TOVALEC Glasilo ces. kralj, kmetijske i|f dražbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Stev. 10. V Ljubljani, 15. maja 1886. Leto Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. Spisal K. Rambousek v Zboro\vu. Veliko je uže bilo pisano o zboljševanji semena, a le malo se je storilo v tej zadevi od strani praktičnega kmetovalca. To je skoraj neverjetno, če pa primerjamo. kar se je storilo z onim, kar je mogoče storiti, videli bodemo, da je le malo tacih, katerim je zboljšanje semena pri srcu. Kaj je vzrok temu neznatnemu napredku? Gotovo ne težavnost, seme pridelovati, kolikor je pridelovanje kmetovalčeva reč. V naslednjem hočem podati navod za pridelovanje semena ter ob enem kmetovalca spodbuditi k poskusu. Gotovo ni vse eno, če pridelamo na enem hektaru polja 3 metrične cente več žita kot prej, in to je doseči, če vestno izpolnujemo to, kar hočem v tem članku objaviti. Skušnje, katere sem v več kot 12 letih videl od novega potrjene, dajo se v naslednje sestavke združiti: 1. Vsaka dobro dovršena žitna rastlina ima klas. ki je močneje in lepše razvit ter ima v sebi več delo-valne moči, kot drugo klasje ravno te rastline. 2. Vsak tak klas ima zopet zrno, katero je popolnejše razvito in je težej kot druga zrna tega klasa. 3. Najboljše zrno rastline je vedno v najboljšem klasu. 4. Veča delali)a moč zrna prenese se v različni meri na novi zrnovi plod. 5. Z neprestanem izbiranjem najboljših zrnov pri pridelovanji semena, ojačimo produktivno silo rastline. 6. Zboljšanje, koje v začetku liitro napreduje, ponehava ter slednjič pride do meje, čez katero ni mogoče rastlino izboljšati ter požlahniti. 7. Ako izbiranje še nadalje izvršujemo, utrdimo izboljšanje ter slednjič dosežemo rastlino z vtrjenimi novimi lastnostmi. Iz teh odstavkov je razvideti, da je tako izbira semena lahko izvršiti iu le nekaj skrbnosti potrebno, katere marsikateremu našemu gospodarju ne manjka. Izbira pa ni le lahka, ampak tudi vspešna, kar iz naslednjega poskusa sledi, ki se je v letu 1874. izvršilo. Vzelo se je namreč v istem letu najboljše zrno, najboljšega klasa na celi poskuševalni njivi in do leta 1879. to-le doseglo: Leta 1874. prvi navadni klas, ki je bil 8 cm. dolg, imel je 32 zrnjev, najboljše njegovo zrno je dalo leta 1875. lepši klas, 10 cm. dolg, ki je imel 4 9 zrnjev in korenina 7 stebel, leta 1876. lepši klas, 12 cm. dolg, ki je imel 58 zrnjev in korenina 12 stebel, leta 1877. še lepši klas, 14 cm. dolg, ki je imel 70 zrnjev in korenina 18 stebel, leta 1878. še lepši klas, 15 cm. dolg, ki je imel 78 zrnjev in korenina 23 stebel, leta 1879. še lepši klas, 16 cm. dolg, ki je imel 84 zrnjev in korenina 28 stebel. Vsako leto vzelo se je namreč najlepše zrno najlepšega klasa ter se je tako v šestih letih dolgost klasa skoraj podvojila, število zrnja potrojilo in število stebel za štirikrat pomnožilo. Ako navajamo take izglede, ki imajo namen spodbujati, nikakor ne smemo upati doseči to tudi na prostem polji. Ne smemo pozabiti, da so to vspehi na poskuševalnih lehah, kodor je vse veliko boljše in skrbneje obdelano, kakor pa na navadni njivi. Vendar smo pa videli njive, katere so dajale 4 do 5 metričnih centov rži, da so po pravi izbiri semena dajale 9 do 10 metričnih centov tega žita. Katere lastnosti mora imeti rastlina, kojo izvolimo za materno rastlino, ki nam ima dati semensko zrno? V prvi vrsti je one rastline izbrati, katere imajo močno rast, to je, one, ki imajo mnogo močnih, dolgih in ravnih stebel, katera so proti vrhu vedno drob-neja; steblo naj bode trdo, da se vspešno ustavlja polaganju Klas rži in pšenice naj bode dolg, lepo razvit ter poln. Pleva, s katero je pšenično zrno odeto, mora zrnje popolnoma pokriti ter ne sme biti kosmata, kajti kosmata pleva zakasnuje zorenje, ker se v njej vlažnost nabere. Klas ne sme nikdar imeti pomanjkljivosti in k večemu na svojem spodnjem delu sme mu manjkati nekaj zrnov, če je drugače lep. Klas naj bode v vsakem obziru normalen ter se ne sme sukati okoli slamnate osi in naj bode enakomerno razvit po vsi svoji dolžini Dvojnovrsten ječmen naj ima dolgo, močno in zelo svetlo slamo ter malo obrasteno z listjem. Skušnja uči, da ječmen, več če ima listja, ter bolj če je slama temno-barvana, tem raje poleže. Dolgi ječmenov klas naj bode visoko nad zadnjim listom. Zrnje na ječmenovem klasu naj bode gosto, rese pa fine, ki se lahko lomijo in to kolikor bližje pri zrnu tem boljše. Oves je dosedaj žalibog najbolj zanemarjeni pridelek naših kmetij, akoravno on zasluži največo pozornost in oskrbovanje, kajti on ta trud dobro poplača. Ovsena slama naj bode močna, velika in zelena še ne sme biti podobna bičovji. Zrna naj bodo v klasu dobro pritrjena, pleve pa naj bodo mehke in fine, pa vendar ne take. kakor moker papir. Kako je izbrati najboljše zrnje iz najlepšega klasa — in katere lastnosti mora imeti to zrno? Pred vsem je omenjati, da je najboljše zrnje vedno blizu srede, kakor uže vid pokaže. Najboljše pšeničao zrnje je dolgo, široko, polno, proti vrhu le nekoliko drobneje, špica pa močna, vdrtina po dolgosti naj je fina in od obeh strani bujno obokana. Zrnje naj je valjasto. Kal naj leži prav na spodnjem koncu zrna tako, da zrno izgleda, kakor da bi bilo povševno odrezano. Kal naj zavzema kolikor mogoče majhen prostor v razmeri k celemu zrnu, ter ne sme biti premočno skrčena. O najpopolnejšem r ženem zrnu bi bilo sledeče omenjati: Zrnje je dolgo, kolikor le mogoče enakomerno po celi svoji dolžini. Hrbet zrnjev je visok, malo obokan, vdrtina je zelo fina pa močno obokana. Vsaka polovica zrnja, to je, na desno in levo od hrbta naj bode drugi enaka ter ne enostransko razvita. (Dalje prihodnjič.) 12 zapovedi za dobro napravo surovega masla. Iz predavanja dr. Wilhelma v zboru poddužciee Aussee-ske. 1. Prvi pogoj pred vsemi drugimi za napravo dobrega in okusnega surovega masla (putra) in da se maslo dolgo obdrži dobro, je snažnost. Zato vse, kar z mlekom v dotiko pride, mora popolno snažno in čedno biti. Čedno mora biti vime kravje, čedna mora biti roka dekle, katera kravo molze — čeden mora biti hram (mlečnica), kjer se mleko spravlja, — čedna posoda, v katero &e smetana spravlja, — čedna mora biti pinja in snažno vse, s čemur se surovo maslo gnjete in kjer se hranuje, dokler se ne proda. 2. Predno se tedaj krava molze, se jej mora vime dobro omiti in posušiti; isto tako si tudi dekla mora skrbno roke omiti, predno molzti začne. 3. Namolženo mleko naj se brž ko mogoče iz hleva spravi, da se ne navzame hlevskega duha. V mlečnici se mora pa brž dvakrat skozi tanko sitice precediti, da kak las ali kaj druzega tacega v mleku ne ostane. 4. Mlečnica (mlečni hram) se ne sme za nič druzega rabiti in nobene druge reči v njej biti, kakor mleko samo. Zrak v mlečnici mora biti čist in mlečnica taka, da se lahko prezrači, pa tudi potrebna toplota v njej obdrži; zato je treba, da ima v zimskem času peč. 5. Da se smetena nareja na mleku, se navadno vlije v latvice; latvice morajo pa plitve biti, k večemu kake 3 palce (7 do 8 centimetrov) globoke. Latvice se v mlečnici postavijo ena zraven druge na čedna pa suha tla ali pa na lese, ki so le malo više kot tla. Zelo napačno je, če latvice stojijo ena na drugo. Latvice so pa lesene, lončene, steklene iz emajli-ranega vlitega železa ali pa dobro pocinjenega železnega pleha. Plehaste, dobro pocinjene, so med vsemi najbolje zato, ker so trpežne, se lahko čedijo, pa so tudi dober kup. Mlečnica ne sme topleja biti kot večemu 12 stopinj R., mrzleja pa tudi ne kot 10 stopinj, zato je treba, poleti jo pridno zračiti iu podnevi ob hudi vročini okna zapirati, pozimi pa kuriti. Posnema se smetana čez 36 do 48 ur, dokler je mleko sladko. Posebno poleti je treba paziti na to, da se mleko posname, predno se začne kisati, a vendar ne prenaglo. 6. Posnema se pa smetana tako, da se posname sama vsa, nič pa od mleka zraven ne vzame. Najbolje se to opravi s plošnato plehasto žlico, v kateri so majhne luknjice, skozi katere lahko mleko odteče. 7. Kdor hoče posebno fino surovo maslo napraviti, mora sladko smetano mesti. 8. Da se smetana srečno vmete, je največ odvisno od tega, koliko toplote ima smetana. Sladka smetana se najbolj vmete, če ima 9 stopinj R. toplote, kedar se v pinjo vlije. Če je tedaj smetana topleja, se mora pinja v mrzlo vodo postaviti, da se shladi na 9 sto~ pinj; če pa je mrzleja, se mora pinja postaviti v vročo vodo, in smetana v pinji mešati tako dolgo, da dobi gori povedano toploto. Prilivati gorke ali mrzle vode se smetani nikoli ne sme, sicer se maslo težje vmete in mu je škodljivo. Pozimi se pinja mora poprej s toplo vodo umiti, da se smetana v njej ne shladi preveč. 9. Lesene pinje so bolje od plehastih. 10. Pinja naj se le na pol napolni s smetano. Mesti se ne sme prehitro. 11. Gnjesti se ne sme z roko, ampak z lesenimi lopatami. 12 Če se iz kiselkaste smetane sirovo maslo dela, se ga več dobi, al ne drži se dolgo, če ni oso-ljeuo. Tudi mora kiselkasta smetana malo toplejša biti (10 do 12 stopinj R.), kedar se v pinjo vlije. Kmetijske novice in izkušnje. Sredstvo zoper opekline. Vsak, kateri se je katerikrat opekel, ve presoditi velike bolečine take rane. Najboljše sredstvo, bol opekline zmanjša*1, je jajcev beljak, s katerim nama-žemo rano. To sredstvo ima tudi prednosi, da se lože dobi ter je mehkeje kakor uže mnogokrat priporočani, kolodij. Ptičja strašila na njivi niso potrebna. Gotovo ni lep pogled na polje z različnih' tič'imi strašili, slamnatimi in cunjastimi možmi itd. in to.iko bolj je vse to nepotrebno, ker tudi prav nič ne koristi, da celo tako strašilo je dostikrat varna streha predrznemu grabcu. Imamo sredstvo, ki vsa straš:,a stori nepotrebna. To je mini j, rudečo baivilo, ki se dobi v vsaki prodajalnici barvil V to svrho namoči naj se seme, a le toliko, da se ne sprijemlje, potem pa toliko pomeša z minijem, da je rudečkasto barvano. Ako tako seme vsejemo, smemo gotovi biti, da se ga noben ptič ne dotakne, ni zemlje ne začne brskati. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 2. Kakošen tlak je najboljši za sro\ ifu hlev? (J. P. v Št. P.) Odgovor. Najboljši tlak v govejem hlevu je beton, obstoječ iz zmesi različnega kamenja, peska in cementa. Dobra zmes je ta-le: en del cementa, dva dela peska in dva dela kamenja. Kamenje pa ne sme biti debe-leje od jajca. Tej zmesi podobna je druga tvarina za tlak, to je, a p n e n i beton. Apneni beton, ki je dosti ceneji, narediti je tako-le: Vzeti je šute, peska, pre-mogovega pepela, zdrobljene opeke in cementa; to vse se z vodo dobro pomeša ter ravna kakor z vsakim drugim tlakom. Vprašanje 3. Kako mi je pregnati krtice iz drevesnice? (Fr. F. v St. Ilju.) Odgovor. Edino sredstvo, krtice pregnati, je past. Past pa morate nastaviti na obe strani rova. Past je dobra ona ki je za krte loviti. Vprašanje 4. Kako je živino ozdraviti, jla ne žre in prežvekava obleke, cunj itd. (Fr. F. v Št. Ilju.) Odgovor. Na to smo uže lansko leto enkrat odgovorili, a v naslednjem hočemo Vam še enkrat podati ta odgovor: Prikazni na govedi, kakor nam jih popišete, so znamenja bolezni, kojo Nemci imenujejo „Lecksucht", tudi „Schlecksucht" ali pa „Nagen des Rindes". Ta bolezen je dolgotrajna ter nikdar ni spremljana od vočine ali mrzlice. Znamenje bolezni je nekako čudno poželjenje, najrazličnejše predmete polizati, glodati ter tudi pojesti. Sčasom goved shujša, dobi vse slabe soke ter jetična postane. V začetku bolezni žival nerada je navadno krmo, brska raje po mokri, z blatom namazani stelji ter skuša oblizati ter obglodati stene, zidovje, jasli in enake stvari. To poželjenje postaja vedno večje ter goved kar strastno išče starih cunj, obleke, vrvi, lesa, usnja, posebno pa predmetov, koji imajo v sebi apno ali ilovico, n. pr. zidovje, opeko, kar vse skuša tudi požirati; to poželjenje gre celo tako daleč, da goved raje svoje in človeške odpadke je, kot pa najboljšo krmo, ter raje pije gnojnico, kot pa dobro pitno vodo. Pri tem goved huiša ter peša, krave slabo molzejo, živina dobi mršavo dlako in slednjič zamore tudi jetika pritisniti, vsled katere goved mora poginiti. Bolezen traja nekaj mesecev, pa tudi več let. Vzrok bolezni je največkrat krma, posebno opazuje se mnogokrat bolezen v krajih, kjer nima krma in pijača dovolj apnenili spojin v sebi, to je največkrat v močvirnih pokrajinah s kislo travo ter oblatenim in pokvarjenim senom, zlasti škodljivo je pa seno iz senožet, kojih spodnja plast je šota. Ravno tako dolžijo kot uzroke te bolezni prepičlo krmo, nesnaga v hlevu in preobilo polaganje soli. Vsled enega ali druzega teh uzrokov razdražijo se najprvo živci želodčevi, potem pride hujšanje, vodena kri in slednjič pokvarjenje telesnih sokov. Tudi vlsed posnemanja zatepe se bolezen v hlev in priporočati je odstranjenje tako bolne govedi iz hleva. Zdraviti je tako bolno živino tako-le: Če je bolezen manj huda, zadostuje največkrat uže sprememba hleva, na pr. prodanje živine. Zdravila naj bodo taka, katera vežejo kislino ter živali gnjus vzbujajo, posebno apnena voda, pepelika (potašel), klorovo apno, stol-čeno lesno oglje, saje, petrolej, katram, solna kislina itd. v zvezi z grenili, kakor pelin, encijan, kalmus itd. Najboljšim sredstvam se prišteva apnena voda, koja se v velikih množicah živini daje. Profesor Rychner priporoča na dan trikrat apnene vode in sicer vselej po 8 litrov, če živina ne mara piti, se ji pa notri vlije; tretji dan je s to vodo prenehati, da se pa zato živini ta-leprah: Baldrijanove korenine 150 gramov, enci-janovega prahu 150 gramov, kalmusa 150 gramov in 15 gramov cveta iz jelenovega rogu (v lekarni sa dobi pod imenom „Li . — 17 — -- Leča, hektoliter 8 — — — 160 — __ Grah „ 8 — — Slama, . „ 151 — _„ Fižol „ 8 50 — Drva, trde, sež. 7160 — _ Gov. mast, kila 94 — „ mehke, „ 5120 _ _ Svinska mast „ — 82 — Vino, rud, 100 1. _ _ 24 _ Špeh, fr. „ — 56 — „ belo, „ — _ 20 __ „ prek. „ 72 —