orožja mora ob tej priliki predložiti k prošnji naslednje:
1. izpolnjeno prošnjo — 2. orožni list — 3. koleke za 430 din držav, in 95 din, lokal. Na podlagi 14. člena Zakona o orožju bo pregled orožja na postajah LM po tem-le redu: t. PLM Beltinci, dne 16. januarja 1956 od 8. do 10. ure 2. PLM Lendava, dne 16. januarja 1956 od H. do 13. ure 5. PLM Dobrovnik, dne 16. januarja 1956 od 15. do 17. ure
4.	PLM Prosenjakovci, dne 17. januarja 1956 od 9. do H. ure
5.	PLM Šalovci, dne 17. januarja 1956 od 12. do 13. ure
6.	PLM Moščanci, dne 17. januarja 1956 od 14. do 15. ure
7.	PLM Grad, dne 17. januarja 1956 od 16. do 18. ure
8.	PLM Cankova, dne 18. januarja 1956 od 9. do 11. ure
9.	PLM Rogaševci, dne 18. januarja 1956 od 12. do 14. ure 10. PLM Radgona, dne 19. januarja 1956 od 8. do 12. ure
11. PLM Sl. Radenci, dne 19. januarja 1956 od 14. do 16. ure
12.	PLM Videm ob Ščavnici, dne 20. januarja 1956 od 8. do 12. ure
13.	PLM Ljutomer, dne 20. januarja 1956 od 14. do 19. ure
14. PLM M. Sobota, dne 23. januarja 1956 od 7. do 14. ure
Opozarjamo vse lastnike orožja, da se naj določenega dne in ure zglasijo na pristojni PLM, kjer bodo sprejeli podaljšane orožne liste za leto 1956.
Kdor ne bo v določenem času vložil prošnje za podaljšanje orožnega lista, nam bo s tem dal vedeti, da ne namerava več imeti orožja.
IZ PISARNE TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
SOBOŠKA KRONIKA
poroke, rojstva in smrtni slučaji v decembru Í955
Poročili so se: Rudolf Šafran, mizarski mojster iz Sobote in Alojzija Novak, gospo dinja iz Prhovca pri Čakovcu; Ing. Franc Lejko iz Tropovec in Nada Fabič, učiteljica iz Tišine; Franc Friškič, uslužbenec OLO iz Veščice in Marija Lukač iz Kroga; Štefan Mencinger, mehanik iz M. Sobote in Johana Weinmuller, gospodinja iz M. Sobote; Štefan šparaš, trgovski pomočnik iz Cankove in Vida Gorjup, vzgojiteljica iz Cankove; Dr. Miloš Borovšak, Zdravnik iz M. Soboíe in Marija Šuler, rentgenski tehnik iz M. Sobote;
Rodilo se je 50 otrok: 24 dečkov in 26 deklic, od tega v porodnišnici 45 in le 5 doma.
Umrli so: Emerik Ruža, 72 let iz M. Sobote; Štefan Kuplen, novorojenček iz Rakičana; Alojzija Debelak, 34 let iz M. Sobote; Koloman Car, 48 let iz Mačkovec; Marija Bukovec, 41 let iz Kobilja; Jožef Rajner, 80 let iz Bakovec; Jožefa Smodiš, 53 lei iz Krašč; Ana Kumin, 74 let iz Črnelaver: Viktor Žiško, 8 let iz Rakičana; Marija Serec, 76 let iz Rakičana; Franc Šiško, 35 let iz Makovec pri Apačah.
... in letos v prvem tednu
Poročili so se: Štefan Novak, gradbeni delavec iz Bakovec in Ana Srez, kuharica iz Bakovec; Zoltan Kučan, učitelj iz Cankove in Emilija Kuzma, učiteljica iz. Beltinec; Ernest Braunšpenger, slikarski pomočnik in Apolonija Rigač, oba iz Sobote.
Rodile so: Emilija Koleš iz Sobote, deklico; Elizabeta Tot iz Kapce, deklico; Slavica Piškur iz Lendave, deklico; Marija Kovačič iz Bakovec, deklico; Helena Pok iz M. Sobote, dečka: Irena Zadravec iz Lendave, deklico: Marija Bödiš iz M. Sobote, deklico: Vera Horvat iz Žiškov, deklico; Barbara
Režonja iz Kamovec, dečka; Vera Sukič iz Martinja, deklico; Frančiška Žabota iz Veržeja, deklico.
Umrli so: Judita Kuhar, 82 let iz Rakičana; Julijana Gorčan, 74 let iz Sobote: Janez Ferenc, 56 let iz Sov jaka pri Vidmu: Franc Lovrenčič, 28 let iz Apač.
POMURSKI VESTNIK. 12. januarja 7
GLAS NAŠIH IZSELJENCEV
Pismo rojakom v Francijo
V eni izmed zadnjih številk Pomorskega vestnika smo obljubili, da bomo naše izseljence, kj jih zanima, kako je z združenjem »Bratstvo-Jedinstvo« v Franciji, seznanili s pravili in smotri te organizacije. Obljuba dela dolg - zato danes o tem nekaj besed našega sodelavca Štefana Kuharja.
Že drugi dan bivanja v Parizu so ■ se na moje obvestilo, da sem prispel, od petih rojakov odzvali štirje na prvi razgovor. Od vsakega od njih sem zvedel najmanj za dva rojaka, katerih naslovov nista imela niti podružnica Izseljenske matice v M. Soboti, niti uprava Pomurskega vestnika. To me je napotilo k temu, da sem poizvedoval, kje živi največ naših izseljencev. In zvedel sem, da jih je v Franciji precej, žal pa žive zelo raztreseno. Najbolj kompaktno so naseljeni na območju Norda, t. j. v severozapadni Fran
ciji, kjer je na približno 80 km2 več kot 6000 jugoslovanskih izseljencev, od teh vsaj okrog 2000 Slovencev, povečini iz Prekmurja. Prijetno sem bil presenečen nad številnimi izseljenci, ki so zadnja leta po vojni obiskali domače kraje, posebno pa nad ljubeznijo, s katero so govorili o domovini, o srečanjih doma, o sprejemih, ki jim jih pripravlja Izseljenska matica in o tem, da bodo še in še prišli domov. Nič manj prijetno pa ni bilo moje presenečenje ob srečanjih s tistimi številnimi rojaki, ki še niso mogli priti domov na dopust ali pa niso prišli zaradi takšnih ali drugačnih razlogov: mnogi med njimi žive v tujini že po dvajset in več let. In vse zanima, kako je pri nas, kako živimo in delamo in prav vsi iskreno želijo: še kdaj priti, vsaj malo, v stari domači kraj... Skratka: naši ljudje se kljub večletnemu življenju v tujini s srcem in dušo še vedno niso odtujili stari domovini.
Manj prijetna zame pa je bilo ugotovitev, da naši izseljenci na žalost niso organizirani, da mnogi ne vedo za sorojake, čeprav so eden od drugega oddaljeni le po nekaj kilometrov. Na pik-niku v Puteauxu je več kot 35 naših izseljencev prvič zvedelo za Združenje »Bratstvo-Jedinstvo« in mnogi so se takoj tudi včlanili.
Ker mnogi naši izseljenci ne vedo, da imajo kot člani Združenja mnoge ugodnosti, med drugimi tudi to, da jih potovanje v domovino, če ga organizira Združenje in če so njegovi člani, stane skoraj 5000 fran-
kov manj, kakor če potujejo sami, ne bo napak, spregovoriti kaj o Združenju in njegovih pravilih.
Združenje se imenuje »Združenje Jugoslovanov v Franciji Bratstvo — Jedinstvo«. Njegov sedež je v Parizu, trenutno 3. Rue des Bois, Pariz 19. Na ta naslov se lahko prijavljajo tudi novi člani iz vse Francije. Najbolj zanimivo je to, da Združenje ne zbira Jugoslovanov samo zato, da bi jim omogočalo kulturni in moralni razvoj, posredujoč jim sredstva za vzgojo, čtivo (knjige in časopise) v materinščini, temveč da jim po potrebi daje tudi materialno pomoč. Tako je Združenje v preteklem letu razdelilo precejšnjo vsoto starcem, sirotam, bolnikom, ponesrečencem itd, prav tako pa so tudi dobile pomoč družine tistih članov, katerim je umri rednik. To so prav gotovo velike ugodnosti, ki jih uživajo člani, tembolj zato, ker je članarina sorazmerno majhna (50 frankov na mesec). Združenje si pridobiva / sredstva tudi z raznimi prireditvami, za katere pa sprejema samo prosto-
voljne prispevke. Tako prireja vsako leto tudi tradicionalni bal ob prazniku 29. novembra. Zadnjega so imeli 26. novembra pod pokroviteljstvom ambasadorja dr. Aleša Beblerja. 30. oktobra pa so v Parizu prikazali nekaj jugoslovanskih filmov. Na vsako od teh prireditev je prišlo skoraj 500 naših izseljencev, kar prav gotovo ni malo, če vemo, da jih živi večina izven Pariza in daleč od tega mesta.
Z ustanavljanjem sekcij in poživi t vi j o dela v njih pa se bo koristno delovanje Združenja mnogo laže razmahnilo in zajelo tudi več naših izseljencev. Številne ugodnosti, ki jih imajo kot člani, jih bodo prav gotovo pritegnile v to organizacijo naših rojakov. Pariška sekcija je že začela uspešno delovati. Upamo, da bo naš rojak Jean Svetec, predsednik sekcije, s svojimi poznanstvi pomagal ustanoviti in poživeti sekcije še v drugih okoliših Francije, kjer je mnogo našega življa. Njemu, vsem v vodstvu Združenja in seveda vsem našim rojakom, želimo pri tem delu mnogo bodočih uspehov.
Štefan Kuhar
Vsakdanja podoba sobošket tržnice — prodajalke »lüka«
Zapisek o treh novoletnih državljankah
Poslovile so se od starega in pozdravile so novo
- deklice
Pri Totovih v Kapci je minevale staro leto o znamenja ugodnega pri čakovanja; »mladi« Josip se je tokrat nenavadno hitro vrnil z naftnih poljan, kjer ima vsak dan opravka pri vrtalnih strojih; še ni dobro stopil v domačo sobano, že so njegove oči iskale ženo Marjeto ... Mlada ženica kostanjevih in prosto spuščenih las, bolj slabotnega telesa in iska-jočih oči je sedela pri mizi, šivala in umirjeno zrla predse. Srečanje žene in moža — njunih pogledov, o katerih je bilo nekaj tajinstvenega, ki se naseli v kmečke hrame le takrat. ko pričakujejo nekaj novega, nenavadnega ... Dan je minil brez posebnih dogodkov. Še pri večerji so sedeli skupaj za eno mizo. Pogovarjali se niso mnogo, kakor da ne bi hoteli oskruniti skrivnosti, ki je zajela vso hišo, posebno pa še mladi par. Proti enajsti zvečer se je oglasilo v Elizabeti. Poklicali so rešilni avto in mlada žena se je odpeljala v soboško porodnišnico.
In prav za novo leto 1956!
Kazalci na uri so se naglo pomikali. Od vseh strani soboških ulic so udarjale poskočne melodije. Ljudje so plesali in se veselili, kajti pravkar so bili pozdravili Novo leto. Leto novih želja, hotenj in dejanj!
V mladi Elizabeti pa je tlela ena sama misel, želja ... Postati mati! Nekam počasi se je bližalo jutro: trenutki so bili zanjo minute... In glej: ko je ura odbila pol šest, je bil boj za novega zemljana dobojevan. Znanilec tega je bil mali nebogljenček, vekajoči otročiček, deklica, Eržika! Njej je veljal prvi nasmešek na oznojenih licih Elizabete — mlade matere.
In potem so sporočili Josipu: za Novo leto si dobil hčerkico!
Naš zapisek pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili še dveh mladih mater. ki so na Novega leta dan so-doživljale z Elizabeto: v bolnišnici je rodila še Slavka Piškurjeva iz naselja Nafte pri Lendavi, tik pred polnočjo pa je dočakala novega družinskega člana uslužbenka Obč. LO Milka Koleševa. Obema je »štorklja pri-nesla« deklici.
Fes čudno naključje: staro leto se je od M. Sobote poslovilo z rojstvom deklice, novo pa je poleg številnih obetov in želja prineslo v pomursko metropolo kar tri nove zemljanke. Kaj naj še porečemo k temu — morda to. da bo leto 1956 leto nežnega spola?
Kakorkoli — vsem. trem novoro-jenkam in srečnim mamicam — mnogo sreče in zadovoljstva v življenju!
IZSELJENCI NAM PIŠEJO...
V prvih dneh novega leta smo dobili od naših izseljencev še nekaj pisem, v katerih naslavljajo svoje pozdrave uredništvu, predvsem pa svojcem in znancem v rojstnih krajih. Kakor oni tam — tako želimo tudi mi njim srečno in veselo Novo leto, predvsem pa to, da bi se letos še mnogo bolj zbližali in si doma segli v roke.
Franc in Valentina Lipaj, Rout de Pariš, Soissons, Aisne, Francija:
Sprejeli smo Vašo voščilno kartico, najlepša hvala. Bonne et Heureuse Annee!
Franc Marič, Gruizla 5, p. Kloch, Avstrija: Sorodnik Viktor Marič iz Bogaševec št. 53 Vas prav iskreno pozdravlja in Vam sporoča, da je naročil na Vaš naslov Pomurski vestnik in ga tudi plačal.
Vili Cvernjak, La Ferte, Chevrc-sis, Aisne, Francija: Prejeli smo 700 frankov za naročnino. Veseli nas, da Vam Pomurski vestnik zelo ugaja, da ga vsakokrat težko pričakujete. Zelo smo Vam tudi hvaležni, da ste pridobili novega naročnika za naš list. Pozdravite ga v našem imenu — Antona Forjana!
Družina K. Margo, 24 Rue de Gramond, Pariz, Francija — želi srečno in veselo Novo leto vsem prijateljem v Prekmurju, posebno pa še tov. Vaneku Šiftarju, uredništvu Pomurskega vestnika, svoji mamici in družini Ignaca Špilaka v Vel. Polani. Sporoča tudi. da nas bo letos obiskala. Za pridobljenega novega naročnika Marto Kelenčevo smo ji še posebno hvaležni. Tudi novi bralki Pomurskega vestnika naše iskrene pozdrave!
Arpad Veren, Ferme Du Mont. par Braine, Aisne, Francija: Letna naročnina za Pomurski vestnik znaša 1.200 frankov. Zahvaljujemo se Vam za novoletne čestitke in tudi za pridobljenega novega naročnika Štefana Koceta. Prav lepo ga pozdravite v našem imenu! Obenem posredujemo tokrat Vaše pozdrave in novoletne čestitke Vašim dragim in domačim v Gorici, nadalje pozdrave Štefana Verenn, Mont Hu-zard, Braine, Aisne njegovim dragim in domačim v Gorici in Vaneči, pa sporočilo Štefana Koceta, Braine, Aisne: Pozdravljam domače v Lipi in Turnišču, posebno pa svojo sestro v Lipi in jim želim srečno in veselo Novo leto!
Prijatelj Arpad! Naročnino pa kar pošljite, kakor ste nam pisali.
Irena Kalman. a Mory, par Va-nex, Vrancourt, Pas de Calais, Francija: Res lepo od Vas, da čutite takšno pozornost do našega li-‘ sta. Vaše pozdrave srno tudi izročili ing. Kolomanu Cigitu, ki je bil vzradoščen spričo Vašega zagotovila. da bi ga bili obiskali, če bi vedeli, koliko časa ostane v Parizu. Kljub 250 km bi se bili radi pogovorili z njim o novicah v domovini. Kako lepo se čujejo te Vaše besede! Dobili smo 600 frankov kot naročnino za Lino Kološevo. Najlepša hvala!
Vračamo Vam iz srca najbolj iskrene pozdrave in želje ob Novem letu — posebno slovenski mladini v tujini, družini Kalman in Vam, draga Irena K. Naj Vas letos pot zapelje k nam. da se bomo kaj videli in pokramljali v veseli družbi!
Po dolgih letih spet v domači pokrajini — Skupina naših rojakov ob lanskem obisku stare domovine — med vrtalnimi stolpi na lendavskih naftnih poljih
Še nekaj novoletnih pozdravov naših vojakov
Nupredujete, napredujete — to vsak teden razbiramo iz Pomurskega vestnika in skoraj bo napočil čas, ko bomo tudi mi slekli,- vojaške suknje in se vain pridružili v velikem prizadevanju za lepše življenje V pokrajini ob Muri — pišejo številni naši fantje iz JLA, ki v svojih pismih pozdravljajo bralce našega lista, posebno pa še svoje starše, sorodnike, znance, prijatelje in prijateljice — dekleta ter želijo vsem skupaj srečno in veselo Novo leto.
Franc Forjanič iz Dol. Slaveč 157, Anton Hajdič iz Vidonec 144, Jože Olec iz Kuzme 53, Franc Casar iz Otovec 46, Ludvik Gumilar iz Radovec 55, V. P. 5887/15, Ku-inanovo; Franc Huber, rojak iz Gor. Slaveč, V. P. 4036/8, Skoplje: vojak V. P. 4036/8, Skoplje — Štefan Roudi iz Lendave; Emil Erniša iz Moravec, Janez Rajner iz Kroga, Jože Gomboši iz Kroga, Bela Balcr iz Sebe-borec, Janez Kološa iz Puconec, Pavel Gom-boc iz Ivanje, Aleksander Cuhuk iz Ivanj-ševec, Franc Žižek iz Gančan in Aleksander Hari iz Križevec v Prekmurju, V. P. 1338, Zagreb; Jože Maučec, Janez Sreš in Karel Šeruga iz Beltinec, Jože Fras iz To-šanovec, Jože Gjura, Ignac Vučko, Ivan Sobočan in Martin Žižek iz Bistrice in Josip Titan iz Motvarjevec, V. P. 4988, Niš; Ale ksander Zakoč iz Domanjševec, Franc Ribaš iz Tišine, Franc Kopinja iz Doline, Franc Kiš iz Pinc, Pavel Rajner iz Dobrovnika, Vladimir Kuhar iz Kukeča, Štefan Gabor iz Mostja, Štefan Nemec iz Martjanc. Miha Fujs iz Radovec, Alojz Gumilar iz Radovec, Slavko Hozjan iz Polant, Karlo Ška-per iz Doliča, V. P. 7981, Titove Užice; Zoltan Lanjšček, desetar, V. P. 5170/9, Petrinja; Štefan Casar, Štefan Berden, Štefan Glavač, Franc Hozjan, Drago Horvat, Jože
Recek, Štefan Sobočan, Štefan Gerkeš, Štefan Perš, Ernest Farič, Peter Horvat, Ludvik Vučak, Jože Toplak. Mirko Tratnik, Rajmut Kosedlar. Jože Magaš, Osman Herca in Milan Curič, V. P. 2477, Skoplje.
MLADINA BELTINSKE OBČINE JE NAŠLA TORIŠČE SVOJEGA DELA
Po končanem obveznem šolanju ve malokateri mladinec, kam naj naravna svojo življenjsko pot. Vsi pač ne morejo v visoke šole. Kmetijsko nadaljevalne šole, ki delujejo na podeželju v zimskem času, so najbolj primerna zatočišča naše mladine.
Na območju občine Beltinci so 3 take šole: v Beltincih, Črensovcih in v Dokležovju. Na teh šolah je vpisanih 240 mladink in mladincev. Zanimiva je ugotovitev, da prevladujejo na vseh šolah mladinke. V prvih letnikih je navadno več učencev kot v drugem. Tako je v Črensovcih v prvem letniku 80 učencev v drugem pa 40. V Beltincih je v prvem letniku 60. v drugem pa 30 mladincev in mladink. Na novoustanovljeni šoli v Dokležovju je 50 učencev, kar je precej za sorazmerno majhno vas, kot je Dokležovje.
Kmetijski strokovnjaki iz Beltinec. ki predavajo v šoli. so zado-vojni s svojimi učenci, ki so pridni in z zanimanjem poslušajo vsako stvar. Mladinci se najbolj zanimajo za predavanja o pravilni vzreji živine, mladinke pa predvsem za gospodinjske stvari.
Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
Na evropski fronti
Ko sem se ob povratku v svojo edinico v Foret Mar-mora oblekel v ameriško uniformo, sem mislil, da je napočil konec brezskrbnega kolovratenja in pestrih doživetij. Pa ni bilo tako. Na srečo sem tu končal šoferski tečaj in potem sedel za volan vojaškega Dodga, s katerim sem vozil protitankovski top. Ker sem z ostalimi šoferji kaj lahko prišel do vozila, sem vsako soboto z veselo družbo zavil ali v Rabat ali v Meknes ali v Fez, tri znana maroška mesta. Fez se nam je legionarjem zdel še posebej mikaven, to pa zaradi židovskega dela mesta, kjer so bila lepa, stasita dekleta in kamor smo zaradi prepovedi skrivaj zahajali. .. Lep mesec dni sem v tem obdobju preživel tudi v Tessinu, bogatem vinogradniškem okolišu ob morski obali, kjer so španski in francoski farmarji gojili plemenito vinsko trto.
Lepih doživetij pa je vendarle bilo kmalu konec. Nekega prijetnega septembrskega dne 1944. leta so nas pripadnike 5. tankovske divizije — legionarje, Francoze in Marokance — v Oranu vkrcali na konvoj ameriških transportnih ladij.
Konjenica legionarjev pred pohodom
Močno me je zanimalo, kam nas peljejo. Ker sem bil šofer kapetana Zanchette, Tržačana, ki je bržkone nekaj razumel tudi slovensko, sem ga kar naravnost vprašal o cilju našega potovanja.
Izkrcali se bomo ali kje na Balkanu, ali v Franciji — je bil njegov odgovor.
Po štirih dneh vožnje, ki ni bila nič manj strahovita kot ona iz Marseilla v Oran. so nas izkrcali v St. Ra-phaelu, v južni Franciji. Med vožnjo sem zbolel, doživel bes viharja in brezuspešen napad nemškega bombnika; bil pa sem priča tudi mučnemu prizoru, ko je zaradi prepovedi delitve alkoholnih pijač nekaj starejših legionarje! zblaznelo... Zato sem duševno in telesno zbit stopil na že osvobojeno francosko kopno.
Moj jeep je skupaj s kolono goltal kilometre brez zastoja in odmora. Hiteli smo skozi zanimive francoske predele proti francosko-nemški meji. Sele v okolici mesteca St. Mari smo dohiteli nemške enote in tu sem do-živel tudi prvi spopad ter prvo vožnjo preko minskih polj. Naši so napadali hrib v bližini mesteca in naša motorizacija se je počasi prebijala naprej. Tudi zastali smo, ko je nedaleč od mene raznesla mina del motorizirane kuhinje. Nek podoficir si s svojimi ljudmi in vozilom ob tem prizoru ni več upal naprej in je tako zakrčil pot tudi drugim. Zagato je rešil moj kapetan Zan-chetta, ki je stopil iz jeepa, strgal podoficirju epolete z ramen in pognal kolono spet naprej. Kmalu po tem prizoru so nam že prvi nemški ujetniki čistili pota od min ...
Naša divizija se je potem skupaj z ameriškimi oddelki znašla v prvi bojni črti, ki smo jo uporno potiskali proti Alzaški.
8
11
POMURSKI VESTNIK, 12. januarja