Leto LXVOL, št. 2» Ljubljana, ponedeljek, 14* oktobra 1*35 ■z.'ii±ja vsaK dan popoldne, izvzemSi aedeije is praznike. — lnaeratJ do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 Vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već JI lnseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — > S lov enaki Narod« *e?1a mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oBca ste*. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3to. — NOVO MSSTO, Ujubljanaka o, telefon' st. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon *t_ 65, podružnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101« Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. — ufetniic abesinsšee vlade Ker pa prekinitvi diplomatskih odnošajev ni hotel zapustiti Abe-sinije, so ga skupno s prvim tajnikom zaprli in ju bodo z letalom poslali preko meje Addis A neba, 14. oktobra, r- V soboto je prtsJo na kolodvoru v Addis Abebi do tragičnega incidenta, ki bo najbrže imel še vel tke posledice. Ves diplomatski zbor se je zbral na kolodvoru, da bi se poslovil od italijanskega poslanika, ki je nameraval z vsem posJaniskim osobjem v posebnem vlakcu odpotovati iz Abesinije. Ka»kor znano, je abesrnska vlada po prekinitvi diplomatskih odnošajev z Ttaliio pozvala italijanskega poslanika grofa Vincija, naj v teku 24 ur zapusti Abesinijo. Ta rok je potekel v soboto opoldne. Vlak bi moral oditi že ob 8- zjutraj. Ker pa italijanski poslanik ni prišel na kolodvor, so ga čafc&K vse do 11. V trenutku, ko je vlak kr-enil s postaje, pa je skočil iz vlaka tudi prvi tajnik poslaništva de Grenet in se z revolverjem v roki branil zapustiti abes-insko prestolnico Abesinski vojaki so ga nekaj časa preganjali m naposled ujeli ter razorožili in zaprli. Med tem so tudi italijanskemu poslaniku ki se je zabarikadira! v poslaništvu, sporočili, da ga ne smatrajo več za diplomatskega zastopnika ter da ne uživa več diplomatske zaščite. Abesinski cesar ga je pozval naj takoj zapusti po. slaniško poslopje. Italijanski poslanik je odgovoril da tako dolgo ne bo zapustil poslaništva, dokler ne pride italijanska konzul, ki ga drže Abesinei ujetega Na- posled so poslanika spravili iz poslaništva v neko privatno hišo. kier je bil skupno s prvim tajnikom proglašen za jetnika- Zabranjeno jima je sprejemati vsakršne obiske Italijanski poslanik je poslal abe-sin.sk emu zunanjemu ministru pismo. v katerem izjavlja, da ostane v Addiš Abebi po lastni volji in da se bo pokoril samo sili. Abesinska vlada snrva nI vedela, kaj naj napravi z upornim zastopnikom!, talije. Naposled so sklenili- da bodo italijanskega poslanika in njegovega tajnika prepeljali z letalom preko meje na angleško ozemlje in jih tam iznustili. Važen uspeh Italije Prestop uplivnega abesinskega poglavarja na italijansko stran je izpodkopal avtoriteto abesinskega cesarja Rini, 14. oktobra, g. Po vesteh iz italijanskega glavnega stana v Asmari bo iz 12.000 Abeainoev. ki so skupno s svojim voditeljem Rasom Gugsom preebopili k Italijanom, sestavljen oddH^k neregularnih čet. kt: bo priključen italijanski armadi. Kakor 7>it.rjuiejo uradne italija.n&ke vesti, se je Ras Gug«a osebno predal generalu De TWiu. *r>rern! jalo pa ga ne«kai nižjih rovel mikov 1500 Abesineev je prineslo seboj puške tipa >Mannliehor«. razien tega pa ?e ?0 strojnic 4 gorske top»<>ve in - mala *^r>a za obrambo letal Ras Gugsa je izrazil -^neralu De Bonu svojo vdanost rjo Italije, ^benem pa nado da bo v kratkem sledilo nregovemu vzgledu ve? a-besm^kih ple-mensk'h '-'lavarjev Ras Gu-^a K1 prispel v italijanski glavni "lnn r avtomobilu, ki mu g« je stavil na rarpolago general De Rono. Vrhovni ital-i-ian*k': no-velinik ie sprejel rasa Gukso ze-lo P'-'TatPliicVo Gu.ksa Je takoi prisegel zvestobo Po nepotrjenih r^tme^ih ie name-~3-mT rac; Guk«a pooaka.+; prihoda Italijanov v Ma-Vol^ r>0 milj od Adue. kjer "rih je hot*>i spremi kot nriiRtelje Odpad Gukse '■n ni^^or^-h 12.00o vofakov je osvobodil levo kHlo Tt^lirant^v in iim omosrorji svobodno p-o-K-ranje prot' Makalu. Ttali'an; mislijo. doložai in potrdil njihovo tTO*vbw, ria narodi na abesinski m^ji noceio n^u^/^n nodoblsi dejstvo, da bi mogel Guksa kot negušev vnuk nos^ati kandidat za prestol. če bi bil cesar Haile Se-Vissie strmog lavi jem. Tu mislijo, da bo italijanska vojska prodirala na severu v etapah, kakor je storila dozdaj. Italijanske oete se bodo ustavljale vsaka dva do tri tedne, da izgrade dobljene položaje. Uspeh italijanske politike hn v dobri meri odvisen od naglosti niihov h vojaških operacij. Tu so mnenja, da Italijani ne bi mogli prispeti v Addis Abebo pred novim deževnim Časom. Na vseh bojiščih je zdaj m it. samo italijanska letala delajo izvidniške pođete. London. 14. oktobra. A A. V listu >Daily Telegraph« je objavil njegov vojaški strokovni urednik general Temperlev članek o najnovejših dogodkih na bojiščih v vzhodni Afriki. General ugotavlja med drugim, da ima prehod Hajla Selasija Gukse k Italijanom pomen, kr ga a\ mogoče omalovaževati. Italijani so s« prt svojem pohodu v vzhodno Afriko oči vi dno poslužili enakih metod kakor nekoč Francozi, ko so se pripravljali na zavoievanje Maroka. Takrat so že dolgo preje, nego se ie pojavila njihovo vojska, v posameznih pokrajinah pridobil: nekatere veljake za svojo stvar. Tako so tudi Italijani že dokro sondirali teren 7& svojo politično penetracijo r Abesrniji. Kakor kaže omenjeni primer so dtoeegLi nekaj uspeha, ki je Še večji. Če ee pomisli, da ie zaradi preda ie Haila Selasija Gukse v nekih abe-sinskih pokrajinah znatno padla cesar je vta avtoriteta, če bi se pripefrM samo Se en t«k nrmer. b; se lahko vzhodno-afriška vojna konča in s stvarno zmago Italije in z razSTi-Tom Abesinije. Gospodarske sankcije Poleg prepovedi izvoza v Italijo namerava odbor za sankcije predlagati tudi prepoved vsakega uvoza iz Italije 2enera, 14. oktobra. AA. Posebni poročevalec Havasa javlja: Po seji odbore za gospodarske sankcije je mogoče ugotoviti tri dejstva Prvo dejstvo je splošni vtis. da Žeb odbor v oeloii Čimprej sestavit: gotove predloge o gospodarskih sankcijah Drugo ^stvo je. da nt nobenega nasprotja med angleško in francosko delegacijo m samim 0 i boro m glede sredstev za dosego rega ci-tje Edino vprašanje, ki še ni rešeno, se tiče metode Tretje dejstvo je splošna želja, naj b" bih ored viden, ukrepi Čim mani zzi-*~aln> Ttalijo To poslednje je bilo opa-rt- po govorih zastopnikov Francije. Švice :n Jugos^vlie Angleška vlado smatra za 1 a1, pri m^'meiše če b odbor prepovedal visak izvo7 z Italije v tujino, ker b *n ukrep .iosege! učinek in b? bil najk*ž^ iz-**adlrv Francija ie mnenja da b; bilo mogoče 'zvf^st- orepoved izvoza vq^h za poin i ndustr jo notrebnih :zdelkov Taka r>renoved na b naletela navzlic temu na ovire, k^r bi bilo pogrebno soglasje vseh r*~; ***m or'7adetih držav Enostranske sankcije so brez pomena London. 14 oktobra. AA. V listu »Suo-day Express< je Llovd Georg objavil članek, v katerem pravi, da «ta se Mussolini 'n Laval sporazumela o tem. da =e bodo proti Italiii izvajale zelo zmerne sankcije. Italijani bo to francosko uslugo plačali ze k> drago in pristali na to, da se odpovedo vsem aspi raci jam na Tunis. Francoska di- plomacija je znala zelo vešče speljati DN v zagato, tako da Italiji ne more niti malo škoditi. Vse sankcije bodo nesmiselne. Če bo Mussolini neglede nanje lahko jačil vojsko v vzhodni Afriki in jo zalagal z vsem potrebnim Z gospodarskimi sankcijami ne bo mogoče doseči oamena že v dogledn' bodočnosti, Če jih ne bodo izvajale tudi Nemčija. Avstrija in Madžarska. Stališče Bolgarije Sofija, 14. oktobra. AA. Poluradno »Slovoc objavlja uvodnik pod naskrvom >Sankcije in mi!« V njem komentira ženevski sklep, naj se proti Italiji z vede člen 16. pakta Društva narodov Člen govori o gospodarskih in finančnih sankcijah. List pravi, da se ta sklep tiče tudi Bolgarske in da je 35 njim kot članica Društva na rodo* močno prizadeta Finančne sankcije kot take ne ondejo za Bolgarsko v pos+ev. ker je Bolgarska finančno šibka država. V tem oziru imajo prvo besedo londonska, pariška in newyorška borza. Toda tudi gospodarske sankcije so za Bolgarsko važne, ker kupuje Ttalija na Bolgarskem letno za kakih 500 do 600 milijonov lejev bolgarskega blaga. To vprašanje zasluži zaradi tega vso pozorno st bolgarske vlade. Posvetovanja v ženev? Ženeva. 14. oktobra AA. Finančni strokovnjaki odbora za sankcije so imeli včeraj I popoldne sejo, ki je tajala oeMfa pet v. Na njej so razpravljali o načrtu resolucije za fnančne sankciie Strokovnjaki so se sporazumeli o tekstu ki bo danes dopoldne predložen deWmemu odboru konference, ki bo razpravijaln in sklepala o resoluciji. Sklepi bodo naio objavljeni. Angleški krogi smatrajo, da bi lahko finančne odredbe, ki bodo sprejete danes dopoldne, takoj stopile 9 vel javo. Poseben ser^anek so imeli včeraj popoldne francoski in angleški gospodarski1 strokovnjaki Sestanku je prisostvoval ministe-r Eden. Posvetovali so se o vprašanju gospodarskih sankcij, ki se je sprožilo že na sobotnih razgovorih Prišli lo izvajati gospodarske sankcije težjega značaja, kakor zabrana kre- I ditov. ustavitev trgovinskega prometa j z Italijo in sfično. V teku tretjega tedna se bo začela izvajati blokada na oba, j lah Italijanske Somalije in Eritreje. Če pa še to ne bo pomagalo, bo sledila ! nato blokada Itali ie v Sredozemskem ] morju. Listi naglašajo, da je angleška ; vlada sestavila celotni program sankcij, ki ga bo predložila odboru za sank-cije v Ženevi. Prvi del tega programa, ki se nanaša na gospodarske s&nkrJje, I je že v razpravi. Izjava abesinskega cesarja Med Abesinijo in Italijo so pogajanja odloči orožje nemogoča in naj London, 14. oktobra, r. Posebni poroop- valec lisla »Dailv Express: si je i/posloval intervju z e-besinskim cesarjem. Bil je to prvi novinar, ki rja je ceear e»pr^jH, odkar se je začela vojna z Itali io. An^l^ski novinar je stavil pe*iarju naslednje vprašanje : Ali bi bilo Vade Veličanstvo pripravljeno sklenM mir z Mut^c^olinijem. o*1 se Italija zadovolji I onimi '2.000 kavdratnimi miljami, ki fih ie že nasedla njena vojaka v neeoini Abesini ji. Ceaar je odločno odgovoril: Ifel Italijanska vlada hoče svoj spor z Abo»=inijn ur^iHi z orožjem S tem je prekri V\ r>a,kl [VrnMva narodov, popazila K el los sovo poeodbo in prijateljsko pogodbo z Abesinijo. ki j*3 bda sklenjena 192R leta. 58 rlrnov Društva narodov je že proglasilo Italijo za napadalca, 51 iih je pri pravi ;eno iz a jat i sankcije proh' njej. To je 70 na*= dovolj. Naša veia dolžnost ie. da b-^nimo naše nsemlje. To bomo J tudi storili, kakor bomo najbolje v odslužili ali bodo v kratkem o padli leta 1ft0^, Iz Italije \r> spomenik pH-peljftll v Aduo ffaiv'nanska divizija. Abesinci so „zasolili44 vse vodnjake l#ondon. 14. oktobra, z. Italijanska rojaka v Dankaliji je prekinila vse oporaeije t smeri proti Avši, ker ji je zmanjkalo rod«. Abe-dnei so nametali v vsr vodnjak**. d*> katerih so prodrle ilalijan^ko ^ef^ sol. tako da je njihova voda neužitni. Poostritev položaja v Narodni skupščini Beograd, 14. oktobra, r. V vseh političnih krogih živahno razpravljajo o položaju v Narodni skupščini spričo otvoritve novega zasedanja, ko bo treba izvoliti novo preds&dništvo. Vladnj krogi so odločno proti sedanjemu predsedniku g. dr. ĆJiriću, ki še vedno ni vstopil v JRZ. Z vladne strani se forsira izvolitev sedanjega ministra za telesno vzgojo g. Komnenovića ali pa predsedn-ika vladnega kluba Steva-na Jankovića Minister Komnenović je izjavil, da odklanja kandidaturo za predsednika Narodne skupščine, tako da bi ostal kot vladni kandidat edino g. JankBorls GoduooVfr - Nova poljska vlada Varšava. m oktobra AA. Predsednik republike Moscicka je imeivivai novo poljsko vlade,, ki je sestavljena takole: predsednik vvade Mihajlo Koscialkowski. notranji nrinister Vkidislav Radzijevic, zunanji miTn^terr Josip Beck. minister vojske general l^adija Kasnicki, finančni minister Kvi je t kovčki , pravosodni minister Ivan Mihalovski, vodja postov prosvetnega mri-nistra Konstantin Hilin^ki, kmetijski minister JuHj Ponjatovski, trgovinski minister general Ržila prisego. Jaxx v Nemčiji zabranjen Berlin, 14. oktobra. AA. Vodja nemškega radia Ada lovski je od danes naprej pre-P0^6^ ^ m nemškim postajam, da predvajajo jbtzovv.^, pieano pkisbo. Postaje bodo morale odskn oddajati « poflpeeeva*i nemško pfesno glet-^ Borzna poročila. 9 borao Cur*h, 14. o«c*ra- Booflrad 7.-, Pariz 20-33, Loodpn 16.066, fC^ York 307.126. Brneetj 51-«75, MIlan Madrid 41.^5. Amsterdam 208.06, Beri it. 123 50, Dunaj 5iT.-. Pnsga gardam a-^Tm, Boksom, Težave z Ljubljanico Delo Ini naglo napredovalo, kakor hitro bo ob Africi zgrajena za tvornica Beseda o naivnosti in lepem vedenju Zakaj je Ljubljana za sleparje vseh Rovov pravi Eldorado Ljubljana, 14. oktobra. Doslej m pri taADžnji negulaoljd Ljubi jamce nieo pokazale resne teŠkoče. Vreme 'e bilo nenavadno tiflodno. odvos blata je funk-cijoniral precej dobro in tudi mezdnih sporov ni bik>. ki bi nadržali delo. Ce bi delo na predora k) še toliko hitreje, da bi končali betoniraode dna do u-srtja Gro daščice hi da b5 postavili aapomnco na ftprici. bi bile premagane vse večje ovire in bi ne bilo več nevarnos+i. da bi trpeli Sskodo zaradi slabega vremena Toda jesen se je zaČela^s svoi'mi prilastiti ter je voda napravila občutno škodo pri tftrrl wpornio'. V soboto so pa zapornico že podiTali. Zelo ee jim mudi zapreti vodo na 3 piči. kjer bodo upnrabil i že nokaj uporabnih delov stare zatrornioe. Ko bo voda zaprta na razvodju, bo struga ikorai povsem ^uha in ne bo več r^snp npvamnsfi. Ha bi tih deževje dni le ra*=n ovr- m^n pri delu \Wio iz Gradaščice so skoraj wn spustili v levi zbiralni kanal in se od-teVa v Ljubljanico pri ČVvl ia rakem mostu. Kolikor |e *e pripeka v Ljubi ianloo pri samem iistln. lim ne more delati' posebnih prešla vic. Sedai btp predvsem m to. da '**>-l'rajo srtrtijjo m^d ustlem Ondnščioo in Srvro in da že zbetonirnio oporno zidnv:e fn dno pri stari zaoorniri. To ni na vid^z nob^n rvoblem. potnJeKti pa moramo. d«a Silan je *>dočno Čutu zadrego. Zavedal se je nioge, ki jo je pravkar odigral, zavedal pa tudi, da ne sme popustiti, zato je molče poskišal njen nx>vi izbruh, m ko je Sida videla, da molči. Je postala *e holj razburjena: »Zagiozil si mi, da me ubijaš", to lahko storiš. Zagrozi mi še, da nie izdaš Crvinu: tudi tega se ne bojim. Uprav želim si. Prftrantš mi trud laične izpovedi m pnznanja. Kajti zapornrd si: ako mu ne ^oveš ti. bom stopila s^na predel in mu povedala, da ga zatf&šcani.« »!n si vse to že do konca prerr*isi»a?« jo je vprašal Silan še vedno m^dezno mirno. »Do konca.c »Tudi posledice ?c •Tudi.« »In ti pripravljena za s™*0 Nasnost Žrtvovati zakon, polož?*- ^™ra*tva Si-lanovino. mene?« »Vse.« »Vreči se v vrtj»iec' W te lan»k° P°-BToltne. Se preden "prfnfavaš do brega?« ♦ AJco ara ne đ^^em* m°Je SMJenje itdk .ifma pome*11-« »Veš rudi, k**o 00 sodil svet?« »Me čisto fSB •■ briga. Svet se ni ozi-.-ml r^jMc M twfi |v ne bom nanj. jih voda lahko reano ovura* dokler ne bo postavljena latvornica na flpioi, ako zopet začne deževati, de večja nevarnost je. da bt deroča voda iapodkopavila fte naprej oporno aidovje. ako bi zopet naifaala. nre-ien bi jo lahko »prli. in d« M «aeela iz- nodjedati tudi tlak na dnu sAruse. 2l* na levem brejru pri sterri zatvornJei. bodo morali poruliti. da bodo lahko »betonirali drugega. Najbolje bi bilo. če bi ga ratatrelili. kar pa le težko za m d i prometa. Dele zaitvornice odvažajo Sprot- po tiru na ftplco. Voda j* p^ej visoka In Hm bo delala preglavice pri postavljanju tal varni ee. Lesov fe stare r&Sfornlee n' več posebno zdravo: Tudi vrata so ie delno trhla, toda na Splci bo zwtvornica -^ala lp nol l«"ta ali kvečjemu leto dni bo pa? m^nda vfAt- žata tako dolgo Fnkn bo dol i-^-pdovalo v naprej, je mnogo odvisne M "-na Ce bi voda zaflela naglo na raSonti ••»♦••orn ce sploh ne bodo mogli postaviti te» ^»vio morali peVrvtbi vse delo Zato so t- dnevi precej kritični, kar so opazili tudi meščani, ki Se s nosebnim za rr man iem mi sledu ie jo re-gulorii«9ka del«, radovedni. Če bo potuhnjena Ljubi'aniča Bne4 kakšno zagodla oodietiu — v zab^vn občinstva ... glavni dobitek tombole zadete za prvo s:-lr>. Vendar so naći meščani tako skisa-m, da ea ne morejo ogreti niti na tombolo. PriUl bo pa aeilenl, pri&Ji to revni ljudje it predmestij . in nekateri tudi ta oddaljenih krajev. Olavni dobitek je romal v dkoijo Loko- i . Kaj hoćete, kp «« pa »ooiatoi čut seli na detelo. kjer ke ljudje št nt utapljajo v kitu Toda/ kdo naj vrže prvi kamtn na nje° Ali si 'spioft lahko predočite, kje v»e pričakujejo ob nedeljah obofe mešane? Kdp moTe našteti vm% kulturne V>**fi<.5ti. ki bi naj 1lh meščani opravili ob nede, ljah! 141 tako eno»tavno razcetveriti ee. še bolj komplicirano P* je raaeetvcriti žep. ki je Itak ti tako raacefran, H oe. lo kača pade s koal. Nitf kavarne (tlakar ski škrat jih je krstil za akvarne, kar pščiti niti vode. Zato je rea najbolja, da napraviš ob deževnem vremenu majhen sprehod na promenadi in si okoP'j^ kurja očesa. Za to koPeI doelej »e ni b;'.o treba p-la^evatt taks in drus'h dijacev tn niti ne živ ljenje. Iz Višnje gore Nov grob. V gTadu Višenjski potoki pri Viinji gori je umrla 24. trn. po dpi gem, mučnem trpljenju ga. Miriam Sa-..lassa.Hiittenatatt baronica Codelli-Fah-nenfeld, soproga g. Makea Samaeaa, potomca nad 200 let stare znane ljubljan ske Samassove rodbine in zadnjega last. nika livarne zvpnov v Zvonarski ulici in vile na KarUjvski cesti v Ljubljani. Po-kojnico. ki Je bila plemenitega značaja in usmiljenega srca, je odlikpvala izredna prijaanost. posebno je bila naklonjena otrokom in siromašnim ljudem. Noben revež ni odšel, da ga ne bi grajska gospa obdarovala. Obilna udeležba pri pogrebu je pričaila, da je bila vsestransko priljubljena. Pokopana je bila v la^tp Ttv>bnici na župnem Pokopališču v Višnji gori. Mir njenemu pepel-u, hudo prisade ti rodbin nade iskreno eožalje! Iz Litije Škropilnica za sadjarje. Litijska podružnica Sevdjar»kegra in vrtnarskega druAtva si bo nabavila samodeLno prenosno škropilnico. Za podporo so zaprosili tudi našo občino, ki je določila v ta namen 1000 Din pod pogojem, da bo škropilnica na razpolago vsem našim sadjarjem in ne samo članom SVD. Izprememba v orožniškl alužbi. Litijo je zapustil prožnik g. Triplat France, ki je premeščen v Vevče pri Ljubljani. Prt nas je elužboval g. Triplat »koro celo desetletje in je bil na glasu vestnega in koncilljantnega orožnika. Na novem sluz. benem meetu mu želimo vso srečo! Fo to reportaža. V teložbi brivskega moj stra g. M Hana Drnovška na CHavnem trgu je razstavljana serija ppsnetkov z .Nfinedovega sejma. Prizore je posnel r »r-oađno kamero-reflekeo učitelj g. Zupančič. V našem kraju je precej foioamaterjev In bi želeli, če bi vpeljali redna poročila v alfkah o dogodlkih iz našega kraja. Pri. meme pa bi bHe tnxW pokrajinske slike, ki so najbpfljše sredstvo za povzdigo taij. skega prometa. Iz Radeč Pojasnilo. Prejeli smo: Na žalni svečanosti pb obletnici kraljeve smrti ni igral domači orkester, ampak orkester gasii-sflce čete iz Radeč pod vodstvom g. TJlage, ker kak domač orkester v Radečah sploh ne obstoja. Žalne svečanosti se je udeležila gasilska četa iz Radeč korporativno bn je tudi v So-k^Lski dvorani izvršila vse priprave zanjo Dniiciiig' Nebotičnik Danes v ponedeljek poslovilni večer lapoimke dvoitce Od 16. oktobra naprej nova programska točka, presenečenje za Ljubljano Cene običajne — Y*t«»P prost — Uprava Ljubijaaa. 14. oktobra Slučaj međn&rcduega sleparja Nikole šegote, o katerem so naši listi obširno poročali, je bil za LJubljano zopet senzacija nase, a moral bi biti tudi pouk- ie. gota, ki ga poznajo akoraj vse večje enr. ropake policije, se Je pojavili v Ljubljani kot zdravnik-vodonter državne bolnice. Kot izhodišče za svoje podvige si je izbral kava to Nebotičnik, Va^o'- ie z?hnial vsak dan ob določeni uri naročal angle-&kc\ i i auuoA\L' i.i tMMAiHtvi cajsopubc Mor razne medicinske revije, ki so v javnih lokalih gostom na razpolago. 2vočer se je pojavljal v nebotičnikovem baru, obnašal aelo solidno, zapravljal zelo malo in iskal žrtve. Kaiko daleč je šla njegova predrx_ nost. dokazuje že to, da je nekega nameščenca nebofclčnlkovih zabavišč povabil celo, naj ga obišče nekega kot soliden gost iz boljših krogov in so bili seveda vari. zelo prijazni kadar je koga ogovoril aH ga karkoli povprašal. Ker mu je nekajkrat zmanjkalo denarja, at je pri različnih natakarjtih izposojeval mfjnjSe znp*kr iiVj na^^ii dan vračal z boca to napojnino in si nato izposodil že tudi sto-take- tiuiri ddepar^jtivi ltlk, da si z lzposo. jevanjem manjših zneskov in takojšnjim vračanjem posojila pridobi potrebno zaupanje, se je obnesel tudi to pot. dasi bi čiovek od natakarjev ne pričakoval takšne naivnosti. Komedija z izposojevanjem in vračanjem denaris le traia1r* teta) dolgo, da je trem natakarjem ostal šregota konCuo dolžan skoraj l.Ooo dmarjev, ki jih nihče najbrže ne bo več videl. Istočasno, ko se je v Ljubi jam i pojavljal kot mlad zdravnik, je prav pogosto odhajaj tudi v neko znano štajersko letovišče. V času velesejma je namreč spoznal neko mlado dekle, hčerko petotmaj-skega r»klanca iz nokesra okraja na štajerskem, in je bilo v kratkem tednu že vse pripravljeno za zaroko in poroko. Pretkani kalin je menda pričakoval mnogo denarja. Svojemu cdrag:emu> bodočemu tastu se je predstavil s pravim imenom kot diplomiran eksportni aka<)em£k in se z gospodom poslancem sestajal tOdS. v nekih ljubljanskih ks^varnah, kar je njegov «ugUea> Se bolj povzcttgnfio. TBt pred poroko so ga spretni organi ljubljanske policije pri zaročenki na njenem domu aretirali in ugotovili, kdo se skriva aa postavnim «doktorjem Robeartoca>. Z na-pestnieami so ga seveda takoj sptrejmlli v Ljubljano in ga po policijskem zaslišan jn izročili okrožnemu sodišču, ki mu bo za nekaj časa skrajšalo poroti in ga noto oddalo drugim sodiščem in policrjaon v državi, ki se zanj živahno zanimajo- V Ljubljani si je mladi cdoktor Robert* osvojil srca mnogih dam in jih nekatere olajšal tudi za prav okrogle zneske. Od svoje mize je v nebotičnikovem plesišča odhajal k drugim^ prosil dame za ples, nato za sestanek in končno po presflad-kem govoričenju tudi za majhno cposojL lc«> Dame so nasedale in slepar je v Ljubljani ždvel prav dobro. Zgodba o Nikoli segoti je aiees- povsem vsakdanja. Taksnih sleparjev hodi mnogo po svetu in se najde vedno zadosti naivnih ljudi, ki nasedajo lepim lažem in »e klanjajo lažnim doktorjem. Zlasti naivne so dame, ki jim je menda beseda ZKD: >Paganini« ob 14.16 v Matici Kino Sloga: Kontrolor VVa^on - Lrta Kino Union; Chopinov poslovilni valček DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik, Marijin trg 5, Knralt, GoepoffvetRka eesta 10 in Boh i ner ded. Cesta 29. oktobra H. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. umi Ponedeljek 14. tJn.. Med včeraj in jutri. Red B. Torek, 16. t.m.: Zaprto-Sreda. 1«. t_m: Tuje ldne pred mestno hišo na Aleksandrovem trgu, kjer se je zbralo vs*e meščanstvo in kjer je bil postavljen žalni oltar. Sveeanost je otvorila mestna godba s Cbopinovo žalosti ako, na to pa je i»o govoru predsednika mestne ob- ! čine g. Ivana Malešiča zavladal v počastitev spomina pokojnega kralja dvominutni molk. Ko so pevc* odpeli nekaj ialostink, je kaplan g. zavora opravil ža-kii obrod, nakar je godba zaigrala Beethovnovo žal no koračnico. Besede vseh govornikov BO navzoče globoko pretresle in so se vsi za obljubili, da bodo vestno ixpolnjevali zadnji kraljev ukaz: čuvajte Jugoslavijo! — Nogometna tekma. Na tukajfinjem igri šču v mestnem logu se je prejšnjo nede ljo vršila nogometna tekma med domačim moštvom in Slovenskim športnim klubom ii Kočevja. Potek i ure je bi! precej napet in zanimiv, ker so bile mori nasprotnikov skoraj izenačene, kar je potrdil tudi končni rezultat 3:3. Metličani. zlasti vratar na šega kluba, so pokazali precej požrtvovalnosti. V nedeljo 13. oktobra se je vrMla tekma v Kočevju, ki se je je udeležilo po leg športnikov tudi preeej navijačev. — Nesreča ne počiva. V sredo dopoldne se je težko ponesrečil zidar Jakob Kerč Na stavbi v vasi Griče pri Ribniku se je zlomila opora in se je tako podrl tudi oder. Nesrečni Kerč, ki je Metličan, je padel & m globoko in obležal s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga takoj ca njegov dom, kjer je ostal v negi svojcev. Precej m Je poškodoval nogo in roko, toži pa tndi o bolečinah v prsih in glavi. — Smrtna nesreča. Vso Metliko in otev lico je pretresla vest o smrtni nearočl, ki se je zgolj po naključju pripetila v bil* nji Radovici. Dva mladi dečka, Lope 2fco-gar in Stanislav Aavora, sta pasla ob neki njivi živino in .-tikala po grmovju. ▼ nekem kostanjevem grmu je 16 letni Stanko zagledal zarjavelo puško in poklical tovariša, naj si ogleda najdbo, d« p»o-den je Lojze pritekel, je odjeknil strei-Mladi Šavora je s puško, ki je bila ▼ njej patrona, ravnal tako nerodno, da n je sprožil petelin in je strel zadel samega Savoro naravnost v srce, da je ostal na mestu mrtev. Orožniki preiskujejo, Hgav« last je ta puška, da dolenejo, kdo je po sredni krivec za to težko nesrečo. Pw*k.-je najtrf last kakega tatinskega lovca, k' pa ga bo nafhrf težko nafti, ker s« bo iz J strahu pred kaznijo skrival in orožje enostavno zatajil. Ljudska glasba na delavskih Ljubljana, 14. oktobra. V soboto zvečer je dvorano Delavske zbornice koncertov željna delavska publika skoraj napolnila. Bfl je prvi delavski prosvetni većer »Zaj-je*, delavskega glasbenega društva. Ti prosvetni večeri, ki jih poznamo že nokaj nad tri leta, so vedno bili prav lepo .recimo, skrbno pripravljeni, imeli v vedno ne^ter. lep. rekel bi. nekako domnč, topel program ter se tako vedno v glasbeno- umetniškem oziru zadovoljili svoje obiskovalce v njihovih različnih željah. Strogo umetniško-stilni ti večeri sicer niso, ker niso prirejeni za to, da bodo nekak studio, ki bi samo vzgajal delavstvo, ki bi imel tisti tradicionalni vrstni red. sistem da rabim to besedo, ki bi zopet nekako poslušalcu vcepil poj m. da je to in taka umetnost prava umetnost, temveč so za to in tako, da se naš delavec za neznatno vstopnino po tež kem delu prijetno oddahne in uživa v svoji preprostosti preprosto, a zato toplo pesem in melodijo. Ne gre slediti samo teoriji, da je le tisto umetnost, ki je pokazana tako in tako in zato, da se narod od tega uči in da se mu kaže, kako mora razumevati umetnost in jo uživati, pa četudi mu ta aH ona reč nc gre k srcu in je ne sprejema s čustvom. Trditev, da se mora vztrajati na principu umetnosti, da se mora delati, da se ljudje tega privadijo in razumevajo umetnost kakor se jim je kazala, a ne kakor jo ršče njih duša in srce. četudi ne šolsko civilizirano, temveč od dela na njivah, v tovarnah vz-gojena in prepojena domačnosti, ra-zigranosti in sončne toplote, je napačna. Kaj pomaga držati se nekega določenega sistema, predpisanega reda v izberi programov, sporedov, prireditev, če pa taki predpisi najdejo pra-zno dvorano. Ne. k izrazito umetniškim ali takorekoč umetniško kvalificiranim točkam programa mora biti tudi nekaj ljudskega, recimo, vsakdanjega, ki se posluševalcev baš zato. ker so Ij-udske. hitreje dojmejo ter tako odpirajo vrata za čisto umetniške točke. Mora veljati kakor povsed v realnem življenju pravilo: lepo z okusnim. Večkrat je okusno tisto, kar se ne šteje baš za lopo. Prireditve, posebno koncertne, bodisi vo-calne ali instnrmentalne, morajo poslušalce ne samo učiti in jim govoriti: vidiš, jaz 5<_ m umetniško delo. umetniška dovršonost; temveč jih morajo pred vsem ogreti, odpreti S njih vrata s prijaznim rrkan ;em, toplim biožanjesm prešernih, da rabim to besedo, merlodii. da so tako sprejemljivi zm kvalificirano, izeirilirano umetnost. Delavski prosvetni večeri, kakor je bil sobotni to na terP poro. VWel sem ro že prej večkrat, sobotni pa je to pokaza1 se posebno. Spored je bf! sestavljen umetniško in ljudsko. Poleg priznane lositke ge. Franko vske, ki je pevka velikega formata ki je zapela tri solospeve z dovršeno lepoto, jc igrala ccZarja» posebno dovršeno Cerar-Sob-čenkovo «Od Urala do Bajkala*, in flautist V. Campa pa na flauto dve skladbi, kakor bi pel kos v goščavi. G. Slavko Lukman. član ljubljanske opere, je zapel tri solospeve z živahnostjo, pogojeno z mimiko odgovor j a jočo pesmim, da je moral dodati. Sicer bi tista dodatna pesem lahko izostala ali se zamenjala z boljšo. Ker to je res, nt vsaka pesem, k! se poje na ulici, dobra za koncert. Harmonikar g. Kokalj je zaigral na kromatični harmoniki več slovenskih komadov, da ploskanju ni hotelo biti konca in ie moral dodati. Harmonika je po pojmovanju umetniške teorije kočljivi instrument za koncert. Ali občinstvo je priznalo, da je g. Kokalj čuval z igranimi komadi ozračje koncerta. Tn občinstvo mu jc bilo hvaležno. Pokazalo je, da jc užitek umetnosti in pojm umetnosti večkrat v kontradikciji- Časritam «Zarji» na sobotnem prosvetnem večeru. Tombola in dež Ljubljane, 14. oktobra. Nebo nAT-n je včeraj uakloniio tomuo-lo in dea teT oino lahko zopet vsi zadovoljni, i aRo smo lahko, kakor navadnr), združili plemenitim n-»men m oošve c ni d a ji z vsem drugim, brez česar si pri nas nedelje ne moremo niti misliti. 0 lepem, plemenitem nt socialnem pomenu tombole se je pa govorilo že dovolj prejšnje dni, da. vam vse tko takorekoč pre_ seda. No, hoteli smo samo reči, da jc včeraj bilo nebo še posebno naklon jesno me-šcazLoin — posla 'o iun je dež, da jim ni bilo treba iti na tombolo in da jim da_ nes nihče ne more pitati, da nimajo socialnega čuta. Meščane je treba zagovarjati, 6aj se sami niti ne morejo, zlasti ne ob ponedeljkih. Le pri&najmo, da obhajamo zadnje c^ise zelo skromno božje dni in da je edini sport, ki je v splošnem najbolj pri ljubljen, vzdihovanje. Sedaj je sploh ne varno pisati, da &o meščani praznovali nedeljo veselo, kakor je bila to doslej že vprav sveta tradicija. Ne, pri nas se je zadnje ča«e vse še bolj skisalo in ubogi meščani so tako kisli, da se trnovsko zelje na mah skisa, samp, če pride me. ščan v bližino Ce spJoh izpregovore, čutiš, kako se jim cedi kis z jezika *In pomislite, v taksnem času priredimo pri nas tombolo! Ljudje se mnogo ne zanimajo niti za Abesinijo, kaj šele, da bi se za tonorbok) in socialne namene mestne občine! Seveda, medalja ima tudi drugo stran. S čim bi se pa naj še dandanes človek potolažil, če ne x upanjem na srečo, de bo n.pr. po neumnosti karkoli zadel aii da bo za karkoli imenovan. Skoraj voak goji Pobožno željo, zelo skrito, da bi Dil nekaj časa minister ali pa, da bi zadel vsaj milijon. No, da, če ni drugega, tudi MARIJ SKALAM ROMAN Sida Sitostma Vsakdo ima pravico živeti svoje lastno življenje* »Navidezno da, a v resnici ne. Človek je družbeno bitje Ne pozabi tega!« »Grem preko vsega.« »In potem? Si tako trdno prepričan, da bo šel preko vsega tudi dr. Frangež?« »Sem.« »Sedaj in v bodoče?« »Vedno.« »Ce se pa nekoč ugodi, da omaga?«? »Ne bo nikoli omagal« »Tega ne more zagotoviti niti sam. — Človek se spreminja. Ne bodi tako zaverovana v svoje prepričanje, kajti želje še niso dejstva!« »Mojih sklepov ne omaje jo nobeni argumenti. In če se tudi motim, s ie poti ne krenem več.« Silan se je zastrmel skozi okno. Nastal je mučen molk. Čez nekaj časa se je pa dvignfl, premeril dvakrat, trikrat sobo, se naposled »stavil pred hčerjo in dejal z glasom, ki je očito prikrival prave namene: »Dobro. Ako se že želiš* uničiti, potem se uniči. Ne morem ti braniti. Dejala si, da ima vsak človek pravico uravnati si sam življenje, neoziraje se na nikogar, tudi ne na lastne starše in na lastnega moža. Ce si prepričana, da ti tako veleva nespremenljiva usoda, potem moraš imeti tndi toliko poguma, da izpelješ vse sama. Ne bom te izdal Ervinu in tudi s Frangežem ne bom več govoril. Potrebno pa je, da napraviš čimprej konec vsemu temu. Vrni se domov, stopi k možu in mu povej; »Doslej si bil trdno prepričan, da si poročen s pošteno žensko, ki zna ceniti tvojo nesebično plemenitost, sedaj pa izvedi, da si se motil. Nisem poštena, nisem plemenita. Ženska brez morale sem, izgubljeno bitje, ki te je varalo, samo da nasiti svojo hotnost. Vse kar si storil zame, je bilo zaman. Pocestnica, ki bi jo bil dvignil k sebi iz blata, bi Čutila do tebe več dolžnosti .kakor jo čutim jaz, zato nisem več vredna biti tvoja žena...«« Sedaj je Sida molče poslušala. Njena jeza je plahnela in z njo tudi divja trma. Sflan je nadaljeval: »Tako stori, da boš vsaj v tem še dokazala, da nisi najpodlejši nestvor. Obvaruj človeka, ki ni storil nič drugega zlega, kakor to, da te je ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dnso m ti je zaupal bolj kakor bi neomajnosti granitne skale; obvaruj ga nadaljnje sramote, ki mn jo povzročaš. Ako si zares tak3. kakršno se predstavljaš, ti to gotovo ne bo težko. Kdor ima pogum počenjati to, kar ti počenjaš, ima gotovo tudi doveli i poguma priznati svoje grehe tistemu, na jfflSU PRIMERNO 1 je da kupujete za jesenska in zimska oblatila t** manufakturo sploh pri tvrdki Ali - »A KONGBfi^EM THUl PKl NLNSK. CERKVi DOBRO BLAGO — OGROMNA I/.BERA — NAJNIŽJE CENE DNEVNE VESTI —OuKriije spominske ploaoe kralju Aleksandru I. v ruskem hramu v Pragi. V nedeljo je bila v ruskem hramu na. Olaa-nih v Pragi svečano odkrita spominska plošča b!a?orf»kojnemu kralju AJekeandru L ob prvi obletnici njegove tragične Bmr. ti. Na Grnt marmornati plpAči je t križ iz belepu Da&tfzioj ki ima zgoraj bronasto medaljo. plaketo s kraljevo Po-rioDo. irujevim vencem in jugoslovansko krono. Ta bronaeti okrasek je del^» zna nesa češkega u.met.n i k a akad. kiparja, prof. J a rosi a v:» Brube. Spominsko ploščo je blagoslovil patrijarh Varnava, vzidal jo je pa odbor za oveik0večenje spomina kralja AJeksandra I. Zedinitelja pri Zvezi ruskih bojevnikov v pragi. Spodaj Ima križ taro, v katero so polomili prst z Oplenca, od koder jo Je poslala uprava kraljeve zadužbine. Glavni zvon ruskega hrama na Olsanih. ki $e zv<>nil med spominsko svečanostjo, je dar blaeopokojnega krailja. V ttriuti urama so počivali ostan ki srbskih vojakov ujetnikov med s vetov »o vojno, ki so jih pred tremi leti prepeljali v domovino — Poro« 1 u sta se v Za,=rrebu šumarski inženjer Mile S*>laja in #dč. A eda &orli-je-va, filozof ka. hčerka dr. lv0 šorlija. mar.i »*«Kega notarja in slovenskega i> satelja. Hi!" srečn ' — Blasnikova >Velika pratika« za I9SS6 je izila in dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnjka nasl Ljubljana, Breg to, in ▼ vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike .»Poklon Modrih* — Dva otroka zgorela v kleti. V Vinogorju pri Virovitici je odšel posestnik Marko Radič z družino v vinograd na trgatev, doma pa je pustil v kleti dva otroka Luko in Ivana, ki sta se igrala. Nenadoma so opazili, da je klet v plamenih. Prihiteli so na pomoč, toda bilo je prepozno. Oba nesrečna otroka sta zgorela. — Rodbinska tragedija. V vasi Ravmj-ski Lemas pri Križevcih r.e je odigrala iirozna rodbinska tragedija 65 letni posestnik Gjuro Jajič je pil s svojim sinom Štefanom. V pijanosti sta se pričela prepirati in naposled pretepati. Med prepirom je Štefan pograbil kladivo in toliko časa udrihal po očetu, da je bil mrtev. Ko je naslednjega dne prišla na kraj zločina sodna komisija, si je sin v obupu z britvijo prcrezal vrat. i>z pol ure je umrl. Kakor pripovedujejo sosedje, je bil sin precej nasilen, živel je ločeno od svoje žene in jo zapodil svoja otroka. — Se o tragediji na Sušaka. Trupli Draga Bučinela in Darinke L., ki sta Sla na Sušaku skupno v smrt, še niso našli. Preiskali so morje daleč naokrog, vendar je bil ves trud zaman. Domnevajo, da je močna podmorska stroja trupli najbrže zanesla proti Opatiji ali Lovranu. Policija je zaslišala tudi več ljudi, ki so bili opoldne v bližini čolna, na katerem sta se vozila nesrečna zaljubljenca. Nekateri zatrjujejo, da so slišali, ko je Darinka obupno kriknila: Nikar, nikar; Takoj nato se je pognala na rob čolna, a Bučinel je vanjo večkrat ustrelil. Nato se je vsedel tudi Bučinel na rob čolna in se ustrelil — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, stalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju, '29 v Splitu 26, v Beograd« 24, v Rogaški Slatin: 32, v Zagrebu 20, v Mariboru 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.7, temperatura je znašala 8.8 — Posvetovalnico za pranje finih oblačil je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trgu št 23 nasproti rotovža. V tej posvetovalnici, ki je neka vrata posloval, ntc za nego finih svilen fh *n volnenih stvari, :.>t.i vsak-do potrebno navodilo, kako se z njim ravna. Ako ima katera gospodinja fcakeno obleko iz svile adi volne, pa ne ve, kako bi isto oprala, jo lahko prinese v posvetovalnico, kjer jo bo pod strokovnim nafteoretvom zastonj oprala in zlikala__ 2ENE — NIKDAR VEČ! Dvoboj na dnu morja Iz Ljubljane —ij Minister za pošto in brzojav v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je pripe^ ljal v Ljubljano minister za pošto in brzojav dr. Branko Kaluđjerčić s ^ppro-90 v spremstvu šefa kabineta g Vuka. lovića ter svojega pomočnika inž. Rataj. ca. Včeraj ?-e je odpeljal v Domžale, kjer si je ogleda! radijsko postajo, nato pa na Bled. od*koder se je zvečer vrnil v Ljub Ijano DoPpJ*me je v spremstvu direktor ja pošte dr Vagaje inepiciral posamezne oddelke na poštni direkciji v Ljubljani G. minister se je prijazno pomenkoval s predstojnik! in uradniki raznih oddel. kov ter se zanimal za njih težnje. Tudi zelo razvajenemu okusu nam je mogoče ugoditi z damskim in moškim perilom po jako znižanih cenah. P I R N A T sv. Petra c. 22 in Poljanska c. 1. ipegle-zen). tj— v „'»>-»i».e«.o.-, va;enskem domu se prične sezona predavanj danes 14. t.m ob 19. Uvodno predavanje bo imel g predsednik Rebek: Počastitev spomina kraljeve smrti.< Obenem 6e bo predvajal film o Ik»otM**Vi •vednostih v Beogradu Mojstri in vajenci naj se komemoracije udeležb v ;>o'ne-^ številu —fj Prijavp zs» nd^ro T.crradarine ze davčno 1 co m0rain vložiti v času od 1« X M VT 1035 P^Havfti <*e mora celokupna kosmata naiemnina. ki se plačuje ob času, ko se razglasi poziv za predložitev prijav, to je najemi na za meseca oktobra pomnožena z 12. Even-tuelne odbitke je od*teti šele ob koncu prijave od akupne vsote, da more davčna uprava preiskuigiti njih pravilnost* Davč. . sv« k< ttlii) ii< ne predložijo pravo jasnp prijave, su m^ra po CJ. 137 za k. o :m posred, davkih predpisati 3 oziroma 4 odstotna davčna kazen. Podrobnejša • i vodila so razvidna iz pozivov na uradni tieak] pri mestnem poglavarstvu in davčni upravi. Zvočni kino Ideal " Danes ob 4., 7. in 9- uri senzaeijonalni velefilm Ana Mav \Vong ki GEORG RAFT v filmu Strah kineske četrti Vstopnina l>in 4.50, b\50 in 10 Din »PLESALKA BOGOV« —lj .I.N.A.K. Ldinstvo. Odborova seju se vrši danes, v ponedeljek, dne 14. okt. v klubovem lokalu. Uadi važnega dnevnega reda proeim vse odborniku da »e seje sigurno udeleže; Tajnik. lj— Sestanki vseh hišnih posestnikov v ljubljanskih predmestjih. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani bo pMre d-iii sestanke posestnikov novih in starih hiš v torek 15. ^kt»>bra v Zg. Šiški, v gostilni g. Zajca Franca, v sredo 16. t.m. v restavraciji g. Lasana Roka v Mostah in v četrtek 17. t.m. v Rožni dolini v restavraciji g. Mama. Začetek vsakokrat ob S- zvečer. Na teh sestankih bo predaval predsednik Frelih Ivan o raznih davčnih in drugih stanovskih zadevah in se bo razpravljalo tudi 0 inkprporaciji. Vabljeni so vsi posestniki iz tistih oivših okoliških občin. —Ij Japonca se poslavljata. Drevi se bo v nehotičnikovem baru od Ljubljane poslovil priljubljeni japonski par Simono-to iz Yokobaane, ki pdLhaja na gostovanje v Nemčijo. Zakonca šimoto sta ves ča> svojega bivanja v Ljubljani vzbujala po sebno pozornost in simpatije, z Jutrišnjim dnevom se prične docela nov pro gram, ki bp za Ljubljano predstavlja :zredno presenečenje. —Ij Začetniški tečaj mednarodnga jezika esperanta otvori Del. esperantsko dni. Štv0 v Ljubljani v eredo, 16. okt. t. 1. ob 20. v II. deški osnovni šoli na Grabnu. Zoisova S. Vsi. ki se za esperanto zari i mate, pridite točno, ker se bo ob otvoritvi d^Toč!] čas in dnevi potika. lj —Podsavea muzičara v Ljubljani je na izrednem obenem zboru 7. t. m. izvolil nov odbor s predsednikom jj. Rra-vniSarjem na oelu. Člani odbora so nadalje: Neffat Anton, Stan/č Franjo, Hafner Ivan, Troet Karel, PetstotnLk Bogdan. MuUer Gustav, Wohl-feart Žiga, Gre^orc Janez. Raba Rajhenič Josip ter pnol. Rupel Karlo. V eredo 9. t m. je imel podeavez muzičara skupno z Ljubljansko filharmonijo kome mora ti vn o sejo ob priliki prve obletnice tragične smrti pokojnega viteškega kralja Uedinitelja. Spominski govor je imel ob tej priliki predsednik B ravni oar. =a Tečaj za mizarsko strokovno risanje za mojstre \n pomočnike priredi Zbornica za TOI v Ljubljani. Prične se 20. t. m. ob 8. uri zjutraj in 9e vrsi vsako nedeljo od 8. do 12. ure od 20. oktobra 1935 do junija 1936 v tehniški srednji šoli v Ljubljani (vhod Murnikova ulica št. 9, preko dvorišča, levo pritličje, učna dvorana 5t. 5). V tečaj se sprejemajo tudi mizarji izven Ljubljane. Prijave sc sprejemajo na dan otvoritve v učilnaci. Pouk je brezplačen. MODELE za vse stroje. livarne, opekarne krmarje, modistinje i.t.d. izdeluje najpre-cizneje in najceneje modelno mizarstvo MILAN KRAJNC — Miklošičeva lL,vrt L J l B J A N A Iz Maribora — Prodoren uspeh >Izdaje pri Notaru. Pri premieri sta silna učinkovitost Arjtove drame >Izdaja pri Novari« m njena pretres-ljivos-t oboaistvo globoko ganila. Z režijo tega dela, ki je bila naravnosi presenetili va, Mrs. Mariborska »bom iona posloval aies obrtoopospeeevauM^s aavoda priredi še Is mesec zelo sMiiskmi izpitna preda vanj« as mojstre. PohJbie s prijavami! Teh predavanj se lahko udeleže mojstri ui tudi pomoćni kL — Plesalka ujame samotners endaka. To zanimivo aadevieo nam bo prikazale odrsko izborno pisane komedije »Medvedji ples«, katere premiera bo ob koncu prihodnjega tedna. Srečno ota tu pomešan« Bsbavajoč humor in ganljiva tragike. Reoqs je Kova-oova. a_l Pobrežje se eioktriflclr«! Te dni bo zaiareio v eJektrtčnlh žarnicah naselje pri tovarni Karel Th^ma as Pođbref- Iz Celja —c 2Una svečanost. V nedeljo dopoldne je bLla lepa kom«mor*c i ja, po tra«ic-u0 uoru-iem ct-ij^-«vt*ai protojerejem gaap. ManoJlom č-udićeni. V dvoraoi se je zbralo nad 2oo r>sdb, med njimi za,st^pniki civilnih in vojaških obutev m uradov, šol in društev ter pokojnikovi prijatelji in znanci. Moški zbor »Bratstva< pod vodstvom g. C. PregJja je zapel PreloT-cev0 >PolJana tpžic- Gg. dr. Jerina Iz Laškega in podpolkovnik Stojković eta se opominjala pokojnega prote čud i ča In nje govega plodonosnega delovanje, pevci so zapeli najljubšo pesem pokojne«« prote, Milojevičevo >21tejekoje more«. P0 lepem govoru predsednika Zveze in Bratstva pravoslavnih Slo vencev v Celju g. Draga /i&bkarja je pevski zbor zapel »Vječnaja pamjat< iz Milojevićevega opela. c_ Dve hudi nesreči. Ko je 17-letnl Martin Kukovič, sin posestnika pri Raz_ borju pri Skofji vasi, v četrtek nadasal Kurivo v zakurjeno lončeno peč v stanovanju svojega brata Jerneja, se je nevarno opekel po srlavi, prsih, in rokah. Ko je poetrežnica Jožeta Mirtova s Sp. Hu-dinje sekala drva pri učitelju g. Rošu v Jenkovi ulici, Ji je spodletelo in si je odrekala palec na levi roki. Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. C— V coijski bolnici je umrl v petek 37-letni dninar Pavel Juhart lz Ojatriške vasi. —c Plačajte občinske naklade! Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da so L zapadle v piacUo oDcinske naklade m eicer: najemninski derar za proračunsko razdobje od 1. oktobra do KL decembra 1936, vodarina, kanalska pristojbina in štev n ina ase proračunsko razdobje od 1. ju4ija do 30. septembra Stranke se pozivajo, da plačujejo zapadle roke zanesljivo do M, t.m. pri mestni blagajni celjski. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6 odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po poteku 6 tednov od aneva doepe .osti izostala, bodo izterjana z izvrfebp. —c Odpovedana nogometna tekma. V nedeljo ob 15. bi se morala na Oliznpo vem igrišču na Sp. Hmdinji pričeti drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem. Ker pa je SK Šoštanj pdpovedal nastop, je tegubll tekmo pec forfsit « S : 0. Film, ki ga je desdaj videlo 6239 ljudi KINO UNION Chopinov Poslovilni valček \Volfgang Liebeneiner, Hanna Wa*g, Richard Romanovsky Režija Oeza Bolvar7. Glasba Chopin, Liszt, Mozart. Predstave danes ob 16., 19-15 in 2L15 Predprodaja vstopnic od 11 — 12 in od 15. naprej. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najmanj pol ure pred predstavo. Delavstvo tovarne šešir v stavki Skofja Luka. 13. oktobra. Mezdno gibanje, ki se je pojavilo m«d delavstvom tovarne klobukov šešir v Skof-ji Loki ni od včeraj. Težnja po povišanju prejeenko. se je pojavrla vse zadnje mesece, baje tuda zato, ker so delavstvu, ki je organizirano v Strokovni skupini oblačilnih delavcev, zatrjevali, da se bodo prejemki zvisah ob ugodnejši konjunkturu Z zavlačevanjem so sicer pridobili nekaj časa, sedaj pa je izbruhnila stevka. Prejšnji četrtek so imeli delavci v Društvenem domu sestanek, na katerem so sklenili, naj podjetje v 12 urah sprejme njihove predloge, ker sicer ne bo šlo več na delo. Naslednji dopoldne so še delali, od petka opoldne pa vse delo podiva. V stavko je stopilo loO delavcev Jedro vsega spora je v mezdah. Podjetje bi bilo pripravljeno zvišati plačo za Din 0.10 pri delovni uri, kar bi ixieslo na mesec okrog Din 52.000, delavstvo pa nasprotno vzlraja na zahtevi, naj se mu poviša mezda za delovno uro za Din 0.25, kar bi povzročilo efekt Din 140.000 mesečno. Poleg tega se pojavlja zahteva po boljših higijenskih napravah. Kako se bodo razvijali dogodki je težko redi. Delavstvo je tovarno takorekoč blokiralo in je vstop vsakomur, ki bi b A še pripravljen delati sploh onemogočen. Straža je podnevi in ponoči. Upanja, da bi se stavka kmalu končala vsaj za enkrat ni, ne dvom mo pa, da se bo prej ali slej le našla rešitev, ki bo zadovoljila ob* stranki, ker i m a-ta gotovo vsaka svoj interes, da se v tovarni zopet prične normalno obratovanje. FILM Z.K.D. film. V petek ob ZKD predvajala ljubko fimsko delo »Tesko je biti oee«. Film je poln lepote, lepih posnetkov in neverjetnih komičnih zapletljajev. Za smeh skrbi znani dobričina Romanovskv. Še par dni in videli bomo sijsjno filmsko delo iz življenja potapljačev. V filmu je precej prav komičnih pizorov, pri katerih človek skoro ne pride iz smeha. Poleg drugega bomo 5e videli posnetke iz dna mrrja in delo potapliacer, kt se bi je jo za bogastvo in za lepo ženo. ELITNI KINO MATICA VI SE NISTE VIDELI: BBV VI &E NlivTK VUDS1A Ljubljana je navdušena! Ljubljana uživa ob KAKI. ZJELL.JER-je*i opereti Lil Dftfover p T I Č A R Mana Ande***** Včerajšnje predstave razprodane. Predstave ob 4., 7%« an 9%. svi Stalno prinašamo filmsko reportažo iz Ahesfaiije. Zborovanje sokolskih načelnikov Župni zlet L 1936 v Ljubljani —■ V sokolske vrste samo pravi in značajni Sokoli Ljubljana, 14. oktobra. Načeaiifctvo sokolske impe Ljubljana je sk.iica.lo za včeraj ob 9. v ni»i.- dvo.ani sokolskoga doma na Taboru sejo zbora društvenih načeknkov in načelnic, katere se je udeležilo po svojih zastopnikih 52 društev in čet. Sejo je vodil župni načelnik br. Lojze Vrhovec, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil vse brate in se>t;e, nato pa podal izčrpno in pregledno situ-acijsko poročilo od zadnjega zbora do današnjega. V svojem govoru se je najprej dotaknil vzgoje prednjaštva. ka je neobhodno potrebna, če hočemo doseči uspehe, kakršnih si pni svojem delu želimo. Zlasti v daSS-šnji dobi, ko vidimo povsod omahlj.vce in bojazljivce, je treba Sokolom in Sokoli« csan, ki so prežeti pravega sokolskoga duha in disoipLine. vrtrajati v sokolske«n delu na zacrtani sokolski poti. Po teh lepih uvodnih besedah, ki naj bi bile vsem pravim Sokolom zvezde-vodmee, je poročal br. načelnik o društvenih telovadnih nastopih, okrožnih zlatih, župr.em plavi'nem tečaju, župnih plavalnih tekmah, o tekmah v odbojki in o udeležb' na z'ctu bolgarskih Junakov v Sofiji O vseh teh prireditvah je podal svoje mnenje, nakar je bilo načelnikovo poročilo sotjlosno sprejeto in odobreno. Prav zanimivo je bilo rudi porooi'o župne načelnice s. Micc Kržetove, ki se je poleg tehničnega dela ženskih oddelkov, dotaknila važnega vprašanja sode o\>inje /ene v Sokolstvu. glede na sklepe, spre :ete na nedavnem zboru /upnih načelnikov in ne-čelnic v Beogradu Druga točka dnevneg-i reda, volitev župnoga nacelništva je odpadli, nakar se je razvila obširna razprava o župnem zleru v I. 1936. Po poročilu br nač€lnika. ki je stvarno utemeljil potrebo župnega zleta, so vsi navzoči sog'laflno sklenili da se priredi drugo leto v Ljubljani župni zlet. Na zletu bodo nastopili vsn telovadni oddelki 9 predpisanimi prostorni vajami, za obojo deoo pa bo »načelmštvo sestavilo skupne proste vaje. Razen tega bodo na sporedu javne telovadbe še nekatere posebne točke o katerih bo razpravljalo še župno na'*cl-nlšrvo in bodo vse edrnice o tem pravočasno obveščene. Pri določitvi delovnega programa za bližnjo bodočnost so bili sprejet j po daljši ki stvarni debati naslednji sklepi: Zaradi enotnosti vadbe prostih vaj m zsradj vzpodbude h krepke jšemu delu se bo priredil dvodnevni tečaj za vse društvene načelnike in načelnice V tem tečaju so bodo predelate vse vaje. ki bodo spadale v okvir župnega zleta. Razen tega ime ta tečaj še namen razgovoriti se o vzsgoji naše mladine, o metodi in vzgoji članstva, o sokolski mi-s-li itd. V mesecu februarju bodo župne tekme na orodju v smislu razpisa za letošnje tekme. Te tekme bi bile v telovadnici. Za savezne tekme >b prilik- pokrajinskega zleta v Suborici bodo župne ;zbirne tekme članstva in naraščaja. Nadalje bo župa organtarala smučarske tekme, plavalni tečaj o božiču in župne p4aveine tekme t^kme v prostih panogah, i-grah fn v odbojki. Pokrajinskega zlet.* v Subo»nci se bodo udeležili samo telovadc in telovadke. ki bodo tekmovali m nastopili pri prostih vajah. Za vzgojo prednjaštva se bo priredil v sporazumu z ostalimi župa mi dravske banovine skupni prednjaški tečaj za č'ane in članice. Br. načelnik je nato poročal o seji zbora župnih načelnikov rn načelnic v Beograda, kjer so bfli sprejeti razni nkl^pi, med dru-gfm se bo izdala nova »Organizacija saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«, ki se bo bistveno razlikovala od dosedanje. Zleta v Varšavi se bo udeležilo naše Sokolstvo samo s telovadci in te*3*adtaarni. Navodila bo izdalo savezno n«6cdnrJ*tvo V debuti o rarmera.li v Sokolstvu «o vsa naglašaJi potrebo, da se sokolske wstc prečistijo in da nšk;h industrijcev gg. Dolenca in Heinriharia je >-!.šel v last Nj. V'fi. kneza namestnika Pavla Pogodba je bila seatavljena v pisarni škofje.'oske-cra notarjn a. Steva S'nka pred par dnevi. Grad Brdo je bil svoječasno last ple.m-oitašev Cojzov in je arhitekt>nsko zelo učinkovita. Tmnrmiva stavba, enon.idstrop-na jn sezidana v podobi četver« »k« >ta s. posebnimi prizidki na vogalih. Monumentalno graščino, ki je Mta pod lasrrrriitvom sednjih gospodarjev v marsičem preurejena in popravljena, krase rndf mnoge stu-kature. .^edi po«sk>pia ie veliko dvoriftee. v ostalem pa srx?rmnj«i obsežna stavba docela na življenje pretcklin oaeov. VeT-jetno je, da bo grad sedaj prenovljen Nevaren požar sredi škofje Loke Skofja L0ka, H. oktobra. Včeraj ob 3.30 je nastaJ v KapivcLn^kem predmestju v stnmskerm zidanean aeSSSSV. ju »Ivane Guzeljeve nevairem pjAar, ki bi btl lahko imel za ves ta del škofje Tx>ko najbuj^o posledice. Osrenj je čisto stoicajno odkj-tl mos-Lni stražnik Janez (^aber. PoSfOctto se mo je, da je prebudil «i<*mače in sSki »srasllol. voMkt in dm^i ljiidj*». ki f^, zno&ili vso opremo na drvorlćče. tapraaanL ti so rnorail v pritličju namešoono »lavno skladišče tobaka in zjio**ti vr«ce z zaboji na presto, v nevarnosti pa eo bili tudi s^jsednji u-«-aU, zJasti BoJaffvtova trgovina papirja in Deboljatooa- senik. Ve. lika skrb je bila tudi za skofjeflo*ko Po-štot ki j)e poleg skladišča tobaka. Po hudem napom, v katerem »s<« zlastii po*rtv0 valno In pridno sodelovali tudi v^,jikf m oficirji, so ogonj le ukrotili proti jutru. šJtodo cenijo na 30.000 Dtn. Pogorel,, sicer ni nui,^, pac pa je voda napravila najmanj toliko ^kode. kakor oS^nj. Lastnica Je bila W delno zavarovana. Vse obsodbe je vredno, da ao se pri gašenju — Pod varstvom teme — nafti i ljudj*\ ki so izkoristili splošno zmeflrnja. v o in n^red za ^e^lčru? n«ai«ne. Zado&ni-ku srlavne zalog"e tobaka »o ocirveaJl za približno 1-2-0O Din cigaret, zmanjkalo pa je tudi S eV>kt.ričnih popolnoma novih batertj, ki jih je pn^odi-1 g. <>irap»Tj \% trgovine ljtidem, da so si svetni, ter btt prekinjen električni tok to Je bHam soseščina nekaj časa v temi. MALI OGLASI PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din DAMSKE jahalne škornje št 39 in dve dobro ohranjene Jopice za srednjo postavo ugod no na prodaj. Ogleda se, štu-dentovska ul. 3-1L 2900 RAzno Sveie najfinejše norveSkn bikj £ o L JE It lekarne DR G PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim In slabotnim osebam. KAVARNA STRITAR vsak veder koncert salonski orkester ojevačice 76/L JABOLKA ^t^jerska, prvovrstna zimska v veliki izbiri na zalogi Skladišče Medvedova 7 (Bolaffio). 2931 POUK SIVTLJA SPREJME gospo iiene v dnevni in večerni polk ▼ šivanju lastne garderobe Saslov v upravi" »Slov. Naroda« 7f3/L AKADEMIČAR K A daje pouk iz srbohrvaščine (gramati ke in konverzacijo) Kdo, novo t oglas. odd. »Slov. Nar. ?«m 1 epo fotografijo za zmerno ceno Vam nudi renomirani fotozavod „€r R A Bel EC6fc lastnik FRANJO MAVEC, Ljubljana nasproti hotela Union FOTOTRGOVLNA tstotam pa Vam n>idi vedno sveie filme in alaišai Fotoa mate raka dela izvršuje strok vnjaško. Fotoaparati ie od Din ~5 — naprei. Cene konkurenčne Družabni škandal Bodoči milijarder Eastman voljeno vse, Lepo je, će ofcniaxi sreća čdoveka z bogastvom, toda zato bogat človek še ne sme misliti, da mu je vse dovoljeno- Bridko izkušnjo ima v tem pogledu George Eastman Drvden. Fant čaka zdaj v jet-niški celici, da postane polnoleten in a tem ameriški miljarder, črpajoč svoje ogromno premoženje deloma iz znanih tvornic za fotografske aparate >Kodax Es3tmanJp razvojni krivulji sovjetskega filma lahko zasledujemo politično pot Sovjetske Rusije (e j . imerjamo ruski film s filmi drugih držav, bomo najprej videli, da kaže sovjet-^ka Hmska industrija vseskozi tendencijo-zen značaj, da podpira politiko vladajoče stranke. Pri tocnejšeni opazovanju ta tendenca ne more nikomur uiti, opazimo pa tudi lahko, da kaže ves njen razvoj dve markantno različni fazi. Na razvojni krivulji sovjetskega ti Ima lahko dobro zasledujemo poh*tnoo pot Sovjetske Rusije. Cc je šla prvotna tendenca za izpodkopavanjem avtoritet*' vsega vladajočega — saj je takrat filmska industrija še koketirala s politiko HI. internacijonale v inozemstvu v nadi. v glavni vlog*. Primer kombiniranega filma na način ameriške groteske, torej film, v katerem igrajo ijudje in figu rine na odru moskovskega ateljeja Poletiha pa ludi v naravi na Krimu, to v Novi Guliverc, ki ga je izdelal po fantastičnem romanu J. Svviffa. režiser A. Ptušek s pomočjo Uansparentne fotografije. Filmi, prikazujoči kontrast med novo in staro moralo, bodo zastopani z ljubavnim romanom iz življenja nove moskovske Študentovske generacije- Film se imenuje »Zasebno življenje Petra Vinog"ado-vac in režir 1 ga je Marečet, glasben« vložkp je pa preskrbel A. Kniper. Dragi film te vrste je >VČPraj in danes^. v katerem tipizira režiser A. M. Ron razmerje med moškim in žensko po revoluciji. V isto vrsto spada film režiserja Protozfl no- va y,t'udovitosti ljubezni«. Za primer »historičnega* filma« bi lahko označili fresko iz državljanske vojne iz leta 1919 >Ljute-zen in sovraštvo«, prikazu joČo kolektivno življenje na kmetih, ločeno od sveta po visokih gorah Ta film je reži ral A. Gen delslein. Režiser šnejder se je oziral zgolj na okus množice v pustolovskem romanu 'z življenja altajskih zlatokopov. Film se imenuje >Ziato jezero« in godba v njem je Vas> lenkova. Nedavno je bil v studiu Vos*ok filma dovršen film »Crno žrelom. posnet po povesti Paustovskega Kara-Bou gaz. Film kaže borbo za osvojitev puščave in izpre-membo nomadov v graditelje novega sovjetskega življenja. Dejanje se odigrava na pusti obali Kaspiškega jezera blizu pristanišča Kara Bocraz Film je sinhronizi-ran z god^o nedavno umrlega skladatelja Ipolitova Ivanova, njena končna adaptacija je pa d^lo njegovega učenca S. Poto ckpga. Več novih filmov pa še pripravljajo. Med temi je treba omeniti veseloigro >Začara-ni kemik.:, ki persiflira zastarele predsodke provincijalnega življenja. Ta film izdelujejo baš sedaj v studiu Leninfilma v Gorkem. Zgodovinsko ozadje ima novi film Kronstadt-ski fantje«:, ki prikazuje po libretu Vsevoloda Višnjevskega revolucionarne boje ob Baltiškem morju v letu 1919. Ta film režira Kfim l>zig*n Studio Mos-filma dovrsuje nov film iz športnega življenja in sicer iz življenja nogometašev. Film se imenuje » Zoga in srce t in glavno vlogo igra v niem Gali na Sergejevna. Viktor školovskv dela na scenariju velike revolucionarne epopeje o Stenki Razinu in njegov namen je ovreči napačno mnenje o vzrokih Razinovega punta. Stenka Ražin naj ne bi bil ropar in pustolovec, temveč* vodja socijalnega upora. Požar, M traja m*4 To ni fantazija v duhu \VelUovih ali Vernerev h romanov, temveč č;sta resrica. V ameriški državi Oho je izbruhnil leta stavka rudarjev v premogovnikih, k: je trajala približno šest mesecev. Neke noči so sravkujoči zažgali več cistern petroleja n jih pometali v rove. V enem Jn-vu m> bili vsi rovi dotičnega revirja v pomenih. Min lo je že nad .SO let in p >zar pod >cmlio še vedno traja. Strokovnjaki računajo, da je zgorelo že za 50,000.000 dolarjev premoga. Vlada države Ohio je že davno opustila misel ^a«;it ta požar. feđerVftJ vlad^ pa tii sprejela v načrt javnih del zi re^ite\ gf nečega rudnika. Požar se je šril zelo počasi. Nedavno je neki farmar ugotovil, da v nje.! >vem vodnjaku ni več vode. Ko je hotel pregledati vodnjak, se je začel iz ntega *a*»fi d m. za katc-;m so slednje švignili p'atntm. Cez nekaj • je farmar zapvis-il daj je pa zopert. najboeratejsa rodfbina 6%^eta Dupontova. Vse kaže, rja «o držali Dup^ntovi pre»l M o''pa ni in R^kefellerji v ozadju. O njih ee je zelo maio pi«ak> in govorilo- Zdaj je izpregovoril o njin strokovnjak na pp-Iju narodnega gospodarstva VViriler, ki pravi, da so Puponti ne sa.m<) največji bogataši Amerike, tem već tudi vsega sveta žive v Delavaru, seveda ne v ppdpri-tličnem stanovanju z eno sobo in kuhinjo. V njihovih ro>kah je baje znaten del ame ri&kegra narženil pariški urar Dupont s siromašno plemkinjo- Njum sin peter je bil po milosti Ludvika XVI. povišan v plemiški stan, dobil je naslov grofa Pont de Namur. Med revolucijo se je zatekel v Ameriko. Imej je dva sinova, mlajši mu je uimrl, starejši Irenev je pa položil temelje sedanjega Dupontovega koncema. Temu koncernu pripadajo bogati ruKlniki, kemične tovarne, avtomobilske tovarne itd. Koncern je tako razširil svoje območje, da izdeluje enako fotografske plošče, kakor sintetični kavčuk, tovorne avtomobile in pa br7|>strelne topove, ki njegove izdelke zopet uničujejo, da lahko izdelujejo tovarne nove. Vojaška moč Rusije sodilo Nemci o vojaiki moči Sovjetske unije v strateškem pogledu Nemški listi posvečajo veliko pozornost ruski vojski, zlasti pa njenemu letalstvu. Nemški strokovnjaki trdijo, da ima Rusija 5000 velikih letal in da grade ogromne zrakoplove, ki bodo obsegali 80.000 kubičnih metrov. Do konca d. 1935. bo imela baje ruska vojska milijon izjv^ežbanih pilotov, 500.000 izvidnikov in 5O0.0O0 pilotov za brezmotorno letanje. Glavna moč ruske vojske je v letalih za bombajvMranje. Lahka letala za bombardiranje lahko nosijo na krajše in daljše polete do 600 kg bomb, srednji in težki aparati pa do 1600 kg. Najnovejši tip težkega bombarderja lahko vzame s seboj do 6000 kg bomb, saj razpolaga s 6 motorji in doseže 145 km na uro. Ta bombarder je opremljen tudi z dvema topovoma, nosi pa s seboj tudi 8 težkih in 4 lahke strojnice. Po mnenju rtemskih listov Rusije ni mogoče ogrožati iz zraka z nobene strani. Na severu itak ni mogoče napadati zaradi polarne klime, na jugu pa je Rusija zavarovana, ker je sklenila prijateljske pogodbe s Turčijo in Iranom, dočrm ji na v zraku ne morejo tekmovati niti Finska, niti Rurmmi.m. Ne jezite se Star ljudski pregovor pravi, da se človek preagodaj postara, če ee jezi, in to potrjuje tudi znanost. Protfesor Frita-sehke se je prepričal, da gotove ždeze, ki izločajo v našem telesu za iizmenjavo snovi važne šoke. takozvane enzime^ ta Roj prenehajo delovati, čim se začne človek jeziti. Ti soki imajo v Človeškem telesu nalogo Izrabljati redi/Lne snovi m Podpirati izgradnjo novih ceflic. 6e enzimi manjkajo, ee izmenjava snovi zavle. če in gre mnogo Po vršne je, tako da pada vrednost hrane za prehTano organizma na minimum. Potem izostane tudi -.»eo obiavJjanje oWV»v, koža «e gubanči, na nji nastanejo gube. lasje ne dobivajo dovolj barvila m zato posive. To nam kaže, da ima jeza ta neprestana duševna potrtost za posledico znake starosti mnogo prej nego pri ljudeh, čijih žleze lahko dtehijajo brez vseh ovir. Vzemite si to k srcu in ne jezite se, se_ voda če morete. Nekaj za varčne ljudi Izuma miadega bostonskega elektrotehnika se bodo kmalu veselile vse hranilni ce, ki so preizkusile že vse mogoče metode napada na žepe varčnih ljudi z večjim al' manjšim uspehom. Novi izum je zelo zanimiv in med varčnimi ljudmi bo gotovo naletel na odobravanje. V hranilniku je avtomatična gramofonska naprava, ki varčnega človeka bodisi prijazno ogovori ali pa mu bere levite, kakor pač zasluži. č*e vržeš v ta hranilnik novčič, se ti prijazno zahvali. vržeš vani dva novčioa. se začuje iz njega: *I>obro. kdor mlad 5todi, na stara leta ne bo trpel pomanjkanja«. Ce pa vržeš v hranilnik srebrn novcič. je ve selje v njem še včje. A cs pozabiš izpolniti svojo dolžnost, se hranilnik trikrat zapored razjeri bolj nego se zna zakonika žena. Če si ji pozabil kupiti nov klobuk. Mnogi varčni ljudje imajo pa trda srra in v takih primerih pove hranilnik, da mo ra slišati, kdor noče čutiti- Iz hranilnika se začuje žalostno ječanje, spominjajoče na tarnanje judov pod jeruzalemskimi zidovi. To se nadaljuje, dokler človeka ne mine potrpljenje, da vrže v hranilnik nekaj denarja. Američani se samo boje, da bi ne segle po tem izumu davčne oblasti. Te bi že znale poskrbeti, da bi se izpremenile prijazne arije hranilnikov v peklensko rjovenje, ki bi iztisnilo iz malomarnih davkoplačevalcev zadnje beliče. Demanti iz stekfc Kako se dajo izdelovati dragoceni de manti strogo znanstveno in ne predrago, ve podjeten zamorec v Transvaalu. ki se je zagovarjal te dni pred sodi5čem v zadevi delovanja široko razpredene tolpe sleparjev. Zamorec ki je trdil, da je vodja tolpe, ie priznal, da je usoešno vodil trgovino s ponarejenimi Jemantl na vsem ozemlju Transvaala in Oranž«,«. 30 karatni *dragulj< je bil po njegov; metodi izdelan za par dolarjev in prodan za 3o0 dolarjev. Sleparji so delali kakor znanstveniki. >De-mante< so izdelovali iz steklenic iz bele in niti Poljska. Vojaški položaj Rusije je dovolj ugoden tudi v Aziji. Od strani Afganistana, Tibeta ali Kitajske ji ne preti nobena nevarnost. Prvi dve državi nimata v vojaškem pogledu nobene vloge, Kitajska pa ima dovolj drugih skrbi. Amursko oblast in ozemlje pri Vladivo-stoku brani dobro opremljena armadi generala Blucherja. Nagli vpad Japoncev preko Amurja se ne zdi verjeten. Zato se more sklepati, da sovjetske zračne sile niso namenjeno obrambi, temveč napadu. Vladivostok je danes najmod^rnej^ utrjena in oborožena trdnjava, kjer ie zbranih 300 do 4O0 velikih ruskih letal, pripravljenih vsak čas za napad preko morja na glavna mesta japonske industrije, zlasti vojne, v kolikor leže v območju teh letal. 500 do 600 drugih letal je pripravljenih za obrambo Amurja vzdolž Mandžurije, ki jo na ta način tudi ogrožajo. Tudi položaj Anglije rra severozapadni meji Indije ter okoli Perzijskega zaliva in Irana ni preveč zavidljiv, ker lahko ruska 'otn'a uničijo petrolejske vrelce v Iranu. ga stekla z debelim dnom- Ii dna so izrezali velik kos in ga obrusili, potem so ga močno segreli in vrgli v jx)*odo, napolnjeno s sladkorjem Med nad i m ohlajanjem so se pojavili v ttekla mehurčki, kar se pa ni dalo preprečiti. Končno je sledil pCđces, ki je dal »de mantu zadnji blesk. V"-1? dni so knhali v vodi, pomešani z r^\ ki e prodrla v mehurčke in kos stekla je padel potem kot surovi demant i* n>Ih. Petem *o -_:a >.> pre parirali v demantni kislini in ponarejeni *dragulj< je bil ^otov Predajali m svoje izdelke iak>>, Kakoi jih prodajajo vsi trgov ci s ponarejenimi dragulji. Najprej so pokazali kupcu d~ob.*n pristen demant in ko se je začel zanimati zanj, je prišel čian tolpe z velikim > demantom<, ki ga je prodal >gk>boko pod cenoc. Torek. 15. okt. 11.00: doteka ura Trgatev (Mirko Kaff ler); 12.00: Tamburaši in citraši na pkv ščah; 12.46: Vreme, poročila; 13.00: 'as, obvestila; 18.15: Po naSih domačih stezicah. Radijski orkester; 14 00 Vreme, bor za; l&OO: Plesna godba. Radijski jazz; 18.40: Vzgojna vrednost um.dnonti (dr. St. Gogala); 19.00: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30 Nac ura; 2O.00: Prenos iz Zagreba, v odmoru: <"'Cankar<; 21.1.V Za ples in kratek čas (prenos iz nebotičnika); 22.00: Ca«, vreme, poročila, spored; 22-15: Pa še nekaj lahk^ glasbe, plo£e.ni kontrasti, Radijski orkester; 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf KolariS); 19.00 Cas, vreme, poročila, spored. obvesti ta 19.30: Nac- ura; 20.00: Prenos koncerta Brandl tria iz H^badove dvorane; 22.00: Cas, poročila, vreme, spored; 3&15: PlaiOl godba, poje Mirko Premelč s spremi jev. Radijskega jezza. Z Jesenic Predavanje o strupenih plinih. V <- to je predava*! mladini nan^rlne šole zrua-ni agilni predavatelj. predsednik občin^. mas. phar. Jož^f Zabkar. o strupenih plinih in plinskih, napadih. Z nepopisnim zanimanjem j« sledila mladina predavanju-ker je g- predavatelj v svojem g« »v o m znaj izrabiti psihološka načela Ob kon cu predavanja so otroci z dolgotrajnim ploskanjem izrazili hvaležnost g. ž-u-pami Lion Feuchtvt-anger: 54 Zid Si**** Borna n Wois^ensee jc postal naenkrat tsiino star in skrušen. Iskal je tih kotiček in prišel je k mizi, kjer je sedel in popival mladi aktuar Gotz. I^e^la se je čutil zelo počaščenega v družbi gospoda predsednika cerkvenega sveta, vstal je spoštljivo, čeprav ga je vino že pošteno tiščalo k tlom in globoko se je začel priklanjati. Potem sti ^edela skupaj, ta dva obupan.« moža. starejši bister, otožen in razdvojen, mlajši težak, kipeč v onemoglem gnevu, blodenj in razoča-' ranj. Molčala sta. zrla topo na veselo družbo in pila. Karel Aleksander se je pa izprehajal po dvorani, nasičen, ponosen in zadovoljen. Zdaj pa zdaj se je nasmehnil, kratko, raztreseno in uporno kakor fantič, ki je nekaj storil, pa se ponaša s tem. da bi zatrl v sebi čut sramu. Toda to je delal samo zato. da bi vsak videl, da prihaja iz ženskega objema. Svoji ženi, ki ga ie vprašujoče pogledala, je namignil s široko kretnjo, ki si jo je prav lahko razlagala kot samo- zavestno priznanje. Šel je mimo igralne mizice, kjer so raz v neti in zaradi motenja v duhu silno ogorčeni igrači spoštljivo vstali in dejal je, da se ime = nitno, zares izredno dobro zabava. V dušku je izpil dve čaši tokajca in bil je zelo pijan. Približal se je tastu, ki je pa imel oči in ušesa samo za vročekrvno Napolitanko. Karel Aleksander je vzel to na znanje z laskavim priznanjem. Padel je staremu knezu večkrat (»krog vratu in zamrmral nežno: Vaša milost, vaša milost! Dobro, da se počutite tako mladega! Potem se je bahavo in sentimentalno pobahal s svo;o itali* jansko mladostjo, s svojim bivanjem v Lombardiji, s svojimi beneškimi pustolovščinami. Vasi milosti se ne godi slabo, je mrmral, meni pa tudi ne Vsakemu svoje. Gospod bog je dal nama obema na tem gnojišču sveta mehak prostorček, kjer je lepo in solnčno. Božal je golo. žolto. bujno ramo razigrane komedijantke in čestital starcu k mastnemu grižljaju, ki se mu je obetal. Sii«s se je pa izogibal vojvode. Mučila ga je zavist in bil je slabe volje. Vedel je, da mu bo Karel Aleksander opisoval pustolovščino z Magdaleno Sibvlo grobo, obširno in v vseh podrobnostih Podil je od seb° misel, da bo moral poslušati, kako je vojvod0 užival sladkosti, ki so bile namenjene prav za prav njemu. Da bi 6e otresel te misli, se je dal gugati na valovih svoje svečanosti. Da bi slavil njega, da je na svetu, da bi praznoval njegov god, zato so plapolale vse te sveče, zato so bile bogato obložene mize in krasno opremljene dvorane, samo zato se je zbrala visoka gospoda in krasne dame. Povzpel se je bil zelo visoko, še nikoli ni dosegel Žid v Nemčiji tako visokega in sijajnega položaja. Toda njegova pot navzgor še ni končana. Njegova prošnja, da bi mu podelili ple» miški naslov, je že na poti na Dunaj. Povišan bo v plemiča. Karel Aleksander, ki mu dan za dnem več dolguje, mora to doseči. Saj ni neumen, kakor Izak Landauer, on ne hodi okrog v kaftanu in s paesi. Ne misli pa tudi na to, da bi dobil plemiški naslov in dostojanstvo tako poceni, kakor njegov brat — z izpremembo vere. Povzpne se na vrhunec samo s svojim genijem, s svojo srečo in genijem. Ostane zid in navzlic temu — in baš v tem bo nje* govo zmagoslavje — postane plemič in deželni dvorni maršal ter zavzame vodilno mesto v vojvodini zakonitim potom in pred vsem svetom. Plesalo se je. Njegovo srce. oči in ušesa so bila polna pestrega, razvne« tega šuma. Njegove sanje so se dvigale z zvoki gosli, bobni so oznanjali s svojim ropotom njegovo slavo, ženska lepota in svileno razkošje visokih gospodov se mu je klanjalo. Ozira se po raz* igrani družbi, zasanjan v svojo dvorsko karijero, zadovoljen in nasmejan, ponosen in samozavesten. Naenkrat mu je pa nekaj nevidnega izbrisalo to zadovoljno samopasno sitost iz oči. Odpihana je bila pestra, vesela pena, obledela je razigrana domača slavnost. Videl je sicer, kako godbeniki igrajo, toda godbe ni slišal. Vi* del je samega sebe, kako pleše drugačen, počasen, smešen, tesnoben ples. Pred njim, držeč ga za roko, je plesal njegov stric, rabbi Gabriel, za njim držeč, ga za drugo roko in močno šepa-joc, je pa vlekel vojvoda svojo hromo nogo. Mar ni bil že tam čisto spredaj zvezan z njim po mnogih parih nog tudi Izak Landauer, suh in kimajoč z glavo, premikajoč noge pod smešno vihrajočim kaftanom? Ko je pregnal ta privid, je stal pred njim v svoii sta-romondi portugalski noši don Barte-lemi Pancorbo. Iz globokih duplin so segale po njem prežeče oči kakor dolge tipalke in na uho mu je zadrmel riočasi groben, votel glas: Kaj porečete na to, gospod finančni ravnateli? To- bačni režimi, dodam še davek na žganje za en me>ser, — ali ini prodnte ta demant ? In slavnost se je nadaljevala Nikolaj Pfaffle, ki je malomarno, zaspano in strogo vodil zapleten mehanizem piefta, je bil pripravil za drugi dH rečen veliko presenečenje. Strop s -lik« Mer kurjevega triumfa se jo naenkrat odprl in na letečem stro.ju se je pojavil de*>k Kupido, ki je plaval nad gosti, met .' na nje rože, pozdravil i l«~*po brušenimi alexandrini vojvodski par in voŠ< il S&O04J za god. Ril ie zelo lep deček, de-klamiral je svoje stihe zelo lepo in. čeprav se je slišal iz njegove govorice švabski naglas, je bilo to, k.ikor je me nil Remehingen zelo glasno, še vedno lepše nego, Te bi bil govoril v zidov* skem jeziku. Ko se je takoj potem znova pričel ples. je nastalo malo razburjenje. V dvorani se je naenkrat pojavil sumljiv, slabo oblečen mož in nagovoril zbrano družbo. Vsi so se zbrali okrog njega, ker .^o ga smatrali za masko in zato je tudi lahko prišel v dvorano. Toda izkazalo se je, da so mišljene njegove srdite in pro«=t.*iške besede proti židovski pravičnosti in vsemu židovskemu, roparskemu, moril-kemu in svinjskemu cro^podnrsfvu povsem re-no Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezerfek. — Za opravo to InaeratnJ de) Usta Oton Chiistof. — Vsi v Ljubljani m*