mi cilji ali »prepričati« v pravilnost prostorskih načrtov, ki jih nadzirajo strokovne institucije. A že v med- vojnem obdobju so obstajali redki, a vplivni glasovi pomembnih ljudi kot sta Kurt Lewin in Lewis Mumford, ki sta vplivala na razvoj bolj sodelujočega in inkluzivnega prostorskega načrtovanja. Proces odločanja se bolj osredotoča na doseganje konsenza, medsebojnega učenja med strokovnjaki in pre- bivalci ter ustvarjanja novega znanja. To gibanje se je začelo krepiti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, še posebej po odmevnem delu Sherry Arnstein, ki je napisala knjigo A Ladder of Citizen Participation, ki je postala temelj participativnega načrtovanja. To je prineslo povsem nove metode in vsebine, ki prej niso bile značilne za prostorsko načrtovanje: namesto tehničnih so se začeli uveljavljati bolj humani- stični in družboslovni pristopi, spremenila pa se je tudi vloga »strokovnjakov« oziroma planerjev, ki so postali pogajalci in mediatorji za doseganje konsenza. Publikacija Zeleno je dobro nudi dober pregled uporabnikom pri oblikovanju pristopov za razvoj in implementacijo participativnih pristopov k trajnostnemu vključevanju skupnosti v načrtovanje, upra- vljanje in vzdrževanje urbanih zelenih površin. Kot ugotavljajo avtorji priročnika, je sodelujoče oziroma integrativno načrtovanje zelenih površin še posebej primerno, saj igrajo pomembno vlogo v urba- nem prostoru: zmanjšujejo onesnaženje (zraka), izboljšujejo podnebje, ohranjajo biotsko raznovrstnost in ekološko ravnovesje ter nenazadnje izboljšujejo počutje meščank in meščanov. Posebno dodano vred- nost priročnika vidim zlasti v tem, da nudi metode in orodja za participativno načrtovanje zelenih površin, ki so bila preizkušena na konkretnih območjih v Evropi. Potencialnega uporabnika vodi skozi vse potreb- ne korake, od ocene stanja, do izbora deležnikov in bolj ali manj znanih metod kot so drevo problemov (angleško decision tree), parlamenta v parku ali posvetovalne skupščine. Publikacija se razlikuje od pod- obnih v tem, da nudi taktike za spodbujanje povezanosti med ljudmi ter naslavlja nekatera etična vprašanja pomembna v participativnem načrtovanju: na primer kako zagotoviti udeležbo in upoštevati prema- lo zastopane skupine (ranljive družbene skupine) in kako ravnati v primeru, ko deležnik oziroma skupina želi »prevladati« ali nasprotovati vsaki rešitvi. Poleg orodij so v priročniku opisane tudi konkretne akci- je na treh območjih, kjer so ta orodja tudi uporabili. Slovenski primer opisuje območje v Mariboru okoli objekta »Karantena«, kjer so želeli doseči idejno zasnovo za sanacijo zelenih površin. Priročnik je nastal med izvajanjem projekta Urbani zeleni pasovi (UGB) in je na voljo tudi v sloven- ski (https:/ /ikss.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zeleno-je-dobro#v) in angleški različici (https:/ /zalozba.zrc-sazu.si/sl/ publikacije/green-is-good#v). Menim, da je dobro gradivo zlasti za uradne predstavnike, občine, načr- tovalce in druge, ki želijo preverjena in natančno opisana orodja za izvajanje participativnega načrtovanja. Hkrati je priročnik pomemben tudi za nadaljnjo razvijanje postopkov sodelujočega načrtovanja in spod- bujanja participacije ne le med odločevalci in načrtovalci, temveč tudi širše med raziskovalci, kjer se vse bolj uporablja koncept participativnega raziskovanja. Nedvomno bo priročnik koristil tudi njim. David Bole Drago Perko, Rok Ciglič, Matija Zorn (uredniki): The Geography of Slovenia: Small but Diverse. World Regional Geography Book Series Cham 2020: Springer Nature Switzerland AG, 360 strani, ISBN 978-3-030-14065-6 (tiskana različica), ISBN 978-3-030-14066-3 (elektronski vir) Znanstvena monografija The Geography of Slovenia sicer ni prva geografska predstavitev naše drža- ve v angleščini, je pa zagotovo najcelovitejša doslej in prinaša tudi daleč največ dognanj o Sloveniji. To izjemno delo na kar 360 straneh, opremljeno z izvrstnim kartografskim in slikovnim gradivom, je izšlo v knjižni seriji založbe Springer Nature World Regional Geography Book Series, v kateri do sedaj ni bilo predstavljenih prav dosti držav. To, da je sedaj med njimi tudi Slovenija, je zato še toliko pomembnejši dosežek. Ob pregledu vseh možnih tematik, s katerimi se danes ukvarjajo geografi po svetu, lahko kaj hitro ugotovimo, da je med njimi relativno zelo malo pozornosti namenjeno ravno tistemu delu geografije, 163 Geografski vestnik 91-2, 2019 Književnost vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 163 164 Književnost Geografski vestnik 91-2, 2019 ki je za stroko – vsaj v očeh negeografov – najbolj prepoznaven. V mislih imamo regionalno geogra- fijo. Še več, bolj ko je sodobni svet globaliziran in prepleten, a hkrati tudi nepredvidljiv ter zapletajoč se v nove in nove probleme, manj izhaja geografskih del, ki bi sosedom in svetu predstavljala geograf- sko podobo neke države, regije ali kulturne celine. T o še posebej velja za Evropo, kjer regionalnogeografskih del o posameznih evropskih državah, pa tudi o Evropski uniji ali Evropi kot celoti, skoraj ni. Vsako takšno delo o posamezni evropski državi je zato treba pozdraviti, za nas pa je še toliko pomembnejše, če je to delo o Sloveniji. Knjiga je razdeljena na 23 poglavij. Prvo poglavje, ki je pravzaprav svojevrsten uvod v celotno mono- grafijo, so napisali trije uredniki Drago Perko, Rok Ciglič in Matija Zorn. Namenili so ga kratki uvodni predstavitvi Slovenije kot evropski pokrajinski vroči točki. Sledi obravnava Slovenije v petih delih ozi- roma zaključenih celotah, pri čemer sta prva dva bolj analitična, tretji in četrti bolj sintetična, peti pa je neke vrste dodatek. Prvi del je namenjen fizični geografiji Slovenije, in sicer njeni kamninski sestavi, tektonski zgrad- bi, oblikam površja, vodovju, podnebju in vremenu, prsti in biodiverziteti. Drugi del, ki ga ravno tako sestavlja šest poglavij, predstavlja družbeno geografijo Slovenije. Začenjata ga dve poglavji o zgodovi- ni, sledijo poglavja o prebivalstvu, naseljih, gospodarstvu in kulturi. Tretji del vsebuje tri poglavja in je bolj regionalno usmerjen. Obravnava pokrajinske tipe, naravnogeografske regije in prikaze Slovenije na zemljevidih. Klasičen regionalnogeografski prikaz naše države bi bil s tem lahko nekako zaključen, vendar sle- dita še dva dela, ki ju lahko razumemo tudi kot nekakšno logično nadaljevanje z različnimi aktualnimi temami. Četrti del knjige je namenjen človekovemu vplivu na okolje. Sestavlja ga pet poglavij, name- njenih naravnim nesrečam, rabi tal, regionalnemu razvoju, degradaciji okolja in zavarovanim območjem. Čisto nekaj posebnega, nekakšna pika na i, pa je peti del, namenjen postavitvi Slovenije v svet in tudi Evropo. Tu sta dve poglavji. Prvo je namenjeno mednarodni primerjavi Slovenije, pri čemer so izpostavljene nekatere manj znane »visoke« uvrstitve naše države. Drugo je namenjeno nekaterim naj- bolj znanim slovenskim znamenitostim in izstopajočim značilnostim. Čeprav je ta del še posebej vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 164 pomemben ravno za tujce, pa na enem kupu prinaša vrsto spoznanj in zanimivosti, ki so vse premalo znane tudi slovenski javnosti. V monografiji vsako poglavje sicer predstavlja zaključeno enoto, z lastno navedbo virov in litera- ture, vendar jo lahko zlahka beremo kot smiselno celoto. Pri njej je sodelovalo več kot 40 avtorjev, povečini z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, nekaj pa tudi s treh drugih inštitutov v okviru ZRC SAZU. Uskladiti delo tolikšnega števila ljudi in napraviti redakcijo, ki je pripeljala do tako smiselne celo- te, je mojstrovina brez primere, ki si zasluži resnično pohvalo. Pri delu, ki je šlo v takšno širino, lahko seveda vsak bralec najde svoj »nekaj«, kar bi po njegovem v knjigi moralo biti, pa ni. Vsak razumen človek pa ve, da se je temu nemogoče izogniti. Prav tako pa bo vsak razumen človek z velikim vese- ljem pohvalil urednike, vse ostale avtorje in dejstvo, da smo Slovenci po večletnem premoru spet prišli do zelo aktualne knjige o naši državi, povrh vsega še v angleščini. Seveda bi jo z veseljem brali tudi v slo- venščini. Jurij Senegačnik 165 Geografski vestnik 91-2, 2019 Književnost vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:53 Page 165