V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 169
Razmišljanje, ocene / Essay, Reviews
Eskimi IN in NAD Inuiti
 Eskimsko-aleutska jezikovna družina se imenuje, med drugim, tudi eskaleut-
ska ali makroeskimska, medtem ko za makroinuitsko osebno še nisem slišal. – Ale-
utščina se govori v ZDA na Aleutih in Aljaski1 in v Rusiji na Komandorskih oto-
 1 In sicer na Aljaškem polotoku, kakor se glasi priporočana (http://prostor.gov.si/
zem_imena/zemImena.jsp?origIme=Alaska&codePage=UTF-8&submit=) ustreznica za 
angl. kodificirano ime Alaska Peninsula (http://www.worldatlas.com/webimage/countrys/
namerica/usstates/lgcolor/akcolorlf.htm levo spodaj), nekodif. tudi Alaskan Peninsula 
(http://www.eosnap.com/tag/alaskan-peninsula/, 3. odstavek, prim. http://encarta.msn.
com/dictionary_701704141/Alaskan_Peninsula.html), peninsula of Alaska (večinoma 
dvoumno med ‘Aljaški p.’ in ‘ves aljaški p. od pribl. 141. poldnevnika na zahod’, toda prim. 
»extends from the peninsula of Alaska northward to Point Barrow« na http://www.archive.
org/stream/eskimoberingstrait00nelsrich#page/23/mode/1up) in še marsikaj, med drugim 
Aliashka Peninsula (http://www.archive.org/stream/firstreportofuni00unitrich#page/10/
mode/2up/search/Aliashka). Tej zadnji vzporedne oblike v slovanskih jezikih – v rutenščini 
v Galiciji Аляшка (http://othes.univie.ac.at/8542/1/2009-12-17_0006333.pdf, str. 164) po 
ruskem Аляшка (http://dic.academic.ru/dic.nsf/brokgauz_efron/3932/Аляска; prim. v stilni 
rabi še danes »США покупили от России Аляшку« na http://www.cirota.ru/forum/view.
php?subj=77832&order=asc&pg=1), slovaško in češko Aljaška – osvetljujejo zastarelo 
slovensko samostalniško dvojnico, npr. izpod peresa Andrejčkovega Jožeta v Besedniku II/23 
(10. XII. 1870), str. 179, http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-
PXP0WKLD&id=6f123c81-57af-4dfb-b111-23e5b785b3d4&type=PDF): »potresi .. daleč 
gori v severozahodni Ameriki — na polotoku Aljaški«. S polotokom Aljaško je tu pač mišljena 
vsa velikanska štrlina Severne Amerike med Arktičnim in Tihim oceanom, in ne štrlina te 
štrline, Aljaški polotok. Isto najbrž velja, čeprav je Mount Katmai na Aljaškem polotoku, 
za pasus »v okolici vulkana Katmaj na polotoku Aljaski« v Življenju in svetu, knj. 15, št. 
14 (8. IV. 1934), 327, http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-
4X4CGQJS&id=110c8199-bfc7-421b-96d5-7b36d0e97a7e&type=PDF. Še manj kaže pomen 
‘Aljaški polotok’ kot avtorsko nameravani pomen videti v besedi Al(j)aska sami, npr. v naslovu 
»Vulkan Benjaminov na Aljaski še vedno bruha« v Jutru XX/147 (28. VI. 1939), 2, http://
www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-L196K1P9&id=a4e58c98-
361d-4315-913e-f213ffe44efd&type=PDF, čeprav je z Benjaminovom mišljen Mount 
Veniaminof (na http://www.avo.alaska.edu/pdfs/cit382_5.0.pdf (the Volcano) Weniaminof). 
Ime je dobil po Ivanu Jevsejeviču Popovu - Veniaminovu, blagovestniku Amerike in Sibirije 
in svetitelju (sv. Inocencu Aljaškem), ki si je duhovenski priimek nadel v spomin arhiepiskopa 
nižnonovgorodskega in arzamaškega, čigar meniško ime je bilo Veniamin. Veniaminov se je 
med službovanjem na Unalaski in Sitki priučil več aleutskim in eskimskim ter indijanskim 
narečjem in velja za očeta aleutskega knjižnega jezika, unanganščine (mdr. je izdelal cirilični 
črkopis; njegov in Jakova Necvetova prevod Matevževega evangelija, stavljen vzporedno 
170 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
kih. – Eskimski jeziki se navadno delijo na dve živi skupini, jupiško (angl. Yupik) 
in inuitsko (Inuit). V imenih obeh se skriva beseda s pomenom ‘človek’; v ruščini 
imenujejo inuitsko včasih inupik, http://blogwar.ru/article/Инуит.2 Hipotetično tre-
tja samostojna eskimska skupina, sireniška, ki se kdaj všteva kar v jupiško, je po 
Krupniku, kakor pravi Nikolaj Vahtin (http://www.siberian-studies.org/publications/
dvojezično pred kmalu dvesto leti, je dostopen s http://www.wdl.org/en/item/94/). Ko je 
ameriško notranje ministrstvo 1944 poskrbelo za učbenik aleutščine za vojne potrebe, se 
je oprlo na Veniaminova delo. Opisoval je tudi jezik Eskimov: http://www.asna.ca/alaska/
research/zamechaniya.pdf so njegova Opažanja o kološenskem in kadjaškem jeziku, tj. o 
indijanskem jeziku tlinkit (tlingit, lingit ipd., tudi kaluš, koluš, kološčina ipd.) in o konjaški 
aljutiščini (кониагский алютик, Koniag Alutiiq) otoka Kodiak, tako rekoč vizavija omenjenega 
ognjenika Katmai. Pisavo z j namesto koniaški (prim. »Koniags were the people inhabiting 
Kodiak Island at the time of European contact«, http://kodiakisland.net/alutiiq.html) je mogoče 
upravičevati z danes redkejšim angl. Konyags (http://www.jstor.org/pss/40315635) in Konjags 
(http://books.google.com/books?id=HsikE1ChMzkC&q=Konjags – stara oblika, http://www.
archive.org/stream/reliquiaeaquitan00lartuoft#page/n189/mode/1up/search/Konjags, bržda po 
nemškem Konjagen kakor v http://books.google.com/books?id=K2UDetfnYGIC&q=konjage 
z opisi moženih transvestitov, http://www.arapacana.com/search.html?cx=017069167069
060745691%3Apu1fiavt92w&q=achnutschik&sa=Search&cof=FORID%3A9&siteurl=w
ww.arapacana.com%2Fglossary%2Fa_ak.html#311, ki odmevajo v novodobni terminologiji 
homo- in transseksualizma, http://www.wortmutation.de/html/achnutschik.html, http://www.
gendercentre.org.au/7article11.htm). Obstaja tudi Kanjags (http://books.google.com/book
s?id=RYx2AAAAMAAJ&q=Kanjags) in še druge različice. Slabost oblike konjaščina je 
večpomenskost (‘govorica konjačev ali po konjákih’, ‘jezik konjak/kanjak v Indiji’, http://
www.ethnologue.com/show_language.asp?code=nbe); toda podobnih nevtralizacij imamo v 
slovenščini itak na pretek (aljaški Konjagi nimajo nič skupnega ne z istoimenim senegalsko-
gvinejskim jezikom in ljudstvom, http://observer.gm/africa/gambia/article/2007/11/12/the-
konyagi-brief-research-notes in http://www.joshuaproject.net/languages.php?rol3=cou, ne 
z novodobnoafrotrendovsko pijačo: »lokalni Konjagi je potrebno piti prav previdno« http://
www.revijahorizont.com/index.php?page=prispevek&id_stran=12&id_prispevek=124). 
 2 Ta in druge spletne strani kopirajo geslo ruske Vikipedije http://ru.wikipedia.org/wiki/
Эскимосы (za rabo izraza инупик prim. gesli Аборигенные_языки_США in Инуитские_
языки). Inupik (Inyupik, Inupic) je v tem pomenu domač tudi v neruski literaturi širom po jezikih: 
v angl. npr. http://books.google.com/books?id=DKRgAAAAMAAJ&q=inupik in http://books.
google.com/books?id=V7L54EZ5M1AC&pg=PA112, v franc. npr. http://books.google.com/
books?id=orEBAAAAMAAJ&q=inupik (za tukajšnji sklic na Swadeshevo delitev prim. v 
njegovem članku iz 1962, http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1525/aa.1962.64.6.02a00090/
pdf, »at least two distinct languages, Alaska-Siberia, called Yuit or Yuk or Yupik, and Alaska-
Canada-Greenland, called Inuit, Inuk, or Inupik«). Od dvoumnih sopomenk za inuitščino je 
omeniti še inuktitut in in(j)upiak, obe izkazani npr. na http://www.lingvotech.com/vakhtin-97 
(»В группу инуит (инупиак, инупик, инуктитут) входят: язык инуитов Аляски .., .. 
Канады и гренландский«) in včasih povezajeni v enoten pojem (http://books.google.com/
books?id=ALnf3s2m7PkC&pg=PA400). Seveda je sopomenskost komaj kdaj stoodstotna. Na 
http://arcticmuseum.com/en/?q=l126 je recimo meja med jupikom in injupiakom kar poistena 
z aljaško-kanadsko. In na http://books.google.com/books?id=iqjGZUxK5tkC&pg=PA147
&dq=Inupiak, kjer je jupikov azijski del zamolčan, je družina jupik+injupiak poimenovana 
inuit, tako da v tem sobesedilu inuitščina jupiščino posubsumira in se poenači z eskimščino na 
ameriški celini. Še manjši ozir na jezikovno resničnost naposled zlasti v nestrokovnih zvrsteh 
pripelje do poenačenja z eskimščino sploh (in kje celo z makroeskimščino), in »študentom in 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 171
študentkam Oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani« 
postane mogoče skozi portal http://www.englistika.info/ študirati »Uvod v prim. jez. in zgod. 
angl.« po Preglednem spisku svetovnih jezikov, http://www.englistika.info/podatki/2_letnik/
jezikoslovje_jeziki.pdf, ki sicer »ni uradno gradivo« ljubljanske FF, a mu je edini primerek 
pod naslovom Eskimsko-aleutski jeziki na str. 7 vendar le »eskimščina (inuitščina)«. Morebiti 
se eskimščini (in unanganščini, tj. aleutščini) bolje godi na oddelku za rusistiko. Igor' Krupnik 
namreč pravi, http://www.scribd.com/doc/49379918/michael-chlenov-jubileum-volume, 
str. 436, op. 1: »В английском языке, особенно в канадских изданиях, слово «инуиты» 
давно вытеснило прежний термин «эскимосы», который, тем не менее, остается 
нормативным в русскоязычных изданиях. Кроме того, эскимосы Чукотки не называют 
себя «инуитами», поскольку их язык относится к группе юпик.« Angleško-ruske 
izrazijske razlike dodatno osvetljujejo tudi inupik v vikipedijah. V angleški Wikipedii, http://
en.wikipedia.org/wiki/Inupik_language, je In(y)upik sopomenka za injupia(t)ščino (prim. niže 
op. 26), a ne v smislu vseh nejupiških narečij (kakor smo citirali zgoraj), temveč le aljaških. 
Po http://www.google.com/search?tbm=bks&tbo=1&q=«Inupiat+versus+inupik« je Inupik 
v dvoji opoziciji: nasproti Iñupiat in nasproti Yupik. Glavne rabe pojma ‘inupik’ lahko po 
povedanem predstavimo s tremi enačbami. V prvi je inupik sopomenski z inuit: ESKIMŠČINA 
= JUPIK+(INUIT=INUPIK). V drugi inupik pomeni kanadsko-grenlandski del inuitščine, 
katero tvori šele skupaj z injupiakom na severozahodu in severu Aljaske: ESKIMŠČINA = 
JUPIK+(INUIT=[INUPIK+INJUPIAK]). V tretji je inupik sopomenski z injupiakom iz druge 
enačbe, preostala, tj. kanadsko-grenlandska inuitščina pa je različno parcelirana in brez trdnega 
zbirnega imena: ESKIMŠČINA = JUPIK+(INUIT=[{INUPIK=INJUPIAK}+...]). — Tudi 
Yupik je dvoj: če se piše Yup'ik, naj se ne bi nanašal (tudi) na azijske jupiščine, temveč le na 
ameriške s podaljšanim p v izreki. Ko bi to pravilo Centra za aljaške staroselščine, http://
www.uaf.edu/anlc/languages/sy/, veljalo za slovenščino, bi za svetolovrenščino pisali sibirska 
jupiščina brez apostrofa oz. resice, toda splošna osrednja jup'iščina (angl. General Central 
Yup'ik, največje od narečij osrednje jup'iščine, gl. Mijaokov 34-stranski opis na http://books.
google.com/books?id=-RnOijPup3YC&pg=PA325) bi po zgledu na zemljevid http://www.
alaskool.org/language/languageindex.htm in švedsko centralalaskas yup’iska (http://books.
google.com/books?id=B5vtkUI7t1MC&q=yup'iska, z opisom slovenščine na str. 788–92) 
pisali z resico, in prav tako čup'iščina za čugtun (angl. Cugtun, na http://books.google.com/
books?id=Jvw8UBtEhFoC&q=Cux Cux Eskimo), se pravi za hooperbajski in chevaški govor 
(angl. Cup'ik, na http://pluriplanet.org/wiki/index.php?title=60.INUITIC Choopik z ednino 
Chux, na http://books.google.com/books?id=Q3tAqIU0dPsC&q=Cupik s Č- tudi v angl.) 
in za nunivaščino (Cup'ig, na http://books.google.com/books?id=-RnOijPup3YC&q=Cux 
Cux in Nunivârmiuk, prim. Nuniwar ‘otok Nunivak’ v slovarju, dostopnem po http://www.
nunivakisland.org/dictionary/index.html). Pri besedi čup'iščina tudi resica ne bi pomagala 
ločevati čup'iga od čup'ika, a samo slednji, ne tudi prvi, se v vasi Chevak/Cev'ak poučuje 
in je učni jezik od predšole do gimnazije. Namesto čup'ig ali celo cup'ig bi morebiti kazalo 
pisati čupih (tudi če gre za podoben problem, kakor ali naj pišemo Praha ali Praga, prim. 
slovnici http://www.eric.ed.gov/PDFS/ED155911.pdf, str. 13, in http://www.uaf.edu/anla/
collections/search/files/CY961M2010/miyaoka-20110207-grammar.pdf, 14). Resica je sicer 
več ko zgolj pisna zadevščina, ker spada glas, ki oz. kolikor ga resica zaznamuje, v desni 
zlog. Pri deljenju bi moral čup- v zgornjo, in 'ig v spodnjo vrstico. S c pisani [č] je nastal iz 
istega eskimskega praglasu, ki je drugod dal [j] ali trda ali mehka [n] ali [s]: pisni eskimski in 
drugojezični čuх (»диалект čuх на о. Нунивак«, str. 140 v ftp://ftp.istorichka.ru/Periodika/
Voprosy_Jazykoznanija/1966/1966_4.pdf, prevod iz angleščine Bergslandove [http://www.
snl.no/.nbl_biografi/Knut_Bergsland/utdypning] ocene Jezika sireniških Eskimov G. A. 
Menovščikova), cux (Rasmussenov tjuk, http://www.google.com/search?tbm=bks&tbo=1&q
=«Rasmussen's+tjuk«), čuk (http://books.google.com/books?id=kGWuMa6sRYsC&q=cuk), 
cug (»Cug dialect« ‘nunivaščina’, http://www.uaf.edu/anla/collections/search/files/
172 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
PDF/bevakhtin.pdf), jezikovno umrla januarja 1997 z gospo Valentino Vije,3 potem 
ko je Vahtin 1990 še našel v Sirenikih štiri starke, ki so to svojevrstno eskimščino 
CY961M2010/miyaoka-20110207-grammar.pdf, npr. str. 10), cuk (mn. cut, tj. čut, http://
books.google.com/books?id=brOggbVCpBAC&q=cut), suk (http://books.google.com/
books?id=TUhiAAAAMAAJ&q=suk), sjuk (sc. ciril. сюк, npr. »алютик (=тихоокеанский 
юпик = сюк = сюгсыстун = сюгпиак)« na http://transletters.ru/glavnaya/7-o-nas/24-yazyki-
mira.html), šuk (s črko š včasih tudi v angleščini, http://multitree.org/codes/ems.html), ſuk 
(http://books.google.com/books?id=L20LAQAAIAAJ&dq=juk), iñuk, inuk, iik (vzh.grenl. īk), 
yuk (http://books.google.com/books?id=mpRrp_PJnFIC&q=yu-k), juk (http://books.google.
com/books?id=JbkSAAAAIAAJ&q=hitman), ciril. юх, tj. juh, za sireniško /juγ/ z zvenečim 
mehkonebnim pripornikom v izglasju (juq v Kirshenbaumovi priredbi mednarodne fonetične 
abecede za ASCII), ju-/yu- (npr. jupik, mn. jupiget oz. jup'it, prim. http://books.google.com/
books?id=kGWuMa6sRYsC&q=yuydt) ... so zapisi šiboletnih (http://books.google.com/
books?id=9Xg-AAAAIAAJ&q=shibboleth) različkov etimološko iste besede, po eni teoriji 
*əńuk: prehod v polni samoglasnik in depalatalizirani nosni zobnik dá na vzhodu inuk, afereza 
polglasnika in raznosnjenje pa dá prek đuk oz. djuk zahodne oblike (http://books.google.com/
books?id=vp5kAAAAMAAJ&q=djuk). Ni jih malo, ki pišejo z resico tudi Pacific Yup'ik, npr. 
http://books.google.com/books?id=zl25zJ5IdEgC&pg=PA223&dq=yup'ik, in celo Siberian 
Yup'ik, npr. http://alaska.boemre.gov/reports/2001rpts/2001_032.pdf in http://www.geriatricspt.
org/scr/homestudy/culturaldiversity30hrs/McAdoo.pdf, str. 24 (z vezajem, pridevniško: http://
en.wikipedia.org/wiki/Inu-Yupiaq); še več pa jih piše vse brez resice. Upik, npr. na http://
books.google.com/books?id=t2fmRnjYpjIC&pg=PA38, je menda zgolj pisna varianta v 
angleščini. Skoraj enako dvojico konkurentk pozna latinično pisana ruščina. V njej je ûpik s 
cirkumfleksom tehnomodrijarška prečrkovanka za юпик po ISO 9-1995, po ГОСТ 7.79-2000 
А in po par opuščenih standardih, vštevši enočrčno inačico sovjetskega političnogeodetskega/-
kartografskega ГОСТ 16876-71; in ta ûpik se umika angloglobalizatorski novodobnici yupik 
po ГОСТ 7.79-2000 Б (za fonetični škrip med ipsilonom v dvočrčjih in golim ipsilonom za 
jeri navedimo »nazyvali sebya .. yupikami« iz Keseyjeve Pomorščakove pesmi na http://www.
lib.ru/lat/KIZI/sailor.txt, za cirilično verzijo izčrtaj lat/); v teh sistemih se jupik retransliterira 
namesto v bolgarsko-vzhodnoslovanski юпик bodisi v makedonsko-srbski jупик bodisi v redki, 
a v samih Voprosih jazykoznanija uporabljani йупик (npr. na http://files.istorichka.ru/FTP/
Periodika/Voprosy_Jazykoznanija/1976/1976_6.pdf, str. 117, skupaj s sopomenkama йуит in 
йугыт: čaplinsko juk ‘človek’ > júgīt ‘ljudje’ > júīt > naukansko jūt). Jeziki, ki v svoji abecedi 
ipsilona nimajo, npr. slovenščina, ali ga imajo pridržanega za drug glas kakor [j], npr. finščina, 
si morajo zapis yupik, naj si bo eskimski, angleški, prečrkovani ali kateri koli, prilagoditi, 
podomačiti, npr. finsko jupik (http://www.fin2rus.ru/search/?words=jupik). Izvorno se jupik 
naglaša na prvem zlogu (prim. tudi Yupək na http://books.google.com/books?id=q5UE0ZFO
lMkC&dq=Yupak), s tega vidika je v slovenščini naglaševati i sporno (tudi v jupiš-/*jupič-). 
 3 Vahtin v tem članku zadnje aktivne govorke imenoma ne razodeva (njegov angl. 
last active/fluent speaker ne razodeva niti spola), pač pa specificira januar 1997, najprej v 
Uvodu na str. 159. Ko ga na str. 162 v drugo, takrat napotuje k v sociolingvistiki slavnemu 
Krupnikovemu članku “Izumiranje sireniške eskimščine: 1895–1960” iz leta 1991 (http://
books.google.com/books?id=Jvw8UBtEhFoC&q=pp), torej pač ne zato, ker bi bil od tam 
vzel datum smrti Valentine Mihajlovne (očestvo s http://www.vecherka.ru/socium/5658). 
Concise Encyclopedia of Languages of the World (Oxford: Elsevier, 2009, z Greenbergovim 
opisom slovenščine na str. 981 et seqq.) postavlja na str. 374 izumrtje govorcev sireniščine 
v leto 2000, http://books.google.com/books?id=F2SRqDzB50wC&pg=PA374. V nasprotno 
smer se na strani Novosibirske državne univerze http://www.nsu.ru/ip/eskimos.php bere, da 
je »Выйе .. умерла в начале 90-х«. Turška Vikipedi prečrkuje priimek Vijejeve pravilno 
Vıye (z brezpičnim ı-jem), v angleščini – in iz nje v druge jezike, denimo bretonskega na 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 173
govorile. Sireničani kljub temu, da so se jezikovno pojupičili ali porusili, ohranjajo 
občutek samobitne eskimske enote (prim. http://linguistlist.org/pubs/books/get-book.
cfm?BookID=938 = https://ssl.kundenserver.de/www.s83009615.einsundeinsshop.
de/sess/utn;jsessionid=1549cea27866ded/shopdata/index.shopscript4). 
Jupiške eskimščine se govorijo na Aljaski in Daljnem vzhodu Rusije. Za slednje, torej 
za jezike azijskih Eskimov, vštevši svetolovrenške otočane v ZDA, se poleg drugih 
poimenovanj rabi izraz sibirska jupiščina, se pravi jezik sibirskih Eskimov, zlasti v 
ruski literaturi pa tudi juitščina (deli se na čaplinske govore – vanje spada tudi tisti na 
http://br.wikipedia.org/wiki/Sirenikeg – pa zdaj na svetovnem spletu prodira za praktično vse 
jezike neprimerna Wikipediina Vyie (http://www.glossary.com/encyclopedia.php?q=Sirenik_
language z opisom sireniščine, ki je rahlo predelana Wikipediina predstavitev, http://
en.wikipedia.org/wiki/Sirenik_Eskimo_language, sloneča na opisu Menovščikova iz l. 1964: 
prim. http://www.philology.ru/linguistics4/menovshikov-97a.htm, ki ima po internetu prav 
tako več plonkklonov za seminarske in diplomske naloge, npr. http://www.materstudiorum.
ru/referat-70268.html ali v ukrajinščini http://pulib.if.ua/referat/view/30822). Vyie je, 
če ni pomota za kak Vyĭe po ALA ali BSI, narobe tudi po Wikipediinih pravilih na http://
en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Romanization_of_Russian: po njih bi dobili Vyye, pa še 
vedno bi bilo dvoumno med Выйе in Вые. Še hujša je tradicionalna, predizumrtna angl. 
oblika Wye (»very nearly extinct, now with only one fluent speaker, Wye of Sireniki, born 
1917«, http://books.google.com/books?id=lf9YAAAAMAAJ&q=extinct komb. s http://
books.google.com/books?id=lf9YAAAAMAAJ&q=1917), vendar kar persistira (http://
books.google.com/books?id=shg_AQAAIAAJ&q=wye) in sta jo uporabila tudi Mithunova 
(http://books.google.com/books?id=ALnf3s2m7PkC&q=wye, prim. http://books.google.
com/books?id=YCRtDTM2ScYC&q=wye) in Vahtin v monografiji http://books.google.com/
books?id=NJ4aAQAAIAAJ&q=1997, katere angleško besedilo se zdi enako oznanilu na str. 
56 v http://www.lincom.eu/PL18-ASIAN LANGUAGES.pdf (podatke o oceni monografije 
daje http://hal.archives-ouvertes.fr/index.php?view_this_doc=hal-00318776&extended_
view=1&version=1&halsid=5lb09hnaobtg6btkqdvl8os0g7). S ciriličnim priimkom 
“poslednje, ki je štela starosireniški jezik za svojega maternega” je povezano še nekaj čisto 
drugače sociolingvističnega: Vikipedijina poved В 1988 г. оставалось четыре носителя 
сиреникского языка, в 1997 году умерла последняя носительница языка — Валентина 
Выйе je primer internetno zlorabljene jezikoslovne informacije. Poved se namreč enaka ali malo 
preobličena (npr. z besedo проституток ali блондинки namesto году) in v brezlogični družbi 
drugih nakradenih odlomkov (npr. Я ищу доктора Пфайффера, мне срочно необходимо 
с ним поговорить, kar je morda sneto s http://mpwbgd.ru/Punsh_iz_zhzhenogo_sahara.
html?start=8) nahaja na poltenih straneh, ki vse zoper obiskovalčevo voljo mečejo na enakšno 
domeno actorsinfo.ru, od koder se, delno samodejno, odpirajo poti marsikam naprej, celo k 
učenju angleščine na dražljiv način (http://englishlevels.net/), a nekako ruske (hairs namesto 
pravilnega hair, hand namesto arm). V dokaz bodi http://webcache.googleusercontent.com/
search?q=cache:AjD2yvwO3YkJ:nouthw.uni.cc/html+Выйе&strip=1, slečena slečenih. 
(Besedna zveza z največjimi črkami, Несовершеннолетних проституток, je sestavljena 
iz vtihotapljenih besed v odstavku s priimkom Выйе; druga poved tega odstavka, seveda 
brez besede несовершеннолетних, je morda s http://diesel.elcat.kg/lofiversion/index.
php?t243646-400.html.) Klik na Popolno različico ali kako drugo živo povezavo oziroma 
zamena končne 1 v naslovu z ničlo na lastno odgovornost.
 4 Zdaj ko se je spletna knjigarna Lincom preselila, je skozi zadnjo povezavo namenišče 
dosegljivo šele s klikom na zavihek Product search in z ustrezno iskalno besedo (vtipkaj npr. 
Vakhtin). Neposredno gl. http://www.lincom-shop.eu/shop/article_ISBN%203895869511/L. 
174 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
Otoku sv. Lovrenca – in na enovito naukansko narečje; čaplinsko-naukanska medse-
bojna razumljivost je približno 60-odstotna). Na Aljaski se navadno loči tihooceanska 
jupiščina (imenovana še drugače, med drugim aljutiščina,5 česar ne gre zamenjati z 
 5 Tudi aljutik. Rusko je алютик, in sicer tako za jezik kakor za etnijo oz. vsaj jezikovno 
skupnost (»алютик – язык эскимосов полуострова Аляска, острова Кадьяк и залива Принс-
Вильям«, http://www.icc.hotbox.ru/yaziki.htm, in »сами эскимосы алютик называют себя 
алеутами« http://books.google.com/books?id=4_DrAAAAMAAJ&q=«эскимосы+алют
ик«); redko алутик (http://www.google.com/search?tbm=bks&tbo=1&q=алутик) kakor 
v ukrajinski Vikipediji http://uk.wikipedia.org/wiki/алутик. V angleščini je j-prvina lahko 
navzoča v izgovarjavi tistih, ki enako izgovarjajo tudi druge besede na alu-, v pisavi pa je 
hapaksna, pač pa je nekaj malo omahovanja med enojnim in dvojnim i: redkejšega enojnega 
izkazuje z Alutik npr. http://books.google.com/books?id=2k8SAAAAYAAJ&q=Alutik in 
z Alutiq npr. http://books.google.com/books?id=w8fEtwlArK4C&q=Alutiq. O aljutiški 
izgovarjavi tega -i(i)- gl. http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000861/086162E.pdf, str. 
136. V angleščini se omahuje tudi med redkim -k in običajnim -q. Alutiik, kot na http://books.
google.com/books?id=lVb3JvSi1wwC&q=Alutiik, ustreza aljutiški dvojini prebivalskega 
imena (gl. turško Vikipedi http://tr.wikipedia.org/wiki/Supikler in http://www.google.com/se
arch?tbm=bks&q=while+dual+Alutiit+Alutiik), oblika Alutiiq, ki je največ v rabi (izgovarja 
se seveda z navadnim, ne jezičkovim [k]), pa je na izvoru edninska. Izvorno množinska Alutiit 
služi predvsem za levi modifikator, ko se da razumeti podobno svojilnemu rodilniku, npr. 
na http://id.loc.gov/authorities/sh85071469 Koniag Alutiit dialect ‘narečje Aljutitov, ki se 
imenujejo Konjagi’. Ena od mnogih sopomenk za aljutik v angleščini – že samo na http://
multitree.org/codes/ems.html jih je najmanj 15 – je Koniag-Chugach, ker se aljutik narečno deli 
na čugaščino ali suhpiak v ožjem smislu (сухпиак, Sugpiaq) in konjaščino ali aljutik v ožjem 
smislu in ker se je s to vezajsko ukano mogoče izogniti neželenim prizvokom enobesednih 
krovnih poimenovanj, gl. jedrnati opis stanja na http://zeromorph.blogspot.com/2009/06/
terminology-for-indigenous-alaskans.html. Začetno pismenstvo v tem jeziku je bilo v cirilici, 
ime za jezik in ljudstvo je nastalo iz ruskega zemljepisnega za Aleutske otoke, in slovenska 
varianta z j v alju- je, kakor v Aljaska, naslomba na ruščino (алютикский язык). Brez-j-
jna oblika alutiščina bi imela tipične vzporednice v zahodnoevropskih jezikih. Primeri kot 
»skupnos[t] Alutiiq« na spletnih straneh v slovenščini, konkretno http://antropologia.umh.es/
gia/Index_revista/Num_01/Muršic_slovensko.pdf, so neposreden vpliv angleščine. Etno- in 
glotonimi bi morali biti pisno-govorno, oblikoslovno itn. prilagojeni slovenščini (tudi kadar je 
črkopis vso prevzemno pot latinica); a kakovostno poslovenjenje bi moralo pri še neustaljenih 
izrazih načeloma izhajati iz zadevnega prvovirnega (tj. eskimskega) jezika/narečja, zadostne 
informacije o njem pa niso brž pri roki. Če ne tvorimo iz prvovirne edninske ali dvojinske, 
temveč množinske oblike, dobimo al(j)utitski in al(j)utitščina. Ta -t- ustreza istopoložajnemu 
v citatni sopomenki alutiitstun, prim. v članku na http://jan.ucc.nau.edu/~jar/ILR/ILR-10.pdf: 
»Our language is usually referred to as Alutiiq, Sugt’stun (lit., “like a person”), or Alutiitstun (lit. 
“like an Alutiiq”)«. Sugt’stun, na http://ru.wikipedia.org/wiki/Алютикский язык сухстстун, 
na http://tr.wikipedia.org/wiki/Supikçe sugtestun in sugcestun, na http://www.philology.ru/
linguistics4/vakhtin-97b.htm сюгыстун, in podobni jupiški in zahodnoinuitski glotonimi na 
-tun kažejo končaj, ki bolj na vzhodu postane -tut. Tovrstna imena jezikov so pravzaprav sklon, 
ekvativ. Beseda se začne s korenom, npr. suk- ‘človek’ (že s(j)uk/šuk se, kakor smo videli, 
izposojen rabi tudi za jezik), nato pa se dodajajo obrazilni in oblikoslovni morfemi (pri tem 
se na šivih soglasniki navzadno prilikujejo v dovoljene sklope), in tako z ekvativnim -(ce)
tun nastane nekaj, kar po pomenu spominja na slovensko po čigavo (govoriti) ‘kakor kateri 
(govoré) ali kdo (govori)’: po naše/slovensko ‘kakor mi/Slovenci’, s svojilnikom iz edninske 
samostalniške besede po Ciceronovo/Slovenčevo ‘z istim jezikom, načinom njegove rabe, 
kakor Ciceron / kakor časnik Slovenec’. 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 175
aleutščino) in osrednja jupiščina (največja po številu domorodnih govorcev), obe z 
nadaljnjimi delitvami. Najsevernejša jupiščina je komaj kaj bližja inuitščini kakor 
tihoocenska. 
 Jupiščina se loči od inuitščine v glasovju in besedišču, manj v slovnici. Poleg 
vogelnih samoglasnikov (a, i, u) pozna polglasnik (v inuitščini zlit z i-jem), ima dru-
gačen prozodični sistem, ne prilikuje soglasnikov (kumlu > kuvlu > kullu ‘palec’) in 
ima izrazitejše nezveneče pripornike. Celo pri najbolj sorodnih besedah se razlika 
med jupiško in inuitsko jezikovno skupino zlahka vidi. ‘Človek’ = osrednjejupiško 
juk = v inuitski skupini inuk; ‘reka’ = kuik = kuuk; ‘zunaj’ = ellami = silami. Prim. 
še ‘noga’ = jupiško iru = inuitsko niu, kjer je razlika že prav poštena, dasi sta obliki 
etimološko istega izvora. Povrh se za zahodnoaljaške govore trdi, da vsebujejo toliko 
jezikovnih prvin, ki so skupne jupiku in prainuitščini, da bi jih lahko, če bi jih gledali 
izolirano od preostalih inuitsko govorečih, prištevali v jupiško skupino.6
 Najbolj znana inuitska jezika sta inuktitut in kalaalisu7. Inuktitut je uradna eskim-
 6 Za inuitsko skupino Dorais na str. 219–20 v http://unesdoc.unesco.org/
images/0008/000861/086162E.pdf količinsko opisuje različnost v inventarju pripon, brez ozi-
ra na glasovno in pomensko drugačnost. Vsem sistemom v pasu od injupiaškega (Aljaska) do 
grenlandskega jezika je skupnih komaj 220 pripon (v povprečju jih ima vsak sistem okoli 450). 
Govorec inuinaktuna (točka 3 na zemljevidu na str. 189 Doraisevega članka) bo poznal le 35 % 
pripon, ki jih utegne med pogovorom uporabiti Inuit iz Arktičnega Kvebeka (točka 9).
 7 Starejše in redkejše tudi kaladlisut (npr. http://books.google.com/books?id=Cagp
AQAAIAAJ&q=kaladlisut) in podobno. Kalâtdlit oqausê ‘grenlandski jezik’ je recimo 
zgolj staropravopisna dvojnica za kalaallit oqaasii (prim. nunaleqqaarama kalaallisut 
paasisaqanngilanga = nunalerqârama kalâtdlisut pâsissaqángilanga ‘ob prvem prihodu 
k vam grenlandščine nisem razumel’ v grenlandsko-angleškem slovarju, raztovorljivem  – 
»uani downloaderuk« – raz http://www.oqaasileriffik.gl/content/se/oqaatsinik_katersat/
kalaallisuumiit_tuluttuumut_ordbogi ali neposredno priklicljivem s http://www.oqaasileriffik.
gl/media(161,1053)/Greenlandic_English_dictionary.xls. Toda pionirska vzporednodvojezična 
zbirka ljudskega blaga s podnaslovom kalâdlisut kablunâtudlo, pod danskim imenom znana kot 
Grønlandske folkesagn, se še danes (tudi v člankih v grenlandščini, npr. www.oqaasileriffik.gl/
media(81,1053)/Inge_Kleivan.doc) citira z obliko Kaladlit okalluktualliait, ker tako v verzalkah 
stoji na platnici originalnega zvezka iz leta 1859 (in preostalih treh iz 1860, 1861 in 1863, 
gl. http://www.archive.org/stream/kaladlitokalluk00mlgoog#page/n4/mode/2up). Samo list 
obrneš, pa najdeš dvakrat kaládlit z ostrivcem (toda na str. 14 spet kaladlit, tokrat neverzalčno). 
To so avtentične, dasi večinoma stilno zaznamovane variante kodificiranih oblik (podobno 
stoji na vzporedni danski naslovnici zastarelo Grönlandske Folkesagn in kraj izida Godthaab 
namesto današnjega Godthåb, tj. grenlandske prestolnice Nuuk: vzporedna, v grenlandščini 
ubesedena naslovna stran kaže lokativ tega imena, Noungme [= Nûngme]; prim. še današnji 
izraz nuummiutut za mešanico grenlandščine z danščino, asociirano z Nuučani, http://www.
arnanut.gl/?cat=32&language=dk in http://blog-dyn.tv2.dk/ninibiilmann/entry175458.html). 
Se pa Grenlandske ljudske najdejo citirane tudi z oblikami kalâdlit (http://timarit.is/view_
page_init.jsp?pageId=3772934), Kalaadlit (str. 104 v http://www.persee.fr/web/revues/home/
prescript/article/jsa_0037-9174_1930_num_22_1_1059), Kaladtlit (http://books.google.com/
books?id=CZNYAAAAMAAJ&pg=PA4), Kalatlit (http://books.google.com/books?id=m3sZ
AAAAYAAJ&q=kalatlit, poslušaj knjižni Kalaallit ne zveneti na http://www.merriam-webster.
com/cgi-bin/audio.pl?kalaa01g.wav=Kalaallit+Nunaat) ... Nekatere od teh skrižank se tudi sicer 
pojavljajo v sodobnih tekstih (prim. Kalaadlit Nunaat v http://www.litteratursiden.dk/forfattere/
176 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
ščina v Kanadi, kalaalisut pa na Grenlandu (in s tem na Danskem). Hkrati lahko ta 
dva jezika8 imenujemo uradna inuitščina, saj jupiščine v teh dveh deželah ni. 
 Kalaalisut se danes v tem jeziku samem piše kalaallisut, ni pa mi jasno, kako 
naj to domačimo (če sploh). Z aa je zapisan dvomorni samoglasnik, zato ga morda 
kaže sloveniti z dvema a, ako bi namreč tak »dolgi samoglasnik« Slovenci zaznavali 
kot zapovrstje dveh a-jev.9 Toda v starejšem pravopisu se je namesto aa pisalo â (a s 
cirkumfleksom), in v Nunatsiavutu, samoupravni enoti na Labradorju, se tak pravo-
lotte-inuk, ki v danščini predstavlja pisateljico Lotte Inuk – Inuk je tu porabljen za navidezen 
priimek v psevdonimu). Le izvédenec bo lahko presodil, katere različice so sprejemljive 
(npr. vsaj za jezik izposodnik kot tipografske zamenjave, podobne angleški Gronlandske 
Folkesagen na http://www.pequotmuseum.org/Home/CrossPaths/CrossPathsSpring2002/
LegendsfromGreenland.htm), katere pa so čiste pomotnice. Le-te namreč niso vse tako 
samorazvidne, kakor je npr. Kaladlt (http://books.google.com/books?id=dE4oAAAAYAAJ&
q=kakadlt). Misteriozni [?] Kaladit je že zgodnje poročanje (1859–1860: http://books.google.
com/books?id=ANE9AAAAcAAJ&q=kaladit, http://books.google.com/books?id=9H3QAA
AAMAAJ&q=kaladit) o nuuški kamnotiskarni poneslo po svetu tja do melbournskega časnika 
The Argus z 12. VI. 1860, str. 7 (predzadnji odstavek Slovstvenih novic na http://trove.nla.gov.
au/ndp/del/article/5684166), in tudi v knjige (Cottonova A Typographical Gazetteer Attempted, 
Oxford 1866, dno strani 87, http://www.archive.org/stream/typographicalga00cottgoog#page/
n107/mode/2up), in v mikrodokumentacijo (http://books.google.com/books?id=ff8qAAA
AMAAJ&q=kaladit) ... Ko je Grenlandija postala avtonomni Kalaallit Nunaat, kot da je 
prišel poživitven val z raznimi Kaladit Nunat (http://www.larousse.fr/archives/journaux_
annee/1979/176/europe, prim. http://voyageforum.com/voyage/le_groenland_n_est_pas_en_
amerique_nord_D2974013/) in Kaladit Nanut (http://books.google.com/books?id=GRJnAAA
AMAAJ&q=kaladit), in tako je Kaladit brez prilastka stopil v zdanje tisočletje kot ‘Eskim’: 
http://books.google.com/books?id=W_MYu70FCd8C&pg=PA123. Na Slovenskem smo se 
tega procesa udeleževali zadržano: 6. XI. 1896 je Lajbaherica CXV/256 na str. 2189 poročala o 
eskimskem časopisju in omenila grenlandski »periodische Zeitung, «Kaladlit» betitelt« (http://
www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-75C3T54W&id=4181a70b-
b608-46b4-b60b-b23430f6056e&type=PDF). »Grenska ali Grenlandija« (Novice XLV/7,16. 
II. 1887, str. 52, http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-
J123LOAB&id=07a9e708-1254-4abf-b1d9-ad0753360b1e&type=PDF) je bila daleč.
 8 Ena od mnogih razlik med njima je, da si je grenlandski izposojal iz danščine: papikuuju 
‘papagaj’ < papegøje, aviisi ‘časnik’ < avis. Na ameriški celini je bila glavni posodnik 
angleščina, prim. newspaper ‘časnik’ > [unikkausiliuttiuvunga] newspapani ‘[poročam za] 
časopis’ v slovarju labradorskega „narečja“ http://www.labradorvirtualmuseum.ca/inuttut-
english.htm (priklikljivo s http://www.labradorvirtualmuseum.ca/home/inuttut_dictionary.
htm).
 9 Z vidika same slovenščine -aa- niti ne bi bil problem, dokler sta to dva zloga. Bolj 
gre za zvestobo, se pravi sistemsko sprejemljivo približanost, izvorni glasovni podobi (druge 
konsideracije praviloma šele sledijo). Na dostopnih kosih Fortescuejeve slovnice na http://
books.google.com/books?id=lBEOAAAAQAAJ&q=«vowel /a/« je premalo informacije, a 
prav lahko da domačiti z -aa- ne bo pravšnja. Rischel med samoglasniškimi sosledji z enim 
zložnim vrhom navaja sosledje dveh enakih samoglasnikov (vendar tudi dostavlja: razen če 
to kosilabifikacijo kaj ovre, http://books.google.com/books?id=kYtkAAAAMAAJ&q=«si
ngle+syllable«). Menovščikov, ocenjujoč Rischlovo knjigo, se precej jasno opredeljuje za 
enozložnost: http://files.istorichka.ru/FTP/Periodika/Voprosy_Jazykoznanija/1976/1976_6.
pdf, zl. 118–20. 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 177
pis (po rahlo sumljivi10 trditvi na http://en.wikipedia.org/wiki/Kalaallisut) še vedno 
uporablja za tamkajšnjo inuitščino, imenovano nunatsiavummiutut11 ali labradori-
miutut (tudi inuttut). Dvojni l pa v občnih imenih tako rekoč moramo podomače-
vati v enojnega, čeprav zaznamuje nezveneč lateral (illu ustreza igluju; toda prim. 
Vahtinov opis na http://www.philology.ru/linguistics4/vakhtin-97a.htm poleg zapisa 
Kalaadlit namesto Kalaallit na http://www.mnh.si.edu/arctic/features/croads/eskimo.
html). Kalaalisut pomensko danes pokriva vse govorne variante na Grenlandu in je 
sopomenka za grenlandščino. Gre pa v bistvu za zahodnogrenlandsko narečje. Manj 
standardizirani severnogrenlandsko narečje (t. i. polarna eskimščina), ki se govori 
zlasti okoli mesta, ki se je imenovalo Thule (zato se mu dansko pravi Thulesproget), 
in vzhodnogrenlandsko narečje se imenujeta avanersuarmiutut12 (ali inuktut) oziroma 
 10 Res so v slovarju iz opombe 8 besede kot ungatâ ‘onkraj’ (prim. sodobno grenl. 
ungataa ‘onkraj’) pisane s škarnico (cirkumfleksom). Z î je en sam primer, z û nobenega, 
toda po drugi strani ni nobenih podvojenih samoglasnikov in treba je upoštevati nepisavne 
razlike med jezikoma: ‘prvi’ je v grenlandščini siulliit, po starem pravopisu sujugdlît, v 
inututu pa sivullik. 
 11 Še en podomačevalni problem: ts (ki je povrh lahko isto- ali pa raznozložni). Obča-
sno ga v drugih jezikih pišejo c, npr. nemško Nunaciavut na http://www.swr.de/swr2/pro-
gramm/sendungen/wissen/-/id=5420366/property=download/nid=660374/1ct4g1e/swr2-wis-
sen-20091104.pdf, pa seveda v ciriličnih jezikih: http://bg.wikipedia.org/wiki/Инуктитут 
(v okencu na desni). Ta problem se pravzaprav povezuje s problemom dvojnih soglasnikov 
in naprej še soglasniških sklopov kot -kt-: inuktitut ima pisno oz. drugosistemsko dvojnico 
inuttitut, ta pa inutsitut, prim. na http://hi5.com/friend/p284646559--Angunnguaq_Berthel-
sen--html v nebogljeni angleščini: »I'm an so called Inuk not an eskimo .. My primary lan-
guages is not on the list, but it's Greenlandic and Inutsitut.« Po http://unesdoc.unesco.org/
images/0008/000861/086162e.pdf se v grenlandščini /t/ pred /i/ in v kombinaciji s /s/ izgovarja 
kot zlitnik (Slovenec bi ga akustično utegnil dojemati kot nekakšen tś, ćś ali ć, prim. http://
sami-cgi-bin.uit.no/cgi-bin/smi/smi.cgi?text=inuttitut&translate=none&action=transcribe&ch
arset=utf-8&lang=kal&plang=eng). Podomačitve inuktitut, inutitut in inutsitut (inucitut) so v 
bistvu po pisavi, ne nujno najboljše. 
 12 Avani pomeni ‘na severu’. Avanersuaq (Avannaarsua) ali Avannaa se je imenovalo 
severno od treh okrožij Grenlanda, danes vključeno zahodni del v najobsežnejšo občino 
na svetu, Qaasuitsup Kommunia, in vzhodni v najobsežnejši narodni park na svetu, 
Grenlandski narodni park. Vzhodno okrožje se je imenovalo Tunu(a) in zahodno Kitaa, in 
vzhodnogrenlandsko narečje se imenuje tudi tunumiisut, zahodno- pa tudi kitaamiisut. Obe 
imeni imata varianto z -miu- namesto -mii- (o stilni vrednosti gl. http://books.google.com/
books?id=9l8keX4Av08C&q=tunumiusut+tunumiisut), in -miu-varianti imata varianto 
s -tut namesto -sut. S tem zmršenosti ni konec, tudi če zanemarimo redkosti, kot je za 
jezik najsevernejših severnjakov sveta Awanamiisut v opombi 2 na http://www.jstor.org/
stable/10.1086/501248. Http://www.fi.dk/publikationer/2007/polarfronten-4-07/PF4-
07web.pdf na str. 21 za ta jezik izpričuje »inuktut (thulesprog)«. Navadnejši je pravzaprav 
inuktun, npr. http://books.google.com/books?id=hHhEYgEACAAJ, kar pa le nekaj let 
starejši atlas, http://books.google.com/books?id=glU0vte5gSkC&q=inuktun, dosledno 
rabi za jezik Inu(vialu)itov v zahodni Kanadi. Še bolj domač je v Kanadi inuktut. Specifično 
se rad nanaša na labradorska narečja (http://books.google.com/books?id=jZpkAAAAMA
AJ&q=inuktut), posebno v varianti inuttut (http://books.google.com/books?id=glU0vte5g
SkC&q=inuttut). Toda tudi inuktitut pozna isto specifično rabo (http://books.google.com/
books?id=mvPqAAAAMAAJ&q=inuktitut), in dôstim je inukt(it)ut/inutt(it)ut bolj ko ne 
isto (http://books.google.com/books?id=_cwOAAAAQAAJ&q=«like person«&). Lepo je 
178 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
zapisala mladenka v projektu Nanisiniq (Odkrivanje [sc. zgodovine]): »V starih časih se 
je inuktitutu reklo inuktut, ampak da bi ga naredili belcem [Qablunaat] laže razumljivega, 
je naposled postal znan pod imenom »inuktitut« .. Ima veliko različnih narečij .. Na 
primer pri nas v Arviatu pravimo posušeni karibujevini »nipku«, v srenji Rankin Inlet tu 
blizu nas pa ji pravijo »mikku«. Kot lahko vidite, rečemo vsak po svoje, ampak pomeni 
pa isto stvar« (http://nanisiniq.tumblr.com/post/751842516/amy-owingayak-inuktitut-
and-syllabics, gl. tudi http://groups.tigweb.org/Nanisiniq in http://www.pulaarvik.ca/
community/Inuktitut-f.html). Glede razlike med grenlandskim qallunaatut ‘danščina’ 
in inuktitutskim qallunaatitut ‘angleščina’, kar oboje pomeni nekako ‘po belsko’ (prim. 
v navedku Qablunaat) in si besedotvorno stoji v razmerju kakor inuktut proti inuktitut, 
glej http://pne.livejournal.com/939677.html?thread=3452317 in tam navedene povezave 
v inuktitutsko Vikipedijo ter slednje prim. z grenlandskimi, zlasti z geslom Tuluttut 
‘angleščina’ (v geslu qallunaatitut klikni še na Kalaallisut v levem porobju). Očitno je 
inuitščina en jezik kvečjemu v zelo ohlapnem smislu makrojezika (jezikovne skupine, 
kakršna je med drugim t. i. srbohrvaščina). Standard ISO 639-3 šteje za makrojezika 
inuktitut in injupiak, ne pa jupika in kalaalisuta. V inuktitut po tem standardu sodita 
vzhodni in zahodni kanadski inuktitut (slednjega več virov imenuje inuktun, prvega pa 
inuktitut). V injupiak sodita po ISO severni in severozahodni aljaški injupiak (prim. op. 26). 
Isova delitev ni splošno sprejeta. Nove vsaj na papirju nastajajo še kar naprej. Http://staff.
washington.edu/nfabbi/Inuktut Uqausiit.pdf vidi situacijo takole: na vrhu zaobjemnosti 
je inuitščina [enači se najmanj z eskimščino, če ne tacite z makroeskimščino]; deli se na 
jupiščino (Čukotka v Rusiji in jugozah. Aljaska) in eskimoaleutščino [sic!] (sev. Aljaska, 
Kanada, Grenlandija [torej to, čemur ponekod, denimo na http://fr.wikipedia.org/wiki/
Inupiaq, dajejo vezajno ime inuit-injupiak]); tako razumljena eskimoaleutščina je notranje 
raznotera [languages], vendar razumljiva po vsej polarni kaloti, in [ker je raznotera? ali 
ker je povsod razumljiva?] se sme/utegne/zna//lahko/semtertja [may] imenovati//imenuje 
tudi [poleg kako že?] z množinskim izrazom inuitski jeziki: Inuit languages, Inuktut 
Uqausiit [z véliko v obeh sestavinah]; po vsej Kanadi se splošno rabi Inuktitut kot krovni 
izraz za inuitščino [tako da se eskimščina in njen kanadski del poistita], ker pa se beseda 
Inuktitut različno piše [recimo, kakor bomo takoj videli, Inuinnaqtun – ali pa je nemara 
»the spelling of the word« inuitizem za jezik kot parole?] in imena za variacije tega jezika 
niso enaka, je za pojem jezika kanadskega severa kot celote natančneje uporabljati inuitski 
jezik: the Inuit language, Inuktut Uqausiq [sic! – ker je navzven, po izrazu, različno, 
postani po izrazu edninsko enovito], specifičnejša imena za pisne različke (»spellings«) 
oz. jezike pa naj se nanašajo na tale narečja: inuvialuktun in iniunaktun v Inuvialuitskem 
regionu Severozahodnih ozemelj, inuktitut in inuinaktun v Nunavutu, inuttitut ali 
inuktitut (prvi v zalivu Ungava, slednji v Hudsonovem zalivu) v Nunaviku, inuttitut ali 
inuttut (en jezik, dvoje vzajemno zamenljivih pisnih različkov) v Novi Fundlandiji in 
Labradorju. Hm, bizarno in motoglavo. Ampak: niti ne daleč od kanadske zakonodaje. 
V angleški uradni verziji nunavutskega Zakona o uradnih jezikih (gl. niže citat v op. 17) 
»«Inuktitut« includes Inuvialuktun and Inuinnaqtun« (http://www.canlii.org/en/nu/laws/
stat/rsnwt-nu-1988-c-o-1/latest/rsnwt-nu-1988-c-o-1.html), v francoski pa sta »assimilés 
à l'inuktitut l'inuvialukton et l'inuinnaqton« (http://www.canlii.org/fr/nu/legis/lois/lrtn-o-
nu-1988-c-o-1/derniere/lrtn-o-nu-1988-c-o-1.html), kar dopušča – in odseva – določeno 
inuktitutizacijo inuvialuktuna in inuinaktuna.
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 179
tunumiit oraasiat/oqaasii13 (v ruščini njegove govorce imenujejo angmassalik14 ali 
ammassalik). 
 13 V skladenjski zvezi z oqaasii je pravilno nemara le tunumiut, kakor v naslovu temeljnega 
znanstvenega dela o vzhodnogrenlandskem narečju »Tunumiit oraasiat / Tunumiut oqaasii / 
Det østgrønlandske sprog«, pri citiranju katerega prihaja neogibno do človeških in strojnih 
pomot (npr. »Tunumiut oraasiat: tunumiut oqaasi« na http://www.lmp.ucla.edu/Search.
aspx?MatID=0&LangID=196 ali pa »Tunumiit orasiaat« na http://books.google.com/books
?id=DdMKw_489IEC&q=orasiaat). Dvojnica tunuamiut, http://books.google.com/books?id
=kGWuMa6sRYsC&q=tunuamiut, je sama po sebi očitno sprejemljiva. Slovensko razmerje 
‘x+ski jezik’ = ‘x+ščina’ je podobno inuitskemu tunumiut oqaasii (kjer, približno, oqaasii 
pomeni ‘jezik’, tunumiut pa ‘prebivalcev Tunuja/Tunue’) = tunumiusut.
 14 Ko je zemljepisno ime za fjord, otok, mesto, komun, je pisano z véliko in v dodatnih 
različkih Aнгмагс(с)алик, Ангмасалик, priložnostno Аммасалик in Амасcалик, in vse to in 
več se najde v latiničnih jezikih, med drugim Amasalik in Amagsalik, Amagssalik, Ammagsalik, 
Ammagssalik. Imena ljudstev in jezikov pa imajo v ruščini malo začetnico, tudi takrat, ko 
so sprevržena iz krajevnih imen kakor туле ‘Thulesprog, inuktun’ v besedilu »два других 
инуитских диалекта – туле и восточно-гренландский – продолжают существовать«, 
http://koltiro.com/?p=52: v navedenem imamo zvezo dialekt [z nazivom] tule, in ne dialekt 
[kraja] T(h)ule kakor v »два диалекта: восточно-гренландский и диалект Туле – самых 
северных эскимосов в мире«, http://www.nsu.ru/ip/eskimos.php. V določenih sobesedilih 
je ангмассалик kar težko ne imeti za glotonim: »Выделяется 3 диалекта: восточно-
гренландский (ангмассалик), западно-гренландский и северный (туле)«, http://www.
sloreality.ru/viewtopic.php?f=33&t=822. Vendar ангмассалик tudi tu ni sopomenka od 
восточно-гренландский [диалект], ampak vrivek o tem, kdo ga govori (ta vrivek je na 
http://ru.wikipedia.org/wiki/Гренландский_язык hiperpovezava k etnohoronimnemu geslu o 
Iitih). Podobna dvoumnost obstaja v drugih jezikih: sta Ammassalik in Ammassalik Eskimo 
v http://books.google.com/books?id=TvEbY0BvGtIC&q=ammassalik sopomenki? — 
Zemljepisno ime Ammassalik je teronimičnega izvora: ammassak, množina ammassat, po 
starem pravopisu angmagssak/t, pomeni ‘Mallotus villosus’ (http://www.marinespecies.org/
aphia.php?p=image&pic=20413). Če je pristen tudi pomen ‘sardina’, prepisovan iz enega dela 
o skladnji v drugega, npr. http://books.google.com/books?id=ArH8IQ3D5WgC&pg=PA21 
ali http://books.google.com/books?id=erHbSh1xGvgC&q=Ammassannik, bi šlo lahko za 
posebni pomen besede ammassak, pridobljen nemara vizavi tvorjenke z večalno pripono 
ammassassuaq ‘sled (slanik)’. Majhne atlantske slede in sorodne vrste (npr. papaline) 
konzervirajo kot sardine. Seznam za sardine dovoljenih rib v standardu FAO/WHO (http://
www.seafood.nmfs.noaa.gov/NOAA Handbook25/CODEX Standards/Canned_Sardines_
and_Sardine-type.pdf) se kar lepo krije s pomenskim diapazonom naše besede sardine in angl. 
sardines; med drugim prav tako zaobjema brglune (inčune), ki se jim v angl. običajneje reče 
anchovies in edini s seznama ne spadajo med slede. Tudi rod Mallotus s svojo edino vrsto ne 
spada mednje, temveč v družino snetcev, in ga na seznamu FAO/WHO ni. V Uradnem listu RS 
se pripadnici te vrste reče kapelin (npr. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-061-02998-
OB~P002-0001.PDF) oziroma kapelan (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2005-046-01879-
OB~P001-0000.PDF). A kapelan je tudi ‘Trisopterus minutus, pritlikava ugotica’, gl. Ribe, 
MK 1972, 206 (na http://www.zrs.upr.si/sl/zaloznistvo/annales/Annales_Naturalis-2004-2/
dulcic&dulcic.pdf in v Ur. l. molič, v nemščini danes Zwergdorsch, kar je bilo Cigaletu 1860 
kar »menek manjši«), ki spada med trske, plava tudi po Sredozemlju (nekaterim je to podvrsta 
T. m. capelanus) in ima taksonomski dvojnici Gadus/Morua capelanus. Slovenščina ni edini 
jezik s poimenovalnimi glavoboli vpričo teh rib. Francozi vzdevajo capelan predvsem trojim 
ribam (v resnici še več, prim. za ‘Phycis blennoides’ na http://www.fishbase.org/ComNames/
CommonNameSearchList.php?CommonName=Capelan). Prvi capelan (Atlantique / de Terre-
180 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
 Skočivši z največjega otoka v danskem kraljestvu in na celem svetu na severno-
ameriško celino, se znajdemo pred verigo inuitskih različic, od katerih sta poleg že 
omenjenih dveh, »labradorščine« in inuktituta (uradni jezik Nunavuta, ene največjih 
sestavnih enot kake države, in pa kvebeškega Nunavika, kjer se izgovarja inuttitut15), 
najvažnejši inuvialuktun,16 ki je uradni jezik na zahodnem koncu Severozahodnih 
ozemelj, imenovanem Region inuvialuitske naselbe (Inuvialuit Settlement Region), 
in inuinnaqtun,17 sojezik uradov v upravni pokrajini Kitikmeot na skrajnem severoza-
Neuve) je grenlandski ammassak in spada med snetce. Drugi capelan (de Méditerranée/
France/l'Atlantique) se po podatkih projekta Doris (http://doris.ffessm.fr/fiche2.asp?fiche_
numero=1344) imenuje tudi capelin: ta je (z nekaj mešanja s ‘Trisopterus luscus’ oz. ‘T. l. 
capelanus’, http://www.encyclopeche.com/DM-capelan.htm) predvsem ‘Trisopterus minutus’. 
Tretji capelan je isto kakor (petit) prêtre, z množico pokrajinskih sopomenk, mdr. petit curé, 
prêteau (v bretonščini prêtro) in (faux) éperlan (dobesedno “(lažni) snetec”), gl. http://doris.
ffessm.fr/fiche2.asp?fiche_numero=423; v Ribah, str. 313, je preveden popovka  in spada z 
imenom ‘Atherina presbyter’ med gavune. Nemci imajo za ‘Mallotus villosus’ dve knjižni 
besedi. Lodde bi bila mogla glede na enako dansko in norveško (ter nizozemsko) ime, švedsko 
lodda, islandsko in fersko loðna (http://content7.eol.org/content/2010/12/04/07/48622_large.
jpg), nastati iz iste staronordijske osnove, kakor je naposled naše sukno loden; tako vrstni epitet 
villosus ‘kosma(s)t’ kakor rodovno ime (μαλλωτός ‘runast, volnen’) prav tako menda cikata na 
luščéne pobočne progice samcev med drstjo, podobne kosminju tkanin. Sopomenko Kapelan 
so Nemci vzeli od Francozov in je istega izvora kakor kaplan. Tiste progice naj bi spominjale 
na duhovniško obleko ali morda meniško tonzuro. V zadnjem času se Nemci, ne edini, otepajo 
s tretjo tekmico, komercizmom Capelin. Ta je kakopak iz angleščine, ki je bila v capelin/
caplin(g) predelala kvebeškofrancosko poimenovanje capelan, tako rekoč istega, ki je v Evropi 
dal kapelana. Glede na to, da je grenlandska beseda, posebno v množinski obliki ammassat 
(http://books.google.com/books?id=WIciyhVD0soC&q=ammassat), skoraj že prevzeta v 
angleščino in še bolj v danščino (http://www.arnanut.gl/?p=189&language=dk, http://ordnet.
dk/ddo/ordbog?query=ammassat), bi se počasi lahko zgodilo, da bo amasat povečal število 
v vse evropske jezike prevzetih eskimizmov (iglu, kajak, umiak, anorak ...) in morebiti tudi 
terminološko zmedo. 
 15 Http://books.google.com/books?id=SJYMAQAAMAAJ&q=«inuttitut+au+Nunavik«: 
»Dans l'Arctique canadien, on parle inuktitut au centre, inuttitut au Nunavik, inuttut au Labra-
dor«.
 16 Sporadično se v več jezikih, tudi v knjigah in državnoupravnih dokumentih, celo kanadskih, 
znajde Inuvialit (npr. http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/
am/765/765772/765772mt.pdf, str. 33/74–34/74). Različica inuvialukton (npr. »my husband 
lost his Inuvialukton« na http://books.google.com/books?id=jC_wtCkyIOYC&pg=PA275) se 
bere zlasti v francoskih besedilih. »The name of the park will be Tuktut Nogait National Park, 
which means “caribou fawn” in the Siglik dialect of Inuvialukton« na http://www2.parl.gc.ca/
HousePublications/Publication.aspx?DocId=2332792&Mode=1&Parl=36&Ses=1&Language
=E je, recimo, stavek blokista (člana politične stranke Bloc québécois) s francoskim imenom in 
priimkom. Inuvialuit je množina etnonima Inuvialuk, kakor je Inuit od Inuk, in se kakor inuit v 
jezikih izposodnikih rabi tudi za jezik. Naslednje je zato dvoumno: »l’appellation « inuvialuit 
» est plus courante qu’ « inuvialukton »« (http://www.parl.gc.ca/40/2/parlbus/commbus/senate/
com-f/lega-f/rep-f/repfinaljun09-f.pdf, str. 2, op. 10). Prim. konec op. 12 tu zgoraj. 
 17 Pravzaprav i(n)nuin(n)aqtun, vsaj za iskanje po internetu, saj se najdejo po istem jeziku 
in po več jezikih, in nemara celo v istem besedilu, vse variante, npr. »I Nunavut finns fyra 
officiella språk: engelska, franska, inuktikut och inuinnaqtun, men i vilken utsträckning inuktitut 
och innuinnaqtun ska betraktas som olika språk är omdiskuterat« http://sv.wikipedia.org/wiki/
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 181
hodu Nunavuta, na meji s Severozahodnimi ozemlji. Za te različice skrbi naslednica 
Inuitske bratovščine, tj. organizacija Inuit Tapiriit Kanatami (ITK, http://www.itk.
Inuktitut#%20Skriftsprak (plus »I Northwest Territories och de västra delarna av Nunavut 
används inuinnagtun« http://sv.wikipedia.org/wiki/Inuktitut; dvojnico inuinnagtun najdemo 
tudi na http://www.phac-aspc.gc.ca/hp-ps/dca-dea/publications/ahs-papa_program2001/index-
fra.php in drugod), »French, Gwich'in, Innuinaqtun« http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_
official_languages, dvojezično »as a private Inuit contractor (Inuinaktun Translations) [..] 
ovanga elikot nanminilioyunga kantolaktioyunga (Inuinaktun Numiktitigiyi)« http://www.
nunatsiaqonline.ca/archives/2007/709/70928/opinionEditorial/letters.html. Vidimo, da se q in 
g sumljivo premenjujeta še s k (prim. »Inuktitut Inuinnaqtunlu« in dve vrsti niže »Inuinnaktun 
kihimi pingnituk« v http://www.gov.nu.ca/Files/policies/transii.pdf). V ruščini in ukrajinščini 
se druge variante kot инуиннактун zdijo pomotni hapaksi, v južnih slovanskih jezkih pa ima 
nevtralna cirilična varianta same enojne n, npr. »инуинактун 1,02%« http://sr.wikipedia.org/
sr/Нунавут. Varianto inniunaqtun (npr. v http://www.ainc-inac.gc.ca/al/ldc/ccl/fagr/nuna/lca/
nlc-fra.pdf, str. 28), ki se kajpa najde tudi z obratnima številoma n-jev (Iniunnaqtun v http://
staff.washington.edu/nfabbi/Inuktut%20Uqausiit.pdf), več spletnih kopij nemške Wikipedie 
razglaša za priložnostno in neuradno. V slovenščini je inuinaktun priporočljiva, necitatna oblika, 
pa tudi inuinaščina je sprejemljiva celo z vidika izvirnega jezika (prim. posrednikovo Inuinnaq 
dialect). Inuinnaq je namreč inuk ‘človek’ s pripono -innaq za povsemskost, vsost. Prim. isto 
pripono na glagol: imiqtuq ‘pije’ (-tuq 3. os. ed.), imiinnaqtuq ‘še pije, ni nehal(a) piti’ (http://
www.inuktitutcomputing.ca/Technocrats/ILFT_1.html). — Inuinaktun je ali kdaj bo morda 
le narečje inuktituta in ga ponekod (npr. na http://www.languagegeek.com/inu/inuvialuktun.
html) devajo med narečja inuvialuktuna. Vendar ga navadno štejejo za samostojen jezik tako 
v neformalnih (prim. na http://www.vecer.com/clanek2009120805492559 »Nunavu[tski 
..] Eskimi .. se med seboj sporazumevajo v jeziku inuktitut in inuinnaqtun«) kakor uradnih 
besedilih, mdr. v severnoozemeljskem Zakonu o uradnih jezikih, Loi sur les langues officielles, 
L.R.T.N.-O. 1988, c. O-1 / Official Languages Act, R.S.N.W.T. 1988, c. O-1: »L’anglais, le 
chipewyan, le cri, l’esclave du Nord, l’esclave du Sud, le français, le gwich’in, l’inuinnaqtun, 
l’inuktitut, l’inuvialuktun et le tåîchô sont les langues officielles des Territoires du Nord-Ouest 
/ Chipewyan, Cree, English, French, Gwich’in, Inuinnaqtun, Inuktitut, Inuvialuktun, North 
Slavey, South Slavey and Tåîchô are the Official Languages of the Northwest Territories«, 
http://www.canlii.org/fr/nt/legis/lois/lrtn-o-1988-c-o-1/derniere/lrtn-o-1988-c-o-1.html 
(prim. zadnji del op. 12 tu zgoraj). Http://dal.academic.ru/dic.nsf/ruwiki/1378423 po ruski 
Vikipediji opisuje inuinaktun kot »копперское наречие зап.-канадского инуитского 
языка«. S tem je pač mišljen govor najzahodnejšega nunavutskega, že v region Inuvik na 
Severozahodna ozemlja segajočega občestva kitlinermiut (eksonim s pomenom ‘ljudstvo 
na Viktorijinem otoku’), po angleško imenovanega Copper Inuit, ker so izdelovali bakrena 
orodja iz samorodnega bakra vzdolž spodnjega toka Medokopne reke (Coppermine River). Ti 
Medeninarji so bili nekdaj znani kot Plavolasi Eskimi (http://www.thearctic.is/PDF/Gísli um 
Viljálm.pdf) in bili zato nedavno predmet DNK-jevskih in genomskih raziskav. Njihovi sodobni 
staroste iz Kugluktuka, po starem Coppermina, so družno z najbližjimi jezikovnimi sorodniki 
iz Iqaluktuutiaqa (Cambridge Baya, kitikmeotskega upravnega središča in rojstnega kraja z 
Björk sodelujoče Tagaq, izvajalke inuitskega alikvotnega petja) prispevali lokarsko-lovsko 
izrazje za inuinaktunski glosar na http://www.kitikmeotheritage.ca/bowmaking/Glossary/
glossary.htm. Isti občini sta edini glasovali proti na referendumu o razdelitvi Severozahodnih 
ozemelj, beri: osamosvojitvi Nunavuta. Zunaj Nunavuta se inuinaktunu prišteva kangirjuaščina 
(Kangiryuarmiutun) v nekdanjem Holmanu, sedanji občini Ulukhaktok, na otoku Viktorija na 
severu Severozahodnih ozemelj. 
182 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
ca/), ki zlepa ne bo uporabila izraza Eskimo razen v citatih iz starejše literature (gl. 
npr. http://www.itk.ca/sites/default/files/5000YearHeritage.pdf18). 
 Kanadski inuitski politiki in aktivisti, ki hočejo in dobivajo nazaj cirka tretjino 
kanadske zemlje, so se uspešno ubrali z vseh sort zvenečneži (à la Royal Commission 
on Aboriginal Peoples) v prakticiranju inženiringa misli skozi jezik, imenovanega 
politična neoporečnost (ali politična pravilnost, ne pa korektnost, kakor se novodob-
no piše pod vplivom angleščine).19 Kanadski Inuit oz. Inuk spada po marsičem v ka-
tegorijo multikulturalističnih etnonimov tipa Rom, le da Eskimo v nasprotju s Cigan 
realno ni poznal nobenega resnega prehoda med občna imena in tudi ne slabšalnega 
naboja (o tem več niže). Ni pa kanadsko forsiranje inuitstva zgolj služba politični 
neoporečnosti. Je marveč zanimiv zgled za jezikovno politiko na terenih, kakršen je v 
blažji obliki bil, in je delno še, tudi slovenski: kako eno(vi)titi jezikovni standard in z 
njim (potencialni) narod, kadar so njegovi jezikovni/narečni kosi na nestičnih koncéh 
medsebojno slabo razumljivi. Po eni strani je (pro)eskimska Kanada prisiljena spod-
bujati lokalne oblike inuitščine (podobno kakor npr. mi rezijanščino), po drugi strani 
pa skupni knjižni jezik in narodno ideologijo. Pri tem si velikega drobljenja ne more 
privoščiti, ker gre za majhno in ogroženo jezikovno gmoto tudi, če je vsa združena. 
Za nameček imajo zahodni kanadski Inuiti latinično pisavo, vzhodni pa zlogovno 
(pokončni trikotnik je npr. i, brez talne stranice pa pi, gl. npr. http://members.shaw.ca/
kcic1/nunavut.html).20 
 18 Medtem je ta povezava ugasnila (prim. http://www.itk.ca/sites/default/), dovolj nazorni 
pa so že interni zadetki za iskanko Eskimo: http://www.itk.ca/search/node/Eskimo. Beseda živi 
le še v občasnih svarilih, češ, sodobno je samo Inuit, in v lastnih imenih (npr. nekdanje Indian 
and Eskimo Association). Svari se tudi pred mešanjem izrazov Aboriginal (people) in First 
Nation: slednje da je politično neoporečni [sic] izraz za Indijance, kakor je Inuit sodobni [sic] 
izraz za Eskime, medtem ko Aboriginal zaobjema ustavno priznane Inuite, Metise in Indijance, 
pa se zaradi nenatančnosti v izražanju včasih zmotno misli, da so Inuiti med upravičence do 
proračunskih sredstev iz kakega programa všteti, ko dejansko niso. 
 19 Svoje dodajajo posamezni znanstveniki in stroke, ko upoštevajo jezikoslovje kolikor 
pač in po lastni všeči. Primer: antropologinja Sternova, http://books.google.com/books?id=Xa_
Pq8X_MIsC&pg=PA2, priznava, da je širši pomen izraza Inuit, razpotegujoči se čez vse 
Eskimstvo in še Aleute zraven, nastal v kontekstu politike in staroselskih pravic in da je izraz v 
ožjem pomenu omejen na »ljudstva, katerih prajezik je narečje inuktituta« (gl. str. 1) – nato pa 
se sama odloči uporabljati večzapopadni pomen »minus the Aleut«. Blizu tako, kakor bi v en 
žakelj zavezal vse Germane, odštevši Gote.
 20 Inuktitutska zlogovna pisava, titirausiq nutaaq (ali qaniujaaqpait, v nasprotju z 
blizuglasnico qaliujaaqpait za latinični črkopis), je svojevrstna abecezložna (abugidna) pisava. 
Sestoji, če odmislimo prav redka pomožna znamenja – in ločila, ki so pravzaprav, z medbesednim 
presledkom vred, izposojena iz sodobne latinice –, iz pismenk za zloge, v besedilu stavljanih 
vodoravno zapored v desno, katerih glasovno vrednost sodoloča njihova prostorska usmerjenost 
(zmeraj) in izjemoma še uvišinjenost (ob hkratni pomanjšanosti: t. i. superskriptna drugačica 
pismenke, vendar tipično ne privzdignjena nad gornjico, ampak zgolj stisnjena med njo in 
srednjico). Ob usmerjenosti abstrahirani, se razvidi stalni del pismenkine glasovne vrednosti. 
Ta je soglasniški. Spremenljivi del je lega pismenke, in ta dodeva samoglasniško zlogovno 
jedro. Zato so pismenke v ipitiju (analogu pojma abece) urejene v serije (zaključena zaporedja), 
prikazljive kot mreža iz vodoravnih in navpičnih vrst (redi in stolpcev) in imenovane, ko jih 
druži glasovna vrednost nejedrnega dela zloga, po soglasnikih (p-serija itd., vštevši ø-serijo 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 183
 Inuitenje kanadske angleščine (dosti manj francoščine) je (ne)zabaven zgled na-
silja politične neoporečnosti. Že samo na eni spletni strani Vsekanadske prvoselske 
z ničtim soglasnikom), in ko jedrnega dela zloga, po samoglasnikih (i-serija itd.). Grafično 
je vsaka soglasniška serija niz iz istolike pismenke v troje oziroma četvero legah (četrta je 
zgolj preuvišinjena tretja). Samoglasniška serija pa je grafično naniz raznolikih pismenk, ki 
jih druži samolastna lega glede na lego v soseriji, v primeru ničtosamoglasniške serije pa 
superskriptnost, v vsem ostalem pa je ta serija, imenovana tudi brezsamoglasniška, enaka 
a-seriji, le na mestu presečnosti z ø-serijo ima čisto svojo pismenko, po kateri jo je mogoče 
imenovati »-serija in tako poimenovalno ločiti od ø-serije. Konkretno: Pismenka, podobna 
trikotniku oz. delti (Δ), ima glasovno vrednost ničtega soglasnika plus samoglasnika i (Δ je 
torej glas i kot zlog) in je čelna pismenka ø-serije. Čelne pismenke soglasniških serij imajo vse 
glasovno vrednost znamovanega soglasnika plus i. (Fonetično je i lahko glas srednjega pasu in 
Slovencu zaznavan kot e – [ε] ali celo [ә] –, tako da besedo imiq ‘pitna voda’ sliši, denimo, kot 
['imεK]: poslušaj na http://www.tusaalanga.ca/glossary/inuktitut?pager=I, preklikovaje zlasti 
med izrekama Paallirmiut in Inuinnaqtun.) Lega čelne pismenke je osnovna lega. Preostale 
lege nastajajo z zavrtljaji (v ravnini pisalne ploskve) in zaobračaji (v trirazsežni notranjosti 
umišljene vrtenine) pismenke oziroma pismenkinega prostora, to je pravokotnika, ki ji ga (v 
mislih) dotikalno očrtamo. Iz osnovne lege pismenka oz. njen prostor tako ali drugače porotira 
okoli svojega „težišča“ za vrednost +u (v desno kažoč trikotnik ima glasovno vrednost /u/ in 
se v latinico prečrkuje z u; fonetično je lahko [o]-jevski glas, in imiqtuq ‘pije vodo’ utegne 
Slovenec slišati kot izpogrknjen imertok; prisluhni tudi http://www.tusaalanga.ca/lesson/16/
dialogue ter glede premene q ~ r prim. http://www.tusaalanga.ca/node/1135 in v grenlandščini 
imeq ‘voda’ proti imerpoq ‘pije’ v grenl.-angl. slovarju, navedenem v začetku opombe 6). Iz 
te lege pismenka naredi za +a obrat okoli srednjice svojega prostora, tako da postane „zrcalna 
preslikava“ znamenja za +u (trikotnik z navpično osnovnico in z vršnim ogliščem na levi je torej 
pismenka za a). Superskriptna – naši potenčni številki analožna – oblika vsake +a-pismenke 
rabi za konkretni zlogozapirni soglasnik (ničti ustreza latiničnemu -h in nima pričakovane 
oblike levovršnega trikotnika, ampak je dvoresičje, », vzeto iz odžibvejskega zlogopisa, kjer 
»Δ = hi). Somerne pismenke, npr. pi, ki ima obliko škarnice (nekak na glavi stoječ latinični 
V), rotirajo okoli središčne prebodiščnice za 90 stopinj v smeri urnega kazalca, da zadobijo 
namesto prednjega istovišinski zadnji samoglasnik (pu je nekakšen lomljeni zaklepaj, kotnik 
v desno: >), in naredijo iz tega novega položaja polobrat, za 180°, okoli svoje navpične 
prepolovnice, da zadobijo nizki samoglasnik (pa = <). Somerne pismenke so øi, pi in ti. Enako 
se prevračata pismenki, somerni zgolj funkcijsko, grafično pa ne, to sta vi in ri, preobliki pi-ja 
oz. ti-ja. Vi se od pi loči samo po tem, da ima levi krak (tj. krak v bralčevo levo) na dnu uvit 
navznoter v krožec. Toda medtem ko za pa velja, da je opisljiv bodisi kot za 180° zaobrnjen 
pu bodisi kot za 90° v levo zavrten pi, va-ja ne moremo definirati na temu vzporedni način, 
saj ima uvit zgornji, ne spodnji krak. Pismenke, ki so ne le grafično, ampak tudi funkcijsko 
nesomerne, in teh je največ, se za 180° ne le obračajo, ampak tudi vrtijo: za +u naredijo iz +i 
zavrtljaj okoli prebodišča, tokrat v poljubni smeri urnega kazalca, za +a pa naredijo zaobračaj, 
opisljiv tako iz +u (okoli navpične prepolovnice, kakor pri somernih pismenkah) kakor iz +i 
(okoli vodoravne prepolovnice). Mi, na primer, je podoben véliki brezserifni gami (Γ), ma je L, 
mu je L s potlešnim krakom v levo. Diakritična pika nad pismenko pomeni, da je samoglasnik 
dolg: J = gu, s piko nad sabo pa guu. Pismenka za zlogozapirni mehkonebni nosnik [ŋ], v 
latinici ng, imenovana naga, ker je sestavljena iz superskriptnih pismenk za na in ga, obstaja 
samo v superskriptni obliki in postavljenosti pred pismenke g-serije, tvoreč šele z njimi, ne da 
bi skupaj z njimi rotirala, ng-serijo (z J npr. tvori ngu; element na je podvojen za nng, tj. za 
fonem /ŋ:/). Enako tvori dvočrčja superskriptna, zlogozapirna varianta pismenke, ki sicer tvori 
célo lastno r-serijo. Postavlja se namreč pred pismenke k-serije in z njimi dela dvočrčno serijo 
jezičkovega k (v latinici q kakor v MFA, mednarodni fonetični abecedi). Q-serija je cela serija, 
184 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
zdravstvene organizacije (National Aboriginal Health Organization, NAHO, http://
www.icah.ca/content/fr/glossary/terms/ / http://www.icah.ca/content/en/glossary/
terms/)21 najdemo pol ducata inuitskih zapovedi in prepovedi angleškemu (in delno 
francoskemu) jeziku: 
1. Inuit se rabi le za množino, v ednini je treba rabiti Inuk in v dvojini (»pour 
désigner deux personnes«) Inuuk. 
2. Jeziku Inuitov se reče Inuktitut. (Iz tega tacite sledi, naj se Inuit ne rabi za 
jezik.) 
3. Ker Inuit v inuktitutu pomeni ‘ljudje’, je zveza Inuit people redundantna in 
se ji je treba izogibati. 
4. Ime Eskimo se šteje za poniževalno in se ne sme rabiti. 
5. Na Aljaski se za Inuite rabi Alaska Natives. (Ta polresnična izjava, v resnici 
sugestija oziroma prikrita zapoved, skuša zatreti staro in splošno rabljeno 
ime tudi za tiste Eskime, ki mu niti ne nasprotujejo.) 
6. Po priporočilu organizacije Inuit Tapiriit Kanatami naj se Inuit samostal-
niško rabi brez določnega člena (ne the Inuit, še manj seveda Inuits ali the 
Inuits). 
Jasno, takoj se najdejo, ki se vse to naučijo in potlej terorizirajo tiste, ki so dovolj 
nevedni ali nasprotno, dovolj vedni, da »politično oporečno« kažejo, da sme imeti 
angleščina svoja pravila z enako pravico, kakor ima svoja inuktitut. Ena taka opo-
rečnica, Shirlee Patkin Newman, je npr. napisala knjigo The Inuits, pa jo je v reviji 
Canadian Materials, ki ocenjuje mladim namenjene kanadske publikacije, takoj fasa-
la od mississauške knjižničarke in srednješolske učiteljice Patricie Fry (http://www.
torej ima dvočrčno tudi superskriptno varianto za q v zlogovem izglasju. Vsega gre za troje 
samoglasnikov brez ničtega (i u a) in 14 soglasnikov brez ničtega (p t k g m n s l j v r q 
ng in opasani l, ki kakor v MFA zaznamuje nezveneči obstranskopriporni dlesnik, ustrezajoč 
grenlandskemu in valižanskemu ll ter aleutskemu – v atkovskem narečju – in zulujskemu 
hl). Ob dveh samoglasniških dolžinah znese to 15 krat 7 pismenk, brez upoštevanja nng in 
dvoglasniške ai-serije, ki so jo opustili, ker se vseh pismenk sicer ni dalo spraviti na glavo 
električnega pisalnega stroja, a so jo v Nunaviku nedavno vpeljali nazaj (to ni edina razlika 
med nunaviškim in nunavutskim zlogopisom; o standardizacijskih težavah zavoljo še drugih 
„narečij“ gl. http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000861/086162e.pdf, str. 242). Inuinaško 
govoreče prebivalstvo Nunavuta piše tako rekoč samo z latinico in se sploh drži svojega 
jezikovnega izročila, npr. ipsilona in izglasnega -n, medtem ko stoje v standardiziranem 
inuktitutu v abecedi samo j ter na koncih besed od soglasnikov menda le -t, -k in -q. Kako je 
zlogopis videti v slovarju, kaže http://books.google.com/books?id=eD5M1_kk_I0C&q=inuk.
 21 Povezavi ugasli. Uporabi http://www.naho.ca/jah/english/guidelines_Terminology.
php oziroma za francosko besedilo http://www.naho.ca/jah/french/guidelines_Terminology.
php in odgrni Eskimo in Inuit v stolpcu povezav pod glavnim besedilom (odgrnjeno je samo 
v angl.). Alternativa: predpomnjeni Googlov zapis http://webcache.googleusercontent.com/
search?q=cache:idrEtDVlRNAJ:www.naho.ca/english/terminology/inuit.php oz. http://
webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:D7anvubNzS4J:www.naho.ca/jah/french/
guidelines_Terminology.php. Podobna stran je http://www.aidp.bc.ca/terminology_of_native_
aboriginal_metis.pdf.
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 185
umanitoba.ca/cm/cmarchive/vol22no4/theinuits.html): »The title of this book, The 
Inuits, has a jarring effect, because “Inuit” is already a collective plural noun. (“Inuk” 
is the singular of “Inuit.”) The use of the word »Inuits« throughout the book bothered 
me because I kept wondering how factually correct the rest of the information was. 
[…] This book is aimed at an elementary school audience, grades 4 to 8. I would not 
recommend it for purchase until the misleading use of “Inuits” is corrected.« 
 Zanimivo: v francoski verziji omenjene Nahove spletne strani sta navedeni samo 
pravili, pri meni označeni z 1 in 2. Ampak Slovenci bomo, grem stavit, kmalu raje 
sledili Mrs. Fryevi in pisali o Inuit, o dveh ženskih Inuuk in o Alaških nativih ali pa 
se kvečjemu prepirali, ali sta dve Inuitinji dve Inukinji ali Inuukinji. V praksi vseh 
teh predpisov seveda celo angleščina ne zdrži.22 Ime Eskimo je še vedno mnogim 
navadnim Kanadčanom navadno. Kar precej obsežni (Harper)Collinsov Kanadsko-
angleški slovar in tezaver (12004) označuje sicer Eskimo za slabšalno (gesla Yupik 
preprosto nima) in za nevtralno sopomenko šteje In(n)uit, toda razlaga jo edninsko 
(‘pripadnik skupine ljudstev v severni Kanadi, na Grenlandu, na Aljaski in v vzhodni 
Sibiriji’) in navaja za množino tudi In(n)uits, pa tudi to pravi, da je In(n)uit lahko 
sopomenka za Inuktitut, pri čemer pa je Inuktitut označen za kanadizem, enako kakor 
Inuk ‘Inuit’. Collins je celo obdržal zvezo Eskimo dog za ‘Canis familiaris borea-
lis’, čeravno ponekod tudi Canadian Eskimo dog doživlja etnično čiščenje (»now 
commonly referred [to] by the more politically correct name: Canadian Inuit Dog«, 
http://www.dogsledding.com/about_us/our_dogs.html). Seveda – saj je ta vprežni pes 
postal »Official Animal of Nunavut« in se na spletni strani Zakonodajne skupščine 
Nunavuta (http://www.assembly.nu.ca/english/about/inuitdog.html23) pojavlja kako-
pak brez dvojnice Canadian Eskimo dog. Zabavno rabi izraz Eskimo prvi Inuk (no 
ja, Polinuk), ki se mu je posrečilo priti v parlament za poslanca, vnuk slavnega dan-
skega raziskovalca in pisca Petra Freuchna, Peter Freuchen Ittinuar. Poleg tega da je 
napisal knjigo Teach an Eskimo How to Read … (naslov je baje potegnil iz besednega 
pingponga, ki ga je bil imel s Trudeaujem na nekem izletu v tundro – http://www.
flickr.com/photos/george-lessard/2599040539/), piše takele stavke: »My experimen-
tal Eskimo days in Ottawa not only made a gap between me and my fellow Inuit but 
…« (http://www.nnsl.com/northern-news-services/stories/papers/jul21_08bh.html). 
Tu Eskimo aludira na Eskimo Experiment, nekdanji vladni program pošiljanja Inuit-
kov na jug v meščanske šole. 
 Ker so Eskimi v Kanadi po jeziku res Inuiti, kanadska inuitizacija eskimstva 
pravzaprav ne bi bila nič spornega, ko ne bi rinila čez državne in zlasti jezikovne 
meje. Takšni in drugačni Kanadčani namreč radi rabijo ime Inuit ne le za vse inuitske 
 22 Zgled brezpomotne rabe, in to leta 1988, je npr. disertacija http://ir.lib.sfu.ca/
bitstream/1892/6737/1/b15002275.pdf. Many Inuvialuit were upset in a well-known and 
respected Inuvialuk (str. 355) pa je model, ki odpove pri pridevniku. Množinska oblika, očitno 
izbrana za nevtralno, zasluzeno zahriplje pred ednino ženskega spola, recimo »an Inuvialuit 
woman was telling her story« (str. 358). Po tej logiki bi bilo slovensko Slovenka v angleščini 
korektno izražati z zvezo tipa ‘a *Slovenians woman’, in ako se začasa ne pogodimo za a 
*Slovenke woman, se utegne razpasti a *Slovenci woman, pri najzvestejših prevodih besedenja 
naših vodij in vojk pa a *Slovenci-in-Slovenke woman. 
 23 Zdaj http://www.assembly.nu.ca/about-legislative-assembly/official-animal-nunavut. 
186 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
govorce skupaj, ampak kar za vse eskimske govorce skupaj, z jupiščino govorečimi 
vred. ICAH, Information Centre on Aboriginal Health, nima recimo nobenih skrupu-
lov pred tem, da s tipičnim angleškim humorjem reče (http://www.icah.ca/content/
en/glossary/terms/24): »Languages spoken by Inuit comprise a number of dialects, 
some of which are not easily comprehensible by Inuit in other regions.« To menda 
pač pomeni, da Inuiti govorijo več narečno razčlenjenih jezikov. Toda nekaj vrstic 
više piše: »Inuit are a circumpolar people, inhabiting regions in Russia, Alaska, Ca-
nada and Greenland, united by a common culture and language.« Paninuitizem? Pro-
jekt Obraz – ime (v angleščini Project Naming) je na http://www.collectionscanada.
gc.ca/inuit/020018-1200-f.html zvito zgovoren in obenem molčeč glede razsežnosti 
inuitskega jezika: »L’inuktitut est la langue traditionnelle que parlent les Inuits dans 
l’Arctique. Parlé au Canada, au Groenland ainsi qu’en Alaska, l’inuktitut et ses nom-
breux dialectes sont utilisés d’une région à l’autre avec certaines variations.« O jupi-
ščini na Aljaski pa nič. 
 Tisti Aljaščani in Sibirci, ki govorijo jupiško, se sami (še?) ne štejejo za Inuite, in 
tudi nimajo nič kaj dosti proti temu, da jih Neeskimi imenujejo Eskimi (prim., kdor 
se hoče včlanjati, https://www.highbeam.com/reg/reg1.aspx?full=yes&origurl=/
doc/1P1-93041206.html25). Najbrž vejo, da so Inuiti šele njihovi aljaški severni so-
sedi Inupiati, ki govorijo inupiak (inupiatun).26 Prim. »Most Alaskans continue to 
 24 Gl. op. 21.
 25 Namesto tega npr. http://www.alaskan-malamutes.org/alaskan-malamutes-articles.htm. 
Prim. na http://tulugaq.wordpress.com/inuit-vs-eskimo/: »My mom proudly referred to herself 
as Eskimo, and so do I.« Med duhovitimi v naboru razlogov zoper pregon besede Eskim je na 
http://www.expansionistparty.org/Eskimo.html v zvezi z njeno etimologijo (gl. op. 29) opo-
mnílo, da je na Arktiki večji del leta, če ne skoz, plentano malo suhljadi in druge kurjave, zato 
bi morali biti Eskimi na zauživanje hrane surove celo ponosni, saj tudi Japoncev ni sram sušija 
in sašimija. — Med strokovnimi članki je antieskimistom zgodaj poskušala malo zategniti uzde 
analiza »The term 'Eskimo'« dveh Arktiko proučujočih Britancev, zemljepisca Terencea Arm-
stronga in antropologa Hugha Brodyja v reviji Polar Record XIX/119 (1978), 177–80. Avtorja 
sta se pravilno zavzela za ohranitev izraza Eskimo v krovnem pomenu. Slabo pa sta presojala 
prevzemanje, kolikor sta mislila resno, da je treba količino citatnega še povečati. Če se Inuit 
uvaja zato, sta rekla, da bi kazali spoštovanje do eskimskega jezika, je treba enako spoštovati, 
torej rabiti, edninsko in dvojinsko obliko, Inuk in Inuuk, sicer postane Inuit lažnoangleška 
beseda in kot taka nič boljša od Eskimo; za napake kot an Inuit from ... in an Inuit village da 
lahko mirno rečemo, sta rekla, da izkazujejo nespoštovanje (če se pridevniški rabi ne moremo 
izogniti, uporabímo raje Eskimo). Dvojini sta se že v isti sapi odpovedala, češ da je angleško 
govoreči najbrž ne bodo zmogli spoštovati. Njun članek je načeloma dosegljiv po http://jour-
nals.cambridge.org/action/displayIssue?jid=POL&volumeId=19&seriesId=0&issueId=119.
 26 Gl. tudi opombi 2 in 12. Samopoimenovanje ljudstva je Iñupiat (množina; od tod 
injupiat(ski)); dvojina je Iñupiak, ednina Iñupiaq (od tod injupiak, injupiaški). Injupiatščina 
in injupiaščina sta oblikoglasno ustreznejši vsaka od svoje različice brez j. Tekmice, kot 
je inupiaščina na http://www.verbix.com/languagenames/ ali http://www.slovarji.info/
dictionaries/en_de_sl_dictionary_of_languages%28v.2%29.pdf (prim. »pripadnik plemena 
Inupiat« na http://www.zurnal24.si/znanost-in-tehnologija/aljaski-lovci-se-bojijo-zascite-
medveda-112058/clanek), so branljive med drugim s tem, da imajo, gl. str. 136 in 150 na http://
unesdoc.unesco.org/images/0008/000861/086162E.pdf, govori na Sewardovem polotoku 
(http://llmap.org/languages/esk.html) navaden n, nastale pa so gotovo brez tega zavedanja. V 
jezikih posrednikih namreč neodsevanje mehkega ñ prevladuje, vštevši angleščino in ruščino 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 187
accept the name »Eskimo,« particularly because »Inuit« refers only to the Inupiat 
of northern Alaska, the Inuit of Canada, and the Kalaallit of Greenland, and is not a 
word in the Yupik languages of Alaska and Siberia« (http://www.uaf.edu/anlc/inuito-
reskimo.html27). Najbrž vejo, kar piše na http://infao5501.ag5.mpi-sb.mpg.de:8080/
topx/archive?link=Wikipedia-Lip6-2/9491.xml&style28: »Inuit is sometimes wrongly 
used as a synonym for Eskimo.« Najbrž vejo, da je »nepravičnih« imen narodov in 
ljudstev na svetu ko listja in trave, pa samo zato še niso psovke. (Kaj ko bi vsaj tisti 
Slovani, ki smo v EU, preimenovali Nemce, saj ja niso nemi?) Novodobna kanadsko-
grenlandska (kanadsko-danska) in čedalje krepkeje že tudi EU-jevska gonja zoper 
besedo Eskim pa je še posebej nesmiselna, kolikor temelji ravno na predpostavki, da 
je Esquimau poniževalna beseda, ker da je prvotno, v krijskem, stepskoodžibvejskem 
ali kakem drugem algonkijanskem jeziku, pomenila ‘jedec surovega mesa/rib’. Ta v 
slovarjih ustaljena etimologija naj bi bila danes sporna (http://infao5501.ag5.mpisb.
mpg.de:8080/topx/archive?link=Wikipedia-Lip6-2/9491.xml&style).29 A tudi če je 
(Inupiat(un)/Inupiak z var. Iñu- in -aq, redko inyu- gl. na http://books.google.com/books?id
=oSxB2s7Jp6QC&q=inyupiaq, prim. Inyupeat na http://www.language-archives.org/item/
oai:anla.uaf.edu:IN970W1970; »аляскинский инуит или инупиак« na http://www.philology.
ru/linguistics4/vakhtin-97c.htm proti ustreznicama инупиак ìn инюпиак za iztočnico Inupiaq 
na http://www.translatorscafe.com/term/44573/15/364/ proti samo z ю »Другие .. стали 
прародителями .. эскимосов кьюпик, инюпиат, инюпиак и юпик« na www.nps.gov/akso/
beringia/beringia/library/IBAbooklet_Russian.pdf, str. 8 = dia 9). Celo v španščini, ki ima 
sama ñ, se zdi iñupiaq redko (http://www.google.com/search?q=iñupiaq&hl=en&lr=lang_
es&tbs=lr:lang_1es,bks:1). Hkrati gre za besedo, ki kakor veliko drugih eskimskih, zahteva, ne 
le v slovenščini, odgovor, ali ima upravičeno zev, prim. inuit-inupjak v madžarski knjigi http://
books.google.com/books?id=MO3jAAAAMAAJ&q=inupjak in popravek oblike inupiak z 
-iJa- v srbščini na http://www.vokabular.org/forum/index.php?topic=1186.0;wap2. Slovensko 
inju- predlagam po bolj standardizirani izvorni izreki, gl. http://www.alaskool.org/language/
dictionaries/inupiaq/eskimo_writing_key.html ter pridvignjena j v »injupiaq (pl. injupiat)« 
na str. 239 v http://revistas.ucm.es/ghi/05566533/articulos/REAA0404110237A.PDF in y 
v »inyupiaq (pl. inyupiat)« na tudi sicer o demo- in glotonimih zelo obvestilni strani http://
books.google.com/books?id=kGWuMa6sRYsC&q=inyupiaq. Z nje tudi zvemo, da Center 
za aljaške staroselščine svetuje rabiti Inupiaq nasproti Inupiat, in če mu pộjdimo Slovenci 
na roke, potem raje kot injupiatščina rabîmo injupiaščina. Ta jezik je dokaj svojski med 
inuitskimi: ima vzvrnjena (retrofleksna) pripornika, podobna poljskima ż/rz in sz; delno je, 
v govorih na Sewardovem polotoku, ohranil praeskimski polglasnik (na Malem Diomedu 
imajo celo poln štirisamoglasniški sistem kakor v jupiških jezikih, tako da je ‘voda’ emeq, 
ne imiq); v kobuškem govoru malimiutuna sta au in ua sovpadla v o ter ai in ia v e (‘čelo’ in 
‘zamrznjeno meso’, qauq in quaq, sta tu enakoglasnici); kaotično latinično pisavo je pomagal 
spravljati v red sam Eugene Nida ... (več v Kaplanovem prispevku v http://unesdoc.unesco.
org/images/0008/000861/086162e.pdf od str. 131 dalje). Uummarmiutun v Kanadi politično 
vštevajo med inuvialuške govore, a je nastal s premikom Injupiatov z Aljaske. Doma so živeli 
pod imenom Nunatamiut. Zaradi zredčenosti karibujev in ker je še zmeraj mogočna Družba 
Hudsonovega zaliva (današnja veleblagovnična korporacija Bay/Baie) povpraševala po krznu, 
so se selili v delto Mackenziejeve reke, kjer so evropske bolezni desetkale domačinske inuite 
Siglite tako učinkovito, da je siglitščina do 1980 veljala za izumrlo. 
 27 Zdaj http://www.uaf.edu/anlc/resources/, odgrni Inuit or Eskimo: Which name to use. 
 28 Ali npr. http://tvwiki.tv/wiki/Eskimo.
 29 Povezava napačna; gl. npr. http://www.varioustopics.com/nirvana/1055509-sunshine-
seas-5.html. Nasprotovanja etimologiji o surovem mesu niso samo iz najnovejšega časa 
188 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
prava, razumnemu ne more biti jasno, čemu bi zaradi nje, ko kaki hiperprozelitski 
novodobni vegetarijanci, uravnavali ene jezike po drugih s poljubno samovoljo. 
(prim. Thalbitzerjevo na http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1525/aa.1950.52.4.02a00400/
pdf), zakaj ta etimologija je stara: nazaj gre najmanj do jezuitskega zgodovinarja Pierra 
Françoisa Xaviera de Charlevoixa in njegove 1744 izšle Histoire et description générale 
de la Nouvelle France, 3. zv., z Journal historique d’un voyage fait par ordre du Roi dans 
l’Amérique septentrionnale, str. 178 (http://books.google.com/books?id=XmpAAAAAcA
AJ&q=Esquimantjlc ali http://books.google.com/books?id=k28YAAAAYAAJ&q=Esquim
antfic): »L’origine de leur nom n’eſt pa certaine; toutefois il y a bien de l’apparence qu’il 
vient du mot Abénaqui Eſquimantſic, qui veut dire, Mangeur de Viande cruë. Les Eskimaux 
ſont en effet les ſeuls Sauvages, que nous connoiſſions, qui mangent la Chair cruë, quoiqu’ils 
ayent auſſi l’uſage de la faire cuire, ou ſecher au Soleil. Il eſt encore certain que de tous 
les Peuples connus de l’Amerique, il n’en eſt point, qui rempliſſe mieux, que celui-ci, 
la premiere idée, que l’on a euë en Europe des Sauvages.« Iz naslednjega stoletja velja 
izmed sklicev na to mesto omeniti Prichardovega, ki kaže, da je meso medtem postalo 
riba (http://books.google.com/books?id=aWIuAAAAYAAJ&q=eaters; gl. tu tudi 
podobno neresnično etimologijo Samojed ‘lososojed’ in poišči Samoyede na http://www.
persee.fr/web/revues/home/prescript/article/jsa_0037-9174_1898_num_2_1_3321?_
Prescripts_Search_tabs1=standard&), in Bancroftovega (http://books.google.com/books?i
d=vc4YAQAAIAAJ&q=qttimanti), ki ga spremljajo drugi zabavni navedki (vse besedilo je 
na http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?view=image;id=mdp.39015017446116;size=150;page=
root;seq=95;num=41), od katerih eden pripisuje ribojedni etimon Eskimantik mohikanščini 
(tudi ta, kakor ab(e)naščina, je vzhodnoalgonkijanski jezik), eden pa Eskime dela za 
‘mijavkarje’, izpeljujoč besedo iz francoske zveze ceux qui miaulent (http://books.google.
com/books?id=vc4YAQAAIAAJ&q=miaux). Danes prevladuje ogrevanje za „Curtisovo“ 
etimologijo iz 1928. Slavni fotograf je v http://books.google.com/books?id=yWZ9d5vV5_
sC&q=netter, str. 158, opozoril, da albertski Pohostni Kriji – »the western Woods Cree of 
Alberta«, str. xi, ki so pred 18. stol. poseljevali južni polkrog Hudsonovega in Jamesovega 
zaliva in nato pritisnili proti zahodu (gl. zemljevid kanadskih jezikov http://www.ethnologue.
com/show_map.asp?name=CA&seq=10) – imenujejo Eskima Ayĕskimĕu (menda z 
naglašenima ĕ, ker stavi Curtis nanju ostrivca), v množini oz. kot skupno ime Ayĕskímiwŭk 
(po Curtisovi preglednici, str. x, bi prek angleških glasovnih vrednosti lahko zapisa poslovenili 
kot Ajeskímiwak, z w za glas “kakor v angleščini”, a najbrž razokrožen, prim. http://books.
google.com/books?id=Q3cHAQAAIAAJ&q=w, oziroma Ajèskimèu, a morda je preglednica 
nenatančna, in bi bil namesto -u boljši -v ali celo -w). Pod črto je Curtis dodal, da bi mogla biti 
etimologija s surovim mesom, medtem okrepljena z odžibvejskim Ashkimeq, napačna, češ da po 
razlagi njegovih dveh informantov Ajeskimev pomeni ‘krpljeplet’. Makrojezik krijščina spada 
v krijsko-inujski kompleks osrednjealgonkijanskih jezikov; današnja mestišča Montanjejev in 
Naskapijev (ki jih pogosto oboje štejejo za inujske Indijance) ter atikameščine (Atikamekw) 
in nekaterih drugih v tejle opombi ali skoznjo omenjanih indijanščin so razvidna tudi s http://
www.languagegeek.com/maps/que/languages_of_quebec.html. Utemeljevano etimologijo, po 
kateri Eskimo izhaja iz montanjejske oblike s pomenom kot pri Curtisovih informantih, na 
spletu popularizirajo Baragov slovar odžibvejščine omenjajoči prispevki, kot sta http://www.
yaelf.com/aueFAQ/mifeskimo.shtml in http://alt-usage-english.org/excerpts/fxeskimo.html. 
Sam članek Ivesa Goddarda iz srede 1980-ih, ali pa vsaj neka njegova preoblika, pa morajo 
biti strani 5–7 http://books.google.com/books?id=kGWuMa6sRYsC&pg=PA5 pod naslovom 
Synonymy. V njem specialist za algonkijanske in sploh alške jezike zavrača tako surovomesno 
podmeno – češ, jezikoslovno se z njo strinjajo samo odžibvejske oblike (citira jih med drugim 
iz Barage), ne more pa biti pravilna za domnevni montanjejski izvor besede Eskimo same – 
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 189
 Nerazločevanje med Eskimi in Inuiti30 v slovenščini je značilno za neznanstveno 
publicistiko (vštevši poljudnoznanstvene leksikone, npr. že prva Sova) in delno za 
njene odvode na akademskih stolčkih. Objektivni razlogi govorijo v prid odgovoru 
kakor tedaj sedem let staro podmeno Mailhoteve, strokovnjakinje za inujske Indijance 
(http://www.tidespoint.com/books/thepeopleofsheshatshit.shtml), ki je montanjejski etimon 
rekonstrirala v pomen ‘tujejezičnež’. Eno od nasprotovanj obema novima podmenama gl. 
na http://books.google.com/books?id=i-osjdNH3g8C&pg=PA21. Zakaj Curtis v tovrstnih 
polemikah ne nastopa (ali pač?), mi je uganka. — À propos: Inuitov nima smisla imenovati 
Inuj(c)i, kakor nekatere ima, da bi jih (prim. »Za Eskime je menda pravilnejši izraz Inuiti (ali 
celo Inuji), če se ne motim«, http://sl.wikipedia.7val.com/wiki/Uporabniški_pogovor:Ziga/
do_11.7.2005). Inu(jec) naj bo rezerviran za pripadnika ljudstva, govorečega krijščini soroden 
algonkijski jezik inuajmunščino, ponekod znano kot montagnais, in angleško imenovanega 
Innu (prim. pod vplivom angleščine »v Innu Aimun jeziku, ki ga govori okoli 12.000 ljudi« 
na http://pozitivnaenergija-inti.si/). Koren v Inu(jec) ni soroden s korenom v Inuit, četudi prav 
tako pomeni človeka, Indijanca. Severni Inuji v nasprotju z južnimi, Montanjeji, imena Inu 
niso sprejeli in se samonazivajo Naskapi. 
 30 Nerazločevanje je za kanček manj prizadelo izraza Paleoeskim in Neoeskim (toda 
prim. http://www.craftkb.com/Uwe/Forum.aspx/metalworking/5688/Inuit-were-building-
boats-in-Greenland-4000-years-ago). Nadnju je zdaj zaščuval IPS, Inuitski pripolarni svèt 
(Inuit Circumpolar Council – ICC [zadnji C sprva = Conference], Инуитский Приполярный 
Совет). Njegov novi stari izvršni svet je 29. IX. 2010 sprejel “Resolucijo 2010 – 01 o 
rabi izraza Inuit v znanosti in drugod”, http://inuitcircumpolar.com/files/uploads/icc-files/
iccexcouncilresolutiononterminuit.pdf. Jedrnata listina, v angl. brez preambule niti 40 besed, 
poziva “raziskovalne, znanstvene in druge skupnosti, naj v objavah izsledkov in drugih 
dokumentih uporabljajo izraz Inuit namesto Eskim in Paleoinuit namesto Paleoeskim”. (Na 
novi inuitifikacijski naskok IPS-a se je kritično odzval – obudivši članek inuitske pisateljice 
Rachel Attituq Qitsualik, gl. npr. http://www.aaanativearts.com/alaskan-natives/eskimo-
vs-inuit.htm – Gary na http://talkingalaska.blogspot.com/2010/11/inuit-or-eskimo.html, ki 
bo pač jezikoslovec G. Holton, direktor Arhiva aljaških staroselščin na fairbanški Aljaški 
univerzi.) Resolucija ne prinaša nobene strokovne argumentacije, razen če hoče kdo tja šteti 
ugotovitev, da v pozvanih skupnostih raba ni dosledna. A ta razlog spada bolj med tistih največ 
v preambuli (npr. da se “IPS in druge inuitske organizacije” mednarodno samoidentificirajo 
dosledno za inuitske), kjer IPS svoje zdajšnje ravnanje upravičuje s posledicami prejšnjega. 
Zgoljpolitičnost upravičil krona sklic na mednarodne konvencije, imenoma na Konvencijo 
št. 169 o domorodnih in plemenskih ljudstvih Mednarodne organizacije dela, člena 1(2) in 
2(2b) (http://www.ilo.org/ilolex/cgi-lex/convde.pl?C169), in OZN-ino Deklaracijo o pravicah 
domorodnih ljudstev (http://www.un.org/esa/socdev/unpfii/en/drip.html). IPS skratka izrecno 
nagovarja znanstvenike, vedoč, da vsi med njimi niso navdušeni nad to njegovo zunanjo 
jezikovno politiko, dejanski naslovnik pa so vlade, državne uprave in drugi delilci denarja 
za raziskave. Za krmilom IPS-a je od junija 2010, ponovno po osmih letih, član njegovega 
izvršnega odbora od 1980, grenlandski politik Aqqaluk Lynge, med 2005 in 2007 član Stalnega 
foruma za domorodske zadeve v OZN in soustanovitelj za odcepitev Grenlandije zavzemajoče 
se stranke Ljudska skupnost (Inuit Ataqatigiit), ki sta ji 2009 na volitvah v domači parlament 
zmanjkala samo dva sedeža do samooblasti. IPS je v dobrem in slabem poúčen zgled 
novodobne mednarodne nevladne organizacije, ki obvlada politično formo z novorekom vred. 
V svojih stališčih do jezikovne realnosti ima – zlasti ko se ne izraža v ruščini, temveč Zahodu 
razumljivo(,) v angleščini – dikcijo podobno EU-govorancam o „jezikovni raznolikosti“, a 
obrnjeno v prid lastnim političnim ciljem. Za jezikovno raznoterost mu služi množina odnosnice 
(Inuit languages, http://inuitcircumpolar.com/index.php?ID=36&Lang=En&Parent_ID=36), 
prilastek pa je enoteroinuitstven. Terminološki presuk v paninuitovanje je opravila konferenca
190 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011)
Draga Kladnika.31 Le čemu bi si odrezali, kar že dolgo imamo (Eskim), in nato poli-
tično neoporečni, vendar amputirani, uporabljali isto (Inuit) za dvoje (Inuit1 = Inuit, 
Inuit2 = Eskim)? Žal da to počnejo jeziki EU drug za drugim. Na http://eurlex.europa.
eu/Notice.do?mode=dbl&lng1=en,lv&lang=&lng2=bg,cs,da,de,el,en,es,et,fi,fr,hu,it
,lt,lv,mt,nl,pl,pt,ro,sk,sl,sv,&val=102805:cs&page=&hwords=null so poleg sloven-
ščine še eskimovale latvijščina, nizozemščina, poljščina, slovaščina in polovično por-
tugalščina (npr. Šī direktīva attiecas tikai uz izstrādājumiem, kurus nav ieguvuši eski-
mosi tradicionālajās medībās). Od teh sta do danes, sodeč po spletnih straneh http://
www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-
2009-0118+0+DOC+XML+V0//NL (in ustreznih drugojezičnih straneh) in http://
v Barrowu junija 1977; v svoji protofazi je IPS še paneskimoval: »We Eskimo are an international 
community sharing common language, culture, and a common land along the Arctic coast of 
Siberia, Alaska, Canada and Greenland. Although not a nation-state, as a people, we do constitute 
a nation« (http://inuitcircumpolar.com/section.php?ID=15&Lang=En&Nav=Section; prim. 
Lyngejeve besede v intervjuju na http://findarticles.com/p/articles/mi_hb3120/is_2_80/
ai_n29410161/?tag=content;col1: »We are dealing with one nation, one language--the Inuit 
language«). Točno stoletje pred barrovsko konferenco je ameriški naravoslovec William Healey 
Dall v knjigi opisal ljudstva, ki jih karakterizira »their coastwise distribution« in jih je zato 
imenoval Orarijci, Orarians, latinsko ora ‘kraj (npr. vode)’, orarius ‘pribrežen’, razdelil pa 
tako, kakor je bil predlagal 1869 v Salemu na srečanju Ameriškega združenja za pospeševanje 
znanosti: na Aleute in Inuite, the Innūit. In za slednje pustil sopomenke kot Eskimo pod črto 
(http://www.archive.org/stream/tribesextremeno01dallgoog#page/n30/mode/2up/search/
tuskis; s Tuski so bili mišljeni azijski Eskimi med Anadirskim zalivom in rtom Srce kamen). 
 31 V prvi četrtini leta 2009 se je po e-pošti pretresalo vprašanje stilnih in pomenskih razmerij 
Eskim : Inuit, s katerim so se slovenski prevajalci v institucijah EU obrnili na Službo Vlade RS za 
razvoj in evropske zadeve kot koordinatorko med njimi in strokovnjaki v Sloveniji. Prevajalec, 
ki je uporabil izraz Eskim, je svojo odločitev zgledno zagovarjal, med drugim z opozorilom, da 
bi lahko s prevedkom Inuiti v uredbi postalo trgovanje z izdelki iz tjulnjev izvzeto iz prepovedi 
samo za inuitsko podskupino,to pa bi lahko ob dejstvih, kakor npr. da Italija uvaža surove 
tjulenje kože za predelavo in prodajo na trgu Skupnosti tudi iz Rusije, naposled pripeljalo celo 
do razsojanja pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Slovenistični strokovnjakinji v Sloveniji sta 
s pregledom korpusov Nova beseda in Fida ugotovili, da pogostost rabe Eskimu, ki da sicer 
nima slabšalne konotacije in v rabi prevladuje, pada in Inuitu raste, a sta končno odločitev 
prepustili Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen pri Vladi RS (ena morebitne odločitve 
za Inuite ne bi odklanjala, druga pa bi zanjo osebno glasovala, saj da niti v slovenskih niti v 
tujejezičnih korpusnih virih ni zasledila pomenske razlike med tekmicama). Mnenje KSZI je 
bilo, da so Inuiti podpomenka in da imamo ime Eskimi brez pridiha žaljivosti v veljavi 150 let 
(čemur lahko pritrdim z »Eskimi so ljudstvo na kraju severne Amerike« s strani 57 Ogledala 
keršanskih čednosti v poduk in posnemanje, Celovec: Družtvo sv. Mohora, 1856, http://www.
dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8BL3N4&id=c86e1670-4d36-
43ab-85e5-3a7b27fa63f9&type=PDF). Ker se v projektni skupini za potrjevanje terminologije 
EU ogrevanje za Inuite kot sopomenko Eskimov ni povsem pogasilo, je zaprosila KSZI, 
naj za dokončni vnos izraza v bazo IATE (http://iate.europa.eu/iatediff/SearchByQuery.do) 
natančneje in z navedbo virov opiše podpomenskost, in dobila od sestavljalca mnenja, dr. 
Draga Kladnika, odgovor, da zamudna ekspertiza rezultata ne bo spremenila. Hkrati je SVREZ 
prosil Sektor za slovenski jezik za drugo mnenje. To mnenje, nespremenjeno, je nadčrtni del 
pričujočega natisa; kar je tu pod črto, pa je bilo dopisano za to objavo (spletne povezave so 
razen v nekaj primerih, kjer so povedano nadomeščene z enakovrednimi, v začetku aprila 2011 
še delovale).
V. Gjurin, Eskimi IN in NAD Inuiti 191
eur-lex.europa.eu/Notice.do?mode=dbl&lng1=en,lv&lang=&lng2=bg,cs,da,de,el,e
n,es,et,fi,fr,ga,hu,it,lt,lv,mt,nl,pl,pt,ro,sk,sl,sv,&val=476212:cs&page=1&hwords=in
uit%7E obdržali pogum poleg slovenščine (domneva, da smo z Eskimi čisto sami 
samcati, ne drži!) le še poljščina in nizozemščina. Slednja takole: »Eskimo«: autoch-
tone bewoners van het Eskimogebied – d.w.z. de Arctische en subarctische gebieden 
waar de Eskimo's momenteel of traditioneel oorspronkelijke rechten en belangen 
hebben – die door de Eskimo's worden erkend als behorende tot hun volk. Omvat 
Inupiat, Yupik (Alaska), Inuit, Inuvialuit (Canada), Kalaallit (Groenland) en Yupik 
(Rusland)). Preberite še enkrat, kdo tu koga kam šteje: Eskimi vse Eskime medse 
(tot hun volk ‘k svojemu ljudstvu’). Ne Inuiti medse poleg sebe še vse druge (kakor 
v angleški verziji). 
 Namesto da se moramo pečati s politično neoporečnostjo, bi bilo za eskimščine 
treba izdelati podomačevalna pravila (za določene tipe lastnih in zlasti občnih imen), 
vštevši oblikoslovno prilagoditev. Za ta del tudi pričujoče pisanje precej šepa. Treba je 
računati na močen vpliv posredovalnih jezikov (prim. v slovenskem prevodu na http://
www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-
2009-0118+0+DOC+XML+V0//SL zapis Yupik, z ipsilonom in z véliko; če gre za 
ime ljudstva, je velika začetnica sicer v redu, prim. ibidem Kalaallit). Veliki angle-
ško-slovenski slovar DZS (2005) ima Inuktitut prevedeno z inuktitščina32 (ne morda 
inuktitutščina). Domača naloga: zakaj in ali prav. 
Prispelo novembra 2009 Velemir Gjurin
Received November 2009 Sektor za slovenski jezik, Ljubljana
 32 Mogoče je zato inuktitščina tudi na http://maps.google.com/support/bin/answer.
py?hl=sl&answer=157005 (v družbi napačne inupiakščine in v nasprotju z inuktitutščino 
npr. na http://www.slovarji.info/dictionaries/en_de_sl_dictionary_of_languages(v.2).pdf). 
Na http://www.zbirka.si/seznam-jezikov/ stoji inuktituščina. Ta je lahko zgolj površnost, 
saj je narobe zapisana celo grenladščina, vendar tudi na http://sl.wikipedia.org/wiki/
Uporabniški_pogovor:Ziga/do_11.7.2005 piše: »Mi imamo na seznamu jezikov nastavljeno 
na inuktituščino.« Ker nekaj vrstic više pišejo inuktitut (oziroma pomotno inuktit) in ker enako 
pišejo v več geslih, npr. v http://sl.wikipedia.org/wiki/Danska, naj nastavijo na inuktitutščino, 
kakor so npr. na hetitščino, saj pravil ne delajo izjeme kot hrvaščina. To nič ne de, da se v 
več jezikih opaznokrat nam. inuktitut ali poleg njega bere inuktituk (v neobičajnem pomenu 
‘eskimščina’ npr. http://books.google.com/books?id=d2WcCIm6WaQC&q=inuktituk z za 
Slovenijo iz drugih razlogov zanimivimi stranmi, mdr. o brezdržavnem narodu Istriotih, str. 
813–18). Napačno obliko (in definicijo) ima dalje na http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/
lasan-jana.pdf Inaktitut, morda v zmotni veri, da ima u angleško glasovno vrednost kot v putt, 
in ne kot v put. Na forumih, vštevši http://www.finance.si/forumi/?m=898199, ni nič manj 
kakor drugod v javnosti neomikano pisati o »skupnosti Inuitov, ki govorijo jezik Jupik«, ampak 
baje je takšno, lesenoželezno skupnost proučila antropologinja »iz Harvardske univerze« [sic, 
sic], ne s Harvardove, zato sodi velika začetnica tako rekoč v kontekst. Kakor rogovilasti 
»Yupik« na dia 58 na http://www2.arnes.si/~supftrob/JEZIK IN KULtura3.ppt.