Pripojitev KB Ptuj h KB Maribor Vse temeljite priprave in upraviče- nost sklepa Izvršilnega odbora Kre- ditne -banke Ptuj pred dnevi o pripojitvi Kreditne banke^Ptuj h Kreditni banki Maribor je potrdilo 25. decembra 1972 v Delavskem domu na 9. zboru KB Ptuj glasova- nje predstavnikov ustanoviteljev in to soglasno za pripojitev 196 glasov. K ekonomski obrazložitvi integra- cije bank Ptuj in Maribor, k tolmačenju vsebine in določil po- godbe o pripojitvi in k poročilu o 11 mesecih letošnjega poslovanja razen nekaj dodatnih pojasnil in tolmačenj ni bilo nikakih posebnih pripomb navzočih članov zbora in gostov. Iz vse^, kar so povedah dr. Hugo Skala, direktor Združenja poslovnih bank in hranilnic Slovenije v Ljub- ljani, dipl. ekonomist Rudi Vračko, direktor Kreditne banke Maribor in predsednik izvršilnega odbora Kre- ditne banke Maribor Zmago Angleit- ner, pa tudi direktor Kreditne banke Ptuj, od 1. januarja 1972 dalje podružnice Kreditne banke Maribor v Ptuju Tone Purg, njegov sodelavec Mirko Korošec, dlskutanta Branko Gorjup in direktor M „Panonije" Ptuj ter Marin Učakar, direktor Tovarne avtoopreme Ptuj in drugi, je izzvenelo več priznanj Kreditni banki Ptuj pa tudi zaupanja Kreditni banki Maribor, da so vsi členi besedila pogodbe o pripojitvi vsebin- sko in dejansko jamstvo za uresniče- vanje gospodarjenja v združeni ban- ki na trdnih gospodarskih tleh. To je obenem jamstvo ustanoviteljem Kre- ditne banke Ptuj in gospodarstvu v ptujski občini, da bodo imeli v novi podružnici Kreditne banke Maribor soliden, preudaren in likviden go- spodarski bančni aparat, oprt na svoje okrepljeno delo in na matično banko v Mariboru, ko bo šlo za reševanje važnih vprašanj v občini. Zbor je končal s čestitko za 1973. leto vsem zbranim z zadovoljstvom, da lahko začne podružnica Kreditne banke Maribor v Ptuju s 1. januar- jem 1973 po novem, v resnici pa samostojna in samoupravna podruž- nica v Mariborski kreditni banki kot posebna temeljna organizacija zdru- ženega dela. J. V. želi tednik vsem svojim bralcem, naročnikom, dopisnikom, sodelavcem in sploh vsem prijateljem našega regionalne- ga lista. uredništvo in uprava 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 Ustavna dopolnila nega trenutka Temeljna naloga naše družbe je brez dvoma utrjevanje poglobljenega in resničnega samoupravljanja v vseh oblikah človekovega dela in življe- nja. Ob uresničevanju ustavnih dopolnil, predvsem 21., 22. in 23. amandmaja, sih v ospredje dejstvo, daje bilo zelo malo napravljenega za njihovo oživljanje. Ne gre prezreti dejstva, da je del našega gospodar- stva v težavah in ga bo treba čimprej spraviti v kolesnice normalnosti, bližajo pa se tudi sistemske in politične spremembe z uvajanjem delegatskega sistema v poUtično in družbeno življenje. To so temeljna izhodišča, brez katerih bo vsako hotenje vprašljivo, kompromisarsko in že vnaprej obsojeno na neuspeh. Vrsta obveznosti, ki nam jih je prinesla sprememba ustave, še ni izpolnjenih, do njih se obnašamo čestokrat mlačno, celo popolnoma odsotno. Ce smo ob sprejemanju dokumenta pritegnili široke družbe- ne sile ob uresničevanju dokumenta v življenje in delo odsotne. Iz zadrege nam bo gotovo pomagal sedanji razgibani politični trenutek, ki je nastal po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ter zadnji sklepi ZKS, ZSS in SZDL. Zdajšnji politični trenutek je značilen po utrjevanju političnih institucij za povečano aktivnost in osveščenost širokih družbenih sil v vsem družbenem življenju. Postati pa nam mora jasno, da ne bomo uresničili programov ne na gospo- darskem, ne na družbenem in tudi ne na političnem področju, če ne bomo oživeli ustavnih dopolnil. Vse In vzdušje polltič- kvalitetne spremembe našega gospo- darskegi in političnega življenja so odvisne od kvalitetne spremembe ustavnih dopolnil, saj ta v osnovi postavljajo na aktualni izhodiščni trenutek osnovno obliko delovne organizacije in delavca v njej. Odkar smo začeli graditi samo- upravo, jo prilagajali novim spozna- njem, da je dobivala vse bolj resnično obliko tako v delu in življenju, je pred nami en sam cilj: izgraditi tak sistem samoupravljanja, v katerem se bo delovni človek čutil temeljnega in izhodiščnega nosilca vsega, kar je povezano z njegovim delom in vsem življenjem. Ob tem nam naj bo prisotno še spoznanje, da je delavec v sedanjem političnem trenutku popolnoma osveščen in da ve, kje je njegovo mesto, kaj je bistvo resnične samouprave, zato si ne bo dovoljeval več nobenega odtujevanja rezultatov svojega dela. To je pa tisti stalni pritisk vsem odgovornim, da je uresničevanje ustavnih dopolnil predpogoj za vse drugo, kar politični, ^spodarski, družbeni in akcijski plani pravzaprav že vsebujejo. DAKO NA GRADBENI FAKULTETI UNI- VERZE V ZAGREBU je diplomiral ŽELJKO PETOVAR iz Ivanjkovec. Mlademu inženirju, bivšemu dijaku ptujske gimnazije čestitajo prijatelji. AKTIV KOMUNISTOV - DELAVCEV ZA- ČEL Z DELOM V sredo, 20. decembra 1972 seje v Ptuju prvič sestal aktiv komuni- stov neposrednih proizvajalcev. V članstvu ZK je na območju ptujske občine nad 360 delavcev ali 32 odstotkov vseh članov. Zaradi tega je aktiv komunistov - delavcev for- miran po delegatskem sistemu. Vsa- ka'organizacy a ZKS je delegirala v aktiv po 1 delavca, tiste, ki povezu- jejo več delavcev pa po enega na vsake štiri delavce. Tako šteje občin- ski aktiv 85 članov, enako kot občinska konferenca ZKS; njegova mandatna doba pa traja 1 leto. Prvo sejo je vodil Franc TETI- CKOVIC, sekretar komiteja občin- ske konference ZKS, ki je uvodoma naglasil, da je prodam občinske organizacije ZKS tudi program akti-' va komunistov - delavcev. Gre nam- reč za to, da se vsa vprašanja in odločitve, o katerih bo razpravljala občinska konferenca ZKS, predhod- no obravnavajo v tem aktivu. Tako bodo imeli delavci možnost nepo- srednega vplivanja na odločitve, saj njihova stališča občinska konferen- ca ZKS mora upoštevati; po drugi strani bo tako politika, sprejeta v ZK, našla močnejši odmev med komunisti - delavci, prek njih pa med celotnim delavskim okoljem. Gre torej za široko podporo pohtiki ZK, ki mora dosledno upoštevati ''^^DNIK interese delavskega razreda. Nato je aktiv podrobneje seznanil z naloga- mi, ki so pred organizacijo ZKS ptujske občine. V živahni razpravi so delavci opozorili na številne probleme, s katerimi se srečujejo na svojih delovnih mestih. Predvsem bi mora- lno biti med komunisti več tovari- štva, v marsikateri delovni organiza- ciji pa je še vedno čutiti pri nekaterih članih ZK na vodilnih položajih podcenjevahii odnos do delavca. Bolj bi morali gojiti kritiko in samokritiko v ZK. Delavci v manjših dislociranih obratih se čuti- jo premalo povezani tako s svojim matičnim podjetjem, ki je zunaj občine, kot tudi z nalogami v občini, zato je pri njih občutek zapostavljenosti še večji. Komunisti, ki so povezani v delovnih organizaci- jah, bi morali več delati tudi v krajevnih skupnostih, kjer živijo. Precej je bilo govora tudi o delavski kontroli v delovnih organizacijah, o prevelikih razponih v osebnih do- hodkih, ki ne izvirajo iz reabiega vrednotenja dela, o samovolji posa- meznikov, pojavih korupcije - in podobno. Konkretnih sklepov na seji niso sprejeli, ampak so se dogovorili, da je z vsemi vprašanji, ki so bila obravnavana, treba seznaniti komite občinske konference ZKS. Ob kon- cu se je aktiv tudi konstituiral. Izvolili so 9 članski sekretariat, za sekretaija pa je bil izvoljen Konrad VRTIC iz Dornave. F. FIDERŠEK tednik ^ Četrtek, 28. decembra 1972 STRAN 3 skrb za kadre v orga- nizacijah rk v osnov- nih šolah Z namenom širšega izobraževalne- ga in strokovnega izpopolnjevanja kadrov in mentorjev v šolskih aktivih v okviru dejavnosti Rdečega križa v bistriški občini, je pred kratkim Občinski odbor RK Slov. Bistrica organiziral dvodnevni semi- nar za vodstvene kadre in mentorje organizacij RK na osnovnih šolah. Seminarja na maribroskem Pohor- ju se je udeležilo 20 mentorjev in mladih vodij organizacij RK na osnovnih šolah. Udeleženci so se ob tej priložnosti seznanili z zgodovinskim razvojem RK, Ženevsko konvencijo in si bodo ob koncu ogledali več zdravstveno- vzgojnih filmov, ki jih bodo ob občnih zborih osnovnih organizacij Rdečega križa (januarja 1973) pred- vajali udeležencem. Posebno pozor- nost so posvetili organizacijskim oblikam v RK ter mestu in vlogi mladih članov RK v tej organizaciji. Seznanili pa so se tudi s pomenom krvodajalskih akcij. VH danes: 27 točk Predsednik ormoške občinske skupščine Franc Novak je skUcal za danes, 28. decembra, 37. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine obči- ne Ormož. Dnevni red obsega 27 točk. Odborniki bodo med drugim obravnavali poročilo o učno vzgoj- nem delu osnovnih šol v šolskem letu 1971/72 ter se pri tem pogovorili tudi o idejnosti pouka. V nadaljevanju bodo še obravnavali poročilo o stanovanjski in komunal- ni dejavnosti, odločali o sprejetju osmih odlokov (večina le-teh se nanaša na urejevanju stanovanjske problematike v občini) podali so- ^sje k razrešitvi dosedanjega in k imenovanju novega direktorja stano- vanjsko komunalnega podjetja Ormož in drugo. Ob koncu bodo vprašanja in odgovori. jr NA OBE CESTI SKOZI SLOV. GORICE ASFALT Zadnja letošnja seja skupščine občine Ptuj je kljub obsežnemu dnevnemu redu minila sorazmerno hitro. Na njej so odborniki pokazali treznost, odgovornost, zavzetos in kar je najbolj pomembno, enotnost. V devetnajstih točkah dnevnega reda so odločali o stanovanjskem gospodarstvu, izglasovali so nekaj imenovanj, dopolnili so občinski statut in se dogovorili o prioriteti obnove regionalnih cest v Sloven- skih goricah. Zbor delovnih skupnosti skup- ščine občine Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj sta prejšnji mesec obrav- navala osnovna izhodišča za izde- lavo srednjeročnega programa sta- novanjske graditve občine Ptuj za obdobje 1972 - 1976 ter osnutke spremljajočih aktov. O tem gradivu so razpravljale tudi druge družbe- nopolitične organizacije občine Ptuj. Občinska skupščina je s sprejetjem teh aktov ustvarila osno- vo za dokončno oblikovanje občin- skega srednjeročnega programa sta- novanjske graditve, ki ga bo občinska skupščina sprejela na prihodnji seji v januarju 1973. Svet za urbanizem in komunalne zadeve SO Ptuj je pripravil odbor- nikom predlog za modernizacijo regionalnih cest v Slovenskih gori- cah. V njem je svet ugotovil, da je republiški cestni sklad izdelal pred- log programa investicijskega vzdr- ževanja cest, v katerem predvideva do leta 1975 modernizirati dve makadamski regionalni cesti: Maj- šperk-Apače in Ptuj-Lenart do Janežovc. Tako sta iz programa izpadli cesti drugega reda Ptuj-Jur- šinci-Žihlava in Ptuj-Vurberk. Kljub intervenciji SO Ptuj cestni sklad predloga za vključitev omenje- nih cest v program obnove ni upošteval. Tako nastaja e enem delu Slovenskih goric politični problem, poleg tega pa tudi ni določenih ekonomskih merilcev, ki bi ugo- tovili, katera cesta ima prednost: ali Ptuj-Žihlava ali Ptuj-Lenart. To in pa dejstvo, da je Ptuj nerazvita občina, v Slovenskih goricah pa nimajo niti kilometer asfalta, da je stanje cest na tem območju znatno slabše kot v drugih regijah, narekuje odločno zavzemanje vseh občinskih organov, da pri cestnem skladu SR Slovenije dosežejo modernizacijo obeh cestnih odsekov: Ptuj-Lenart do Janežovc in Ptuj-Žihlava do Pacinja. Skupščina republiške skup- nosti za ceste SR Slovenije mora do leta 1975 za omenjena odseka zagotoviti vsaj 10 milijonov dinar- jev, občinska skupščina pa se je zavezala, da bo s krajevnim samo- prispevkom z območij obeh cest in iz svojih sredstev zbrala preostali del potrebnih sredstev za oba odseka. Odborniki so največ razpravljali o tem predlogu sveta za urbanizem in komunalne zadeve, na koncu pa so ga v celoti osvojili. Preden so se odborniki razšli, jim je predsednik SO Franjo Rebernak zaželel ob novem letu vse najlepše in mnogo sreče. DAKO Po občnem zboru ptujske Svobode 21. t. m. je bila skupščina „Svo- bode" v Narodnem domu ob sicer nezadovoljivi udeležbi (vsaj prvi del) vsled zadnji hip spremenjenega da- tuma. Iz poročil sekcij, kakor predsed- nika in tajnika društva izhaja, da je bilo mnogo storjenega in so vidni uspehi pri posameznih sekcijah. To je ugotovil tudi predsednik Obč. odbora kulturnoprosvetnih društev Stane Stanič in čestital k uspešne- mu delu v želji, da bi se uspehi nadaljevali. Ob zaključku je pred- sednik A. Fekonja želel prisotnim SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO, nakar so bile posa- meznim aktivnim članom izročena e diplome za dolgoletno ustvarjalno delo v društvu. V kulturnem programu je nasto- pila štiriletna Nataša Koltak z esperantsko recitacijo in žela obilo aplavza, potem pa so bih člani navdušeni nad nastopom plesnih parov iz Maribora. Po skupni večerji so ob zvokih zabavnega orkestra ostali mnogi v dvorani pozno v noč v prijetnem razpoloženju. J. D. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 Bistriški sindikat podpira prizadevanje za večjo stanovanjsko gradnjo Pred kratkim so na razširjeni seji Občinskega sindikalnega sveta Slov. Bistrica posvetili posebno pozornost obravnavi predloga samoupravnega sporazuma o izločanje in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in osnovnim izhodiščem za formiranje samoupravne stanovanjske skupno- sti v občini. Sindikat bistriške občine se zavzema, da bi na območju občine ustanovili eno stanovanjsko skup- nost. Prav tako pa so ob tej priložnosti zagovarjali potrebo po povečanju prispevne stopnje za stanovanjsko gradnjo od dosedanjih 5 na 6 odstotkov od celotnega dohodka organizacij, za dobo naslednjih petih let. Sprejetje takšnega sklepa bi pomenilo za prebivalce občine Slovenska Bistrica hitrejše reševanje stanovanjske pro- blematike na področju družbenega kakor tudi zasebnega sektorja. S tako zbranimi sredstvi bodo v okviru iniciativnega odbora, ki bo vodil in usmeijal zbrana sredstva, lahko uspešneje reševah predvsem stanovanjsko problematiko socialno šibkih občanov, mladih zakoncev in ostarelih. Zmanjšati pa nameravajo s tem tudi odhajanje strokovnjakov iz bistriške občine. Ob tem pa so se še posebno zavzeli, da bi svoj prispevek v bodoče dali stanovanjski ^adnji v občini tudi zasebni obrtniki v obliki določenega odstotka od dohodka, vendar nižjega od 6 odstotkov, kolikor naj bi plačevale organizacije. Tako zbrana sredstva bodo v bistriški občini namenili na tri področja, od katerih bo t najpo- membnejši solidarnostni sklad, ki bo namenjen predvsem za subvencioni- ranje stanarin in gradnjo stanovanj socialno šibkim občanom, ostarehm in mladim zakoncem. V solidarno- stni sklad bi tako namenili 30 odstotkov od zbranih sredstev, medtem ko bodo 30 odstotkov namenili oreanizirani stanovanjski gradnji v ob^ni. Preostali del (40 %) pa bodo lahko uporabile organiza- cije, podpisnice sporazuma za lastno stanovanjsko gradnjo. V dogovoru z občinsko skupščino bodo pri občinskem sindikalnem svetu Slov. Bistrica ustanovili posebni iniciativni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki podpis- nic sporazuma. Naloga tega odbora pa bo voditi delo in upravljati sklad do ustanovitve samoupravne stano- vanjske skupnosti v občini. Viktor Horvat Prireditve ob dnevu JLA v Ormožu ..Jugoslovanska armada je zrasla iz ljudstva in je sedaj že 31. let s svojim ljudstvom" je med drugim poudaril predsednik občinskega od- bora zveze rezervnih vojaških stare- šin Ormož Edvard Pajek, na sveča- nem sprejemu, ki ga je pripravil ob 22. decembru, dnevu jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priložnosti je podelil tudi srebrna in bronasta odličja občinskega odbora ZRVS. Srebrne plakete so dobili: koman- dant garnizije Ptuj, polkovnik Albin Stok, podpredsednik občinskega od- bora ZRVS Ormož Boško Borjan, tajnik Franjo Lorenčič ter člani Alo^jz Nardin, Franc Kelemina in krajevne organizacije ZRVS Sredi- šče ob Dravi in Ivanjkovci. Bronaste plakete sta prejela predsednik kra- jevnega združenja Ivanjkovci Mari- jan Vnuk in Herman Vrbančič iz Ormoža. Občinski odbor ZRVS Ormož je 17. svojim članom podelil tudi posebne priznanje za požrtvovalno delo v or^nizaciji. Takšna priznanja sta izmenjali tudi občinski organiza- ciji zveze rezervnih vojaških starešin Oarmož in Varaždin, ki imata že vrsto let tesne stike. Ob koncu je Edvard Pajek obvestil prisotne, da je ormoška organizacija ŽRVS prejela od republiškega odbo- ra zlato plaketo kot priznanje za uspešno delo. Polkovnik Albin Stok pa je v imenu komandanta armadne oblasti podelil občinski organizaciji ZRVS Ormož, plaketo JLA. Na slovesnosti so objavili tudi rezultate tekmovanja krajevnih združenj ZRVS ormoške občine. Najaktivnejša je bila središka organi- zacija, tik za njo pa je ivanjkovska. Na proslavi, ki je bila posvečena (Nadaljevanje na 5. strani) Ob dnevu JLA so mladina, pionirji in vojska izmenjali medsebojne obiske v okviru programa občinske Zveze prijateljev mladine Ptuj so 22. decembra ob dnevu JLA organizirali zanimiva predavanja na vseh osem- letkah in srednjih šolah v ptujski občini. Štiričlanske ekipe, sestav- ljene iz predstavnikov JLA, ZZB NOV, SLO in ZMS so mlade občane seznanile z delom in pomenom naše armade, tekli so pogovori o časih iz zadnje svetovne vojne, predvajali pa so jim tudi filme. Omogočili so jim tudi ogled orožja. Obiskali so tudi ptujski Dijaški dom. Na dan JLA, 22. decembra je pionirska delegacija, ki sta jo sestavljala po dva pionirja vsake šole, obiskala komandanta ptujske garnizije Albina Stoka. Albin Stok je izročil napade za prve tri izbrane pionirske spise na temo iz NOB, za katere je razpisala nagrade Zveza borcev NOV Ptuj. Prve^ izmed teh spisov smo že objavili v pretekli številki. Sole so predstavnike naše arma- de toplo sprejele in nekatere so jim pripravile celo krajši program. Zelo svečano je bilo v šolah Hajdina, Žetale, Gorišnica in Majšperk. Pionirji so nadaljevali s svojimi proslavami še v sredo 27. decembra, ko so praznovali 30 letnico obstoja Zveze pionirjev Jugoslavije. Pionirji so ob tej priliki zaključili dvoletne pionirske igre „Tisoč radosti". Vsi pionirski odredi, ki so izpolnili pogoje pionirskega tekmovanja in sodelovanja v programu „Tisoč radosti", so prejeU znak „Tisoč radosti", ostaU pa občinska pri- znanja. TEDNIK ^ Četrtek, 28. decembra 1972 STRAN 5 NEKAJ MISLI PO TRETJI KONFERENCI ZKJ Resolucija „Boj zveze komunistov za socialistično usmerjenost in aktivno udeležbo mladega rodu v razvoju samoupravne socialistične družbe", odseva vse značilnosti tretje konference ZKJ. V njej se zrcalijo vplivi druge konference ZKJ, njen razredni princip, pristop vsem problemom s pozicij delavske- ga razreda. Že na sami konferenci je bila ves čas, med vsemi razpravljalci, prisotna značilnost tega časa, konfe- renca je v nekem smislu »prežeta" s pismom predsednika Tita in izvršne- ga biroja predsedstva ZKJ. Posebej pomemben je tokratni drugačen pristop k obravnavanim problemom. Ce smo preg vedno čakali na zaključke konference in šele nato začeli z akcijami, smo zdaj začeli z njimi že v predkonferenčnih razpravah. Konferenca je, logično, obravna- vala vsa družbena vprašanja, zato resolucija odpira vrsto družbenih problemov v celoti, daje odgovore na marsikatero vprašanje naše druž- be, prav gotovo pa ne more na vse. Področje izobraževanja je v reso- luciji najslabše obdelano, toda ta sfera zahteva poseben pristop, pose- ben dokument. Zato je v zaključkih zapisana le splošna zahteva, da se opravi reforma celotnega šolstva z razrednih pozicij. Mladina prav gotovo veča ustvarjalno moč delav- skega razreda, povečuje materialno rast družbe, ob dilemi, ali je imela mlada generacija dovolj možnosti za sodelovanje in soustvaganje v poli- tičnem, gospodarskem in kulturnem razvoju družbe, je odgovor le eden: možnosti so bile. To pa še ne opredeljuje pravilno usmerjenost mladih in njihovo razredno zavest. Zato bo treba postaviti podroben koncept socialističnega organizira nja mladih, marksizem kot temel vseh učnovzgojnih procesov v naš družbi pa mora biti vodilna ideolo gija v šoli. Mladini bo treba bolj zaupati, ob tem pa diploma ne sme biti edini element pri opredeljevanju sposobnosti za neko delo. V sistemu splošnega ljudskega odpora ženska mladina nima ustrez- ne vloge. Nejasnosti o posebnih mladinskih enotah pa je resolucija dokončno presekala: v sistemu splošnega ljudskega odpora ni po- sebnih mladinskih formacij, mladi se vključujejo v ostale enote. Kadrova- nje v šolo rezervnih oficirjev in podoficirjev je bilo doslej ne- smotrno. Praviloma so bili v njih ljudje z diplomo, tako da praktično nimamo rezervnih vojaških starešin iz delavskih vrst. DAKO Zaključna slovesnost ob 30 letnici slovenskogoriskečete 29. decembra poteče 30 let, odkar je v Krčevini pri Vurberku, na vzpetini južnih obronkov Slovenskih goric padel kmet Franc - Osojnik, komandir Slovenskogoriške čete. Podrli so ga rafali strojnice nemške tajne državne policije — gestapa. Ko se te dni spominjamo smrti Franca Osojnika, zaključujemo sve- čanosti ob 30-letnici nastopa Slo- venskogoriške čete. Zadnja je poča- stitev Osojnikove smrti v Krčevini pri Vurberku, na kraju Osojnikove smrti, kamor bo udeležence iz Ptuja odpeljal avtobus 29. tega meseca iz Trga mladinskih delovnih brigad ob 9. uri Šopek cvetja bodo pionirji Osojnikove osnovne šole in pred- stavniki ZZB NOV položili tudi na grobnico padlih v NOB na ptujskem pokopdišcu, kjer počiva Franc Osojnik. Komemoracijam se priključujemo tako, da v tiskani besedi pospremi- mo komandirja Franca Osojnika na njegovi zadnji poti. mladost Mlad, znatiželjan fant, rojen 1900 v Janežovcih v Slovenskih goricah, odkoder se je z mateijo pozneje preselil v Desence, je že zgodaj razglabljal o družbenih krivicah, ki je trla revne kmečke prebivalce. Ko se je izučil za mlinarja, je hotel v svet, da bi ga bolje spoznal. Prepotoval je balkanske dežele. Na poti se je preživljal s priložnostnim delom Vrnil se je bogatejši z novimi spoznanji. Pred letom 1935 je bil vrsto let močna opora vodji sokolskega dru- štva na Destemiku - šolskemu upravitelju Mirku Majcenu. Ta je sam vnet oderski igralec, ustanovil na Destemiku sokolski dramski krožek, kjer je med najbolj nadar- jenimi igralci nastopil Franc Osoj- nik. zrela leta Da bi koristil družbeni preobrazbi lastnega naroda v socializem, se je Osojnik po letu 1935 marksistično izobraževal in stopil okrog leta 1938 v Komunistično partijo. Prijateljsko se je navezal na kmeta - komunista Jožeta Lacka in se na njegovem domu v Novi vasi sestajal s komu- nisti. Leta 1938 je propagiral za Mačkovo opozicijsko listo pri dr- žavnozborskih volitvah, katere kan- (Nadaljevanje na 6. strani) prireditve ob dnevu jla v ormožu (nadaljevanje s 4. strani) dnevu JLA, bila je v petek zvečer v ormoški kinodvorani, je o pomenu dneva jugoslovanske armade govoril polkovnik Albin Štok. Lep program pa so pripravili učenci osnovne šole Ormož. Dan prej so bile take proslave po vseh krajevnih središčih v občini. Zveza rezervnih vojaških starešin Ormož je v počastitev dneva JLA pripraviia v nedeljo dopoldne v kinodvorani Ormož javno Kviz tek- movanje učencev osnovnih šol v poznavanju z^dovine NOV in JLA. Največ znanja je pokazala ekipa osnovne šole Ormož, drugi so bili učenci osnovne šole Velika Nedelja, tretji pa Tomaž. Prireditev je vodil Bojan Oberčkal. Zanimivo je, da je ekipa ormoške osnovne šole, ki je tekmovala izven konkurence, dobila najvišjo število točk. Vsi nastopajo- či so dobili praktična darila. Priredi- tev je spremljal zabavni ansambel pmizije Ptuj. jr Razgovor z delav- ci, zaposlenimi v tujini Leto je spet naokrog, tako je prišel spet čas, ko naše družbeno- politične organizacije sklicujejo raz- govore z našimi zdomci, ki so prišli domov preživljat novoletne prazni- ke. Slovenski sindikati bodo s temi delavci po vseh večjih krajih in občinskih središčih organizirii raz- govore o perečih problemih, ki se porajajo v zvezi z zaposlovanjem v tujini. Naši zdomcT bodo tako imeli možnost spoznati in rešiti vprašanja, kijih težijo. V Ormožu bo takšen razgovor organiziral občinski sindikalni svet skupaj z drugimi družbenopoli- tičnimi organizacijami. Obravnavali bodo probleme, ki izvirajo iz delov- nega razmerja in socialne zaščite delavca. Na vprašanja bodo odgovar- jali tudi predstavniki občinske skup- ščine, zavoda za zaposlovanje, so- cialnega zavarovanja in Kreditne banke Maribor. Posebej zanimiva bo informacija o potnih listih in mož- nostih zaposlovanja v domovini. Vabljeni vsi občani, ki ste se te dni vrnili na svoje domove, da se tega obojestransko koristnega se- stanka zagotovo udeležite. Razgovor bo v petek, 29. decembra letos ob 9. uri v dvorani delavske univerze v ormoškem gradu. jr 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 zaključna slovesnost ob 30-letnici slovenskogoriške cete (Nadaljevanje s 5. strani) didat za ptujski okraj je bil Jože Lacko. Nastopal je na vseh poli- tičnih manifestacijah, ki jih je vodila KP. Vneto je deloval v Društvih kmečkih fantov in deklet in jih pomagal usmerjati v napredno poli- tično silo na vasi. Skupaj z dr. Jožetom Potrčem, ki je bil vodja komunistov v ptujskem okraju, z Lackom in drugimi revolu- cionarji iz ptujskega okraja, je preživel od januarja pa do konca aprila 1941 v koncentracijskem taborišču v Medjurečju. V tistih dneh, ko je Jugoslavija pričakovala vdor Hitlerjeve vojske, se je vrnil s tovariši domov. Po vrnitvi je dr. Jože Potrč, sekretar ptujskega okrožnega komiteja KP, sklical pri J. Lacku sestanek članov komiteja. Na njem so sprejeli sklep, da bodo komunisti kot prostovoljci branili domovino, če jih vojaške oblasti ne bodo vpoklicale. med voditeui upora Ko je 6. aprila vdrla nacistična vojska v Jugoslavijo, je odšel Osoj- niic z drugimi revolucionarji in narodnozavedno mladino v prosto- voljce. Na poti proti Novemu mestu je učakal zlom jugoslovanske vojske. Mnoge jugoslovanske vojake so Nemci zajeli in odgnali v ujetništvo, med njimi dr. Potrča. Osojnik in Lacko sta se vrnila domov. Po ustanovitvi OF je Osojnik skupaj z Lackom propagiral po Slovenskih goricah za upor proti okupatorju. Novembra je sprejel na svoj dom preganjanega Lacka, de- cembra pa Se komunista Franca Krambergerja, zaposlenega v želez- niških delavnicah v Ptuju. Vsi trije so pripravljali tla četi, ki so jo ustanovili aprila 1942. Vanjo je junija vstopil Osojnik kot komandir. Odločen, samozavesten, neizprosen je vodil četo, snoval z njo načrte za napake, ki so povzročili sovražniku moralne, ekonomske in človeške izgube. v zadnjem boju sloven- skogoriške čete Izdaja je uničila udarno moč maloštevilne čete osmih, z občas- nimi borci pa do dvanajst partiza- nov. Nepojmljiva je žaloigra v Mostju, kjer je četa 8. avgusta 1942 izkrvavela. Znana nam je usoda padlih, ranjenih, ujetih, usoda Lacka v rokah okupatorja, Mirka Reša, ki si je sam vzel življenje, ker ni prebolel smrti obeh bratov parti- zanov in žene, ki jo je okupator nekaj dni pred tem ustrelil. na pohorje Osojnik se je ranjen iz bitke v Mostju prebil v prostost, globoko presunjen nad tragedijo čete, ki ji je poveljeval. Da bi ne padel v roke okupatorja, ga je vodstvo KP na Štajerskem posl^o med partizane ruške čete na Pohorje, kjer so ga imenovali za četnega politične^ komisarja - Kostja. Četa se je pridružila Pohorskemu bataljonu. Z njim je odšel na Osankarico. Tam so si decembra, po prihodu, uredili zemljanke, da bi se zavarovali pred zimo. Pohorski bataljon je skrbel za povezavo svoje enote z okoliškimi pokrajinami. S ptujskim okrajem je vzdrževal zvezo Osojnik. Septembra je odšel v Krčevino pri Vurberku likvidirat izdajalca Bezjaka. Nalogo je izpolnil. Navezati je moral tudi stike z znanci, da bi obudili v okraju OF; ki jo je okupator z množičnimi aretacijami v jeseni 1942 uničil. zadnji dnevi življenja 27. decembra 1942 so poslali Osojnika v Ptujski okraj spet za nekaj dni. Ko se je mudil pri prijatelju Francu Krambergerju v Krčevini pri Vurbeku, je to Nem- cem sporočil Osojnikov bivši prija- telj Jože Kukovec iz Krčevine. Gestapovci iz Ptuja so hitro pridrveli z avtom do podnožja hriba, dalje pa peš pod vodstvom Kukovca. Hišo so obkolili. Nič hudega sluteč je stopil Osojnik na hišni prag, kjer so ga podili rafali. Smrtno je bil ranjen tudi njegov prijatelj Kramberger, a umrl je naslednji dan. Osojnika so odpeljali v Ptuj in ga zavednim Slovencem v opomin razstavili pri vhodu na dvorišče ob stavbi gestapa. Ko so Osojnika čakali prve dni januarja tovariši na javki pod Pohor- jem, ga niso učakali. Dospela pa je vest o njegovi smrti. In že čez nekaj dni - 8. januarja 1943 je padel ves Pohorski bataljon. Ce bi se vrnil Osojnik mednje, bi učakal drugo veliko bitko na življenje in smrt, v kateri je bila smrt zmagovalka. Osojnik bi padel s partizani Pohor- skega bataljona. Osojnik je izgubil življenje v zavestnem boju proti fašizmu, v boju za humane odnose med ljudmi. Za te velike cilje je deloval vneto, predano, neustrašeno, kar zmore le trden in velik revolucionar. Zato je Osojnikovo ime izbrala v novi Jugoslaviji zgrajena osnovna šola v Ptuju in kmetijska zadruga v Gra- jeni, sedaj obrat kmetijskega kom- binata v Ptuju. Nanj spominja tudi ulica z njegovim imenom v Ptuju. spomladi 1973 bomo od- krili osojnikov kip Akademski kipar Gabrijel Kolbič iz Maribora je leta 1971 dal odliti v bron Osojnikovo doprsje, ki ga je v mavcu lepo oblikoval. V načrt proslav ob 30-letnici Slovenskogo- riške čete so vnesli tudi svečano odkritje kipa v novo urejenem parku pred Osojnikovo šolo. Ker pa je urejevalce parka in igrališča ob šoli prehitel čas, je ptujska krajevna skupnost odložila svečanost na 9. maj 1973. Osojnikov kip v Ptuju bo, kakor vsaka likovna upodobitev osebnosti, trajna oživitev lika ljudskega junaka. V. H. Nekaj nasvetov: Jabolka narežemo na kocke, po- kapamo z Umono, dodamo narezano čebulo, nekoliko drobnjaka, potem pa še dobro oprano in osušeno ledenko. Vse skupaj dobro zmeša- mo. Potrebujemo prav na drobno zrezano čebulo, jabolka, kisle kuma- rice, malo ohv, hmone, olja, par kapljic vode, sol, poper in ščepec sladkorja. Vse to zmešamo s kislim zeljem tik preden serviramo. TEDNIK ^ Četrtek, 28. decembra 1972 STRAN 7 Kdaj bo rešen problem železniškega prehoda na Ormoški cesti v Tedniku je 21. septembra tega leta izšel članek o problematiki že- lezniškega prehoda in dvojnemu kri- žišču na Ormoški cesti. Optimisti so tisti, ki menijo, da bo promet na tem prehodu z otvoritvijo nove hitre ceste'Maribor-Zagreb odpadel, kajti še vedno bodo prek njega vozili vsi, ki bodo potovali v Varaždin. Čako- vec, Križevce, Koprivnico, Bjelovar, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Lendavo in na Madžarsko. Prehod je v sedanjem stanju že sam po sebi problematičen in bi se marsikaj na njem dalo popraviti in izboljšati, če bi železnica in oddelek za promet SO Ptuj prediskutirala možnosti za ureditev prehoda. Optimisti menijo da tega prehoda ni vredno urejati; ker bo prej ali slej zgrajen nadvoz v Rogoznici in bodo vsi vozili prek njega. Vsekakor je vprašanje, kateri voznik, ki je zaposlen v industrijskih objektih ob Ormoški cesti, bo na poti v službo ali z nje vozil v Rogoz- nico, da se bo pripeljal domov v me- sto, ki je nekaj metrov stran od pre- hoda. To bi pomenilo dvakrat po pet nepotrebnih kilometrov, na poti na delo in potem še domov. Tudi tisti, ki bi se pripeljali od drugod in gredo naprej, ne bodo vozili čez tisti prehod. Prvič, ker je preoddaljen, zato ker bi morali čez celo mesto. Tudi če bi takšnih nadvozov zgradili več, bi vsi igrali podrejeno \4ogo,in bodo imeli strogo lokalen značaj. Prednost bodo imeli le avtobusi in vozila na nujni vožnji, kot na primer milica, reševalci in gasilci. Ne sme- mo pozabiti osnovnega dejstva, za- kaj je prehod na Ormoški cesti tako pomemben: zato, ker večini obča- nov loči njihov dom, ki je v mestu od njihovega mesta zaposlitve. V or- moškem predmestju so v Ptuju naj- večja podjetja, servisi, večina trgov- skih skladišč, avtobusne garaže, sta- dion in zdravstveni dom. Na tem področju dela skoraj polovica Ptuja, še večji del je od tega odvisen in ne smemo pozabiti tudi na šolarje, transportna podjetja in mestno ko- mun^o. Železnica je odgovorila na naš omenjeni članek. Njen odgovor je bil zelo splošen in vprašanja so osta- la še naprej odprta. Nihče ne priča- kuje od železnice nemogočep, ven- dar življenje teče in se spreminja, za- to bi se morala tudi železnica prila- gajati življenjskemu utripu celotne družbe. Ce je že ta proga stara do- brih sto let to ne pomeni, da je še danes mogoče delati in premikati kot v času Avstro-Ogrske, ko sta se železnica in cestni promet komaj za- čela razvijati. Vsi vemo, da je razvoj železnice te^i, kajti železnica mora sama sebi graditi progo, medtem ko uporabniki cest vozijo po cesti, ki jo gradi celotna družba. V odgovoru je železnica omenila tudi modernizacijo. To ravno ne spada v ta primer, vendar bi -omenili, da se je železnica začela razvijati na- jprej ravno na tem delu Slovenije, danes pa je ravno območje od Celja proti Mariboru in Murski Soboti naj- bolj zaostalo in zanemarjeno. Železnica je odgovorila, da med premikanji prehod ni nikoli zaprt dalj od pet minut. To ne ustreza re- snici, kar bo potrdilo mnogo obča- nov; včasih presega čakanje tudi de- set minut. Železnica sicer priznava, da bi se dalo premikati tudi v na- sprotno smer, toda da bi se s tem zasedel ^avni tir. Kaj tir proti za- pornicam ni glavni in edini za smer proti Pragerskemu? V odgovoru je naveden čas, da se za pregrupiranje vagonov vlaka št. 6191 porabi 2 uri in 30 minut, za vlak št. 6193/92 pa 3 ure in 50 minut. Ta čas za premik teh kompozicij je prevelik, dejansko pa se včasih premika še dalj. Od železnice nihče ne zahteva, da sama reši problem prehoda, vendar bi pri tem morala sodelovati in po- magala omogočiti čim bolj normal- no odvijanje cestnega, kakor želez- niškega prometa. Po Ormoški cesti prepelje v glav- nih desetih dnevnih urah prelaz pet- najst vozil na minuto; v času od pol šeste do sedme ure in od trinajstih do šestnajstih pa mnogo več. Zapora ceste, dolga pet minut, pomeni ko- lono, dolgo ^tsto metrov na obeh smereh. Ker so zapore daljše, se če- sto pripeti, da kolona vozil sega na dravski most in na drugi strani do Budine. Vendar to križišče in prehod prek proge ni problematičen samo, ko je zaprt, temveč tudi takrat, ko je od- prt. Nujno je potreben razširitve. Vozila iz mesta ne morejo zaviti niti levo, niti desno, če ne zapeljejo čez celo nasprotno vozno površino. Naj- bolj velja to za večja vozila, kot so tovornjaki, avtobusi in prikoličarji. In ravno z dograditvijo novih skla- dišč v vzhodnem delu mesta bo teh težkih vozil iz dneva v dan več. Tudi označbe prelaza so premalo vidne predvsem v zadnjih metrih pred pre- hodom. Potrebne so dodatne sig- nalne naprave, ker obstoječe niso .dovolj učinkovite. To pove tudi šte- vilo vozil, ki so se v zadnjem času ulovila med zapornice. Vsekakor je treba imeti pred oč- mi, da bi, če bi prelaz razširili za štiri metre proti čuvajnici in dva me- tra proti parku in če bi podrli zgra- dbo nasproti Železničarskega doma, da bi lahko pločnik in kolesarska 'steza tekla naravnost proti križišču, bi prehod postal normalen in z njim ne bi bilo več posebnega problema. Zaradi vlakov bi res še bili zastoji, sicer pa bi se promet odvijal normd- no. Križišče bi bilo nekohko večje, vendar bolj pregledno in enostavno.\ Kopica nerešenih problemov na Pragerskem v petek, 22. decembra, je bila na Pragerskem razširjena seja krajevne konference SZDL, na kateri so predstavniki družbenopolitičnih or- ganizacij in društev razpravljali o najbolj perečih problemih, s katerim se srečuje blizu 1500 občanov tega kraja. Kritično so ocenili dosedanje nevzdržno stanje na področju oskrbe občanov s kruhom in mle- kom ter osvetlili že znane probleme neurejenega osnovnega šolstva in pomanjkljivega varstva. Poudarili so, da je obstoječa Intesova prodajalna kruha pretesna in higensko neprimerna. Zgradba, v •kateri je prodajalna, je že povsem razpadla in potrebna čimprejšnje obnove. Prav zaradi tega so na to sejo povabili predstavnika podjetja Intes, Maribor in mariborskih mle- karn ter ju seznanila s to oroblema- tiko. Posebej so jim prikazali tudi probleme preskrbe z mlekom, ki ^ morajo sedaj pragerske gospodinje kupovati v Mariboru aU v Slovenski Bistrici. Predstavnik Intesa je pove- dal, da je njihovo podjetje že razpravljalo o razširitvi in sodobni ureditvi omenjene prodajalne kruha, vendar doslej še ni našlo skupnega jezika z lastnikom zgradbe - Kme- tijsko zadrugo Slovenska Bistrica, v kateri je prodajalna. V primeru, da bo le-ta odstopila zgradbo Intesu, bo Intes že marca prihodnjega leta pričel .urejati prodajalno lauha, ki bo opremljena z najsodobnejšo opremo, v njej pa bo moč dobiti poleg vseh vrst kruha in peciva tudi mleko in mlečne izdelke. V preure- ditev prodajalne je podjetje priprav- ljeno vložiti 300.000 dinarjev. _ Adi Žunec 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 dipl. vet. alfred merc: Zatirajmo trakuljo Trakulje so črevesni zajedavci, ki potrebujejo za svoj razvoj kot gostitelja vedno dve vrsti živali ali pa žival in človeka. Ker pa utegnejo trakulje povzročiti zelo nevarna, celo smrtna oboljenja pri človeku, ne bo odveč, če opozorimo zlasti na ono vrsto pasje trakulje, ki se znanstveno imenuje ekinokokus, bolezen sama pa ekinokokoza. Psi in mačke so prav koristne domače živali, ftvi nam čuvajo lastnino, živino na paši, pomagajo pri lovu pa tudi sicer so nam zvesti prijatelji. Ljudje imajo zato pse radi, se nanje navežejo in navadijo tako, da jim je pes stalen spremljevalec;p pogostokrat pa v ljubeznivostih do njih pretiravajo, posebno glede stanovanja in hrane. Vemo, da pes šari in brska povsod po smeteh in da požre najrazličnejše odpadke. Ekinokokoza ali mehurjavost je bolezen, ki se pogostoma pojavlja pri naših živahh, zlasti pa pri prašičih, ovcah in govedih. Zelo nevarna je ta bolezen tudi za ljudi. Prenašalec bolezni je pes. V tankem črevesju psa živi majhna trakulja do velikosti riževega zrna, ki ima samo tri do štiri člene. V zadnjem členku, ki je večji kot cela ostala trakulja, so zrela jajčeca, ki pridejo na dan z iztrebki psa. Tako se okužijo pašniki, vodnjaki, vrtovi, hlevi, stelja itd, Živah in ljudje se okužijo z onesnežno hrano ali vodo, v kateri so zametki trakulje. Ce žival ali človek zaužije z jajčeci okuženo hrano, se v črevesju iz zametkov sprostijo ličinke, ki se prerinejo skozi steno črev, od koder jih kri odplavi po vsem telesu, predvsem v jetra in pljuča ter druge organe, kjer se ustavijo. Okoli ličinke se napravi majhen voden mehurček, ki raste in v njem se lahko razplodi na tisoče novih zametkov, oz. glavic trakulje. Iz vsake glavice, ki jo požreta pes ali mačka, se v njunem črevesju razvije trakulja. Okuženi psi in mačke tedaj okužujejo svojo okolico z jajčeci trakulje, okuženi notranji organi pa so nevarni za okužbo psov in mačk. Tem vodenim mehurjem ponekod pravijo vodenci, bolezen pa imenu- jejo mehurjavost ali bulavost (bulava jetra). Ti mehurji so razne velikosti od grahovega zrna pa do človeške glave. Jetra, ki so hudo napadena od mehurjev, utegnejo biti tudi 5 do 10 krat večja, kot so sicer. Svinjska jetra, ki tehtajo povprečno 2 kg, lahko narastejo tudi do 25 kg. Kako se pa psi in mačke okužujejo z zametki trakulje? Kot sem že navedel, že po svoji navadi stikajo po vseh kotih in smeteh. Ne manjka jih tudi ob zakolu prašičev m kmetijah, kjer jim gotovo ne uide kos drobovine. Pes je torej tisti, ki mu ljudje nič hudega sluteč vržejo odpadke pljuč, jeter ali drugega drobovja, v katerem so prozorni mehurji in v katerih plavajo glavice pasje trakulje. V prav kratkem času se v črevesju psa razvijejo trakulje in ta proces se neprestano ponavlja. Konec prihodnjič Kmečka knjižna zbirka 1973 kmetijski priročnik Novi priročnik dopolnjuje vsebin- sko dosedanje izdaje v letu 1971 in 1972. V njem so različni normativi in tabele, ki služijo kmečkim gospo- darjem in gospodinjam za vsakdanjo uporabo. Vsebina priročnika je pri- lagojena tudi zahtevam bralcev, ki so zadnje leto na podalgi ankete od- govarjali, kakšne nasvete so doslej pogrešali. Zato je precej strani pri- ročnika namenjeno mehanizaciji v kmetijstvu in opremi hlevov. V pri- ročniku bo prikazana hnija strojev za pridelovanje krompirja in linija strojev za pridelovanje koruze. Po- sebno poglavje bo namenjeno po- pravilom strojev. Sledijo nasveti za varovanje pred nezgodami s kmetij- skimi stroji, za uporabo elektrike v kmetijstvu in za adaptacijo gospo- darskih poslopij. Iz posameznih kmetijskih strok se vrstijo naslednji nasveti: normativi za krmljenje krav in do- ločanje teže živine, o reji kokoši in izbiri pasme, tabelarični pregled gnojil, o izbiri kakovostnih semen, o obdelovanju zemlje. Sledi škropilni koledar, sortni izbor za sadje in da- ljše poglavje o pridelovanju črnega ribeza. Posebej je prikazana zaščita lesa, in sicer varovanje lesa po poseku in po vgraditvi pred trohnenjem, škod- ljivci in ognjem. Sledijo podatki o lastnostih posameznih vrst lesa in nekateri normativi za lesne sorti- mente. V zadnjem delu priročnika so na- sveti za ureditev doma, dvorišča in okolice, nasveti za izbiro talnih ob- log, poduk o sodobni prehrani ter napotki za nakup in uporabo pral- nih strojev in pralnih praškov. Priročnik je napisia skupina av- torjev različnih strok. živinozdravstveni nasveti . Živinozdravstveni nasveti sodijo na prvo mesto med brošuro Kmečke knjižne zbirke 1973. leto. Ni treba posebej opisovati pomena te publi- kacije, ki jo naši kmetje zelo potre- bujejo, ker tovrstne strokovne litera- ture v knjižni obliki že najmanj de- setletje ni bilo na trgu. V njej bodo zbrani zlasti napotki za rejo zdrave živine, za obvarovanje živali pred boleznimi in za ukrepanje v prime- rih, ko nastopi bolezen ali poškod- ba. Nasveti za zdravstveno varstvo govedi, prašičev, perutnine in konj bodo koristili zlasti rejcem, ki svoje gospodarjenje na kmetiji oslanjajo na dohodek v eni izmed živinorej- skih strok. Publikacijo so napisali strokov- njaki Veterinarskega zavoda Slove- nije. stroji za spravilo krme V tej brošuri, ki so jo zahtevali in že dalj časa pričakoval kmetovalci, bodo prikazani najpomembnejši stroji in postopki za spravilo krme s travnikov in za uskladiščenje sena. Najobsežnejše bo poglavje o kosil- nikih, sledijo opravila z zgrabljalni- ki, pobiralnimi prikolicami, tran- sporterji, grabeži itd. Zlasti bodo pomembni tudi napotki o vzdrževa- nju strojev. Skratka knjižnica bo za- nimiva za številne slovenske kmetije, na katerih pridelujejo krmo na trav- nikih. Knjižico je napisal strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije Mar- jan Mrhar, dipl. inž. agr. posek in spravilo lesa V tej brošuri bodo najpomemb- nejši napotki za smotrna opravila v gozdu. Se posebej bo poudarek me- hanizaciji na posek lesa, predvsem pa napotki pri izbiri motornih žag. Ta knjižica bo dobrodošla številnim gozdnim posestnikom, ki si žele olajšati in izboljšati postopke v zvezi z izkoriščanjern gozdov. Knjižico je napisal dr. Amer Kri- vec, dipl. inž. gozd. kmecka kuhinja V tej brošuri bodo napotki za ure- ditev kmečke kuhinje, torej vsi na- sveti, kijih moramo vedeti o kuhinji že pred odločitvijo za gradnjo hiše, prav tako pa nasveti kako v starih zgradbah urediti ta prostor, v kate- rem gospodinja prebije precej časa. Knjižica bo koristno napotilo, pred- vsem tudi kmečkim ^spodinjam, ki se začenjajo ukvarjati s kmečkim tu- rizmom. Ne bo pa odveč nobeni go- spodinji, ki bi si rada olajšala delov- ne postopke in izboljšala svoj delov- ni prostor. Včasih je potreben" le droben nasvet, pa se da marsikaj preurediti, daje življenje bolj prijet- no, bolj zdravo . . . Temu služi tudi knjižica, ki jo je napisal Janez Zupan, dipl. inž. arh. Cena kmečke knjižne zbirke je 50,00 din. Zbirka izide v decembru 197 2. tednik ^ Četrtek, 28. decembra 1972 STRAN 9 budizem - ne samo ko- •anje v kadi Vem, mnogi mi sedaj zavidate, saj e kopalna sezona že daleč za vami. »ri meni pa ni tako. Moja „velikost" n veselje za kopanje omogočata, da :opalno sezono podaljšam tudi ikozi vso zimo, ne da bi moral za to )dštevati 20 ali več dinarjev v naloštevilnih slovenskih zimskih (opabščih. Pri tem pa nimam tudi jmejenega časa. Še ena prednost je I mojem kopanju, tekstil (kopalke) 3Staja suh. Za,vsak slučaj pa je ob neni tudi mamica. Da bom postal [ludist, ste rekli? Ne, tega vam pa zares nisem povedal. PoCakajte ao poletja pa bom povedal, kako sem se odločil. Ob tako hitrem napredo- vanju in večanju števila članstva te organizacije tudi moje ime ne bi pomenilo več kakor samo kaplja v morje. Tako nam je povedal mah Boris iz Slov. Bistrice, ko smo ga obiskali pri njegovem „delu". Tekst in foto: Viktor Horvat nesreCa ne počiva Pretekli teden to so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: LAŽJE POŠKODOVANI: Jože Horvat, Kidričevo 10; Stanko Va- len ko, Dornava 46; Kristina Horvat, Krčevina 36; Drago Škrnjug, Stupar 66; Stjepan Varjačič, Zagreb; Sen- ska C. 5; Josip Levak, Ravne 29; Franc Panikvar, Kungota 33; Sneža- na Klasič, Macelj 8; Ivanka Klasič, Macelj 8. TEŽJE POŠKODOVANA: Karel Šuligoj, Apače 138; Mirko Lebar, Hajdina. K. K. PTUJ ^ Občanom čestitamo ob novem le- TEHNOSERVIS ^ tu in jim želimo prijetne praznike PTUJ 5 ^ ^ IZDELUJEMO KOPIRNE APARATE IN IZVR- \ , ŠUJEMO POPRAVILA VSEH VRST MOTOR- ^ NIH VOZIL, VKLJUČNO KMETIJSKE STRO- Še najboljša spisa OB 80-LETNICI MARŠALA TITA Vsako leto praznujemo 25. maja rojstni dan velikega voditelja naše države - Josipa Broza - Tita. Iz leta v leto se bolj zavedamo, da je z njegovim delom povezano in preple- teno najbolj usodno obdobje naše zgodovine. Vsi poznamo njegovo strmo življenjsko pot od malega, bosega šolarja iz Kumrovca, prek ujetništva v Rusiji in doživetja oktoberske revolucije, do zagrebškega kovinarja, ki je kmalu zatem postal sekretar Komunistične partije Jugoskvije. S svojo neomejeno voljo revolu- cionarja je znal združiti naše narode v boju in delu, jim kazati pota in cilje v prihodnost in jih grajati za napake. V njem so se združile najboljše mish in prizadevanja, ki so jih naši narodi sanjali dolga stoletja in jih lahko šele danes uresničujejo. Tudi med drugo svetovno vojno je bil v ospredju našega revolucionar- nega gibanja in po štirih letih boja z okupatorjem se je rodila sociali- stična Jugoslavija. Izredna požrtvovalnost tovariša Tita za naš narod, nas navdaja z velikim spoštovanjem do njega. Ker pa leta tečejo zelo hitro, smo bili letos maja nemalo presenečeni, ko smo se zavedli, da praznuje tovariš Tito že 80. rojstni dan. Mislim, da bi bilo tovarišu Titu v ' najlepšo zahvalo ob njegovem velikem življenjskem prazniku, da bi hodih trdno po poteh, ki nam jih je začrtal. Irena Kogovšek, 8. C razred osnovne šole Majšperk OB 30-LETNICI SLOVENSKOGORIŠKE- LACKOVE ČETE 6. aprila 1941 so nemški bombni- ki prileteU nad Beograd in ga obsipavali z bombami v ranih jutranjih urah. Pod ruševinami je ostalo na tisoče nedolžnih življenj. S tem se je začela pri nas vojna, eno najtežjih obdobij naše zgodovine. O upatoiji so razkosali Jugoslavijo kot kos kruha. Vse tiste, ki niso padU na kolena in pohlevno posluša- li svojih gospodarjev, je okupator preganjal, pošiljal v taborišča, zapi- ral v ječe in streljal kot talce. Komunistična partija, kije pri nas že dolgo delovala kot mčna sila, se je prva zavedla svoje naloge. Pozvala je jugoslovanske narode v boj za svobodo. Po gozdovih so se začeU zbirati partizani, najboljši sinovi naše domovine. Tudi Ptuj, naše majhno mesto ob Dravi, je postalo „nemško". Čeprav je bilo v Ptuju mnogo nemčurjev, so se našli tudi zavedni Slovenci, pripravljeni na boj. Že oktobra 1941 je Ptujčan Zvonko Sagadin zapustil pohorsko četo, da bi v ptujskem okraju ustanovil oborože- no skupino. Toda preteklo je nekaj mesecev, predno so četo ustanovih. Imenovah so jo Lackova četa. Delovala je od aprila do avgusta 1942. Njen prvi komandir je bil Vinko Reš, nato pa Franc Osojnik, Zvonko Sagadin pa je bil njen ■ poUtični komisar. Četa je sprva napadala razne sovražnikove postojanke po Sloven- skih goricah, uničevala pa je tudi izdajalce. Fašisti so zbrah vse sile, da sojo izsledili. 8. avgusta 1942 se je 11 borcev te čete zadrževalo v gozdičku blizu Mostja. Franc Knez je z življenjem enajstih borcev hotel odkupiti le eno življenje v- življenje lastnega sina, zato je izkoristil trenutek in izpolnil dogovor s fašisti. Ko so partizani počivah, je pripeljal okrog 80 oboroženih Nemcev. Partizani so zaslutili nevaimost, vendar prepoz- no. Začel se je srdit boj, iz katerega so ušh le trije ranjenci Osojnik, Lacko in Mirko Reš. Jožeta Lacka so 10. avgusta Nemci ujeh pri nekem kmetu - izdajalcu. Gestapovci so ga zverin- sko mučili. S sramotilnim napisom na prsih so ga vodili po ptujskih ulicah, na katerih so se zbirale skupine ptujskih nemškuijev in uživale ob pogledu na Lackovo trpljenje. Mučenje se je r^adaljevalo v ptujskih zaporih, kjer so hoteli Nemci iz voditelja upora napraviti izdajalca. Ves gestapovski trud pa je bil zaman, čeprav so ga mučili, dokler so na njem še videli znake življenja. 18. avgusta se je končalo življenje hrabrega borca in dolgoletnega ko- munista. Jože Lacko je bil po vojni razglašen za narodnega heroja. Na dan, ko je padla hrabra Slovensko- goriška četa pa praznuje ptujska občina vsako leto svoj občinski praznik, povezan s številnimi delov- nimi uspehi. Tako smo na ta dan pred dvema letoma tudi podlehniški otroci dobili lepo novo šolo. Franci Cafuta 7.a razred osnovne šole Martina Koresa v PODLEHNIKU. ga RTV SERVIS DUSANMAKOVEC KREMPLJEVA 4-PTUJ © ^dpomcani SMfe ki^atitebie, bitte in 6it6k60ne 6t6tLhe. QucIL na dom. / ZeluiL min Steen& teio^ 1973 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 Liste glavnate solate uporabimo kot ladjice. Prej jih moramo dobro oprati in pustiti, da se posušijo. V te ladjice damo majonezo, nato četr- tino trdo kuhanega jajca (narezano po dolžini), nanj spet majonezo, vse skupaj pa potresemo s sesekljanim peteršiljem in po želji z drugimi začimbami. Ladjice položimo na podolgovat krožnik drugo poleg druge. V prejšnji številki je vaš list objavil resignirano tožbo o nezani- manju Ptujčanov za kulturne prire- ditve. Ob tem bi dodal še svoje mnenje v zvezi s predavanjem univ. prof. Štefana Barbariča o ptujskem rojaku Matiji Murku. V petek, 15. dec. je bilo namreč v Narodnem domu, ob 20-letnici smrti znanstvenika in slavista prof. Matije Murka, predavanje o njego- vem delu. Tako je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno izobražencem zlasti profesorjem, učitelje_m ter dijakom višjih letnikov. Žal pa moramo povedati, da so Ptujčani pregled slovenskega slikarstva (Nadaljevanje) Marko šuštaršič (1927) ljub magično barvitost, 'd iz preprosti) stvari ustvarja sa \jske svetove Njegove slikarske po /ršine so gladla in včasih spominjajo na dela starj holandskih mojstrov. Štefan Planine (I- 25) se je razvj iz podajanja kubično poenostavljt nih kompozicij do fantastičneg slikarstva novega nadrealizma. Sno je zajeta v resničnosti odmaknjenej svetu, ki z nerealističnimi organizm poudarja negotovost človekoveg bivanja v kozmičnem svetu. Janez Bernik (1933) je najbo izrazit abstraktnež. V zgodnjih deli ustvarja z barvnimi ploskvan komponirane slikarske površine, n katere nanaša razrie nove materiale Tu ni več realnih precimetov, živi p prek zarezanih pismeiik v njih misi na človeka. Bernik slike gradi, s tei da ustvarja nepredmetne kompozi cije z močno in izrazito barvo, kateri išče sozvočja z raznin materiali. Bernik velja tudi z dobrega grafika. Čeprav se najmlajši slikarji odda ljujejo od stvarne upodobitve sveta živi v njihovih delih misel n človeka in domačo zemljo. Tako s ob različnem obUkovnem izraz sklepa krog našega pregleda sloves skega slikarstva v 20. stoletju. Zdi svetla, zdaj temna, jasna in zope zabrisana živi v slovenskem si karstvu podoba našega človeka, naj zemlje in našega časa. ^^ večer skoraj popolnoma ignoriral V veliki dvorani Narodnega domaj bilo le 28 ljudi. S tem ne kažej domačini le nezanimanje, temve tudi nespoštovanje do lastne prete klosti, skrajno indiferenco t( potrošniško mentaliteto. Mož, i spada med največje evropske slav stične znanstvenike se zdi ptujski (malo)meščanohi premalo pomen ben. Mar so dijaki, ki so še pre kakšnim mesecem demonstrirali 1 koroške Slovence, to res storili pobio zavestjo, če se ne potrudi) spoznati ljudi z domačega obmoi ja? Naj govori učiteljstvo še o ni vem kakšni zavesti, človeku se zdi da še niso izšli iz Cankarjevih časo' Ob tem se postavlja tudi vprašanji če imajo za Ptujčane kultum prireditve sploh kak smisel. Raje jii zgradimo še dve ali tri nove gostiln! Svoje upravičeno ogorčenje lal ko zaključimo z Murkovimi bes dami: „Clovek, ki ni barbar, se b vedno zanimal za zgodovino i kulturo svojih prednikov." ^ uspela oddaja ,.pokaži kaj znaš" Mladinski aktiv Cirkovce je prir( dil v soboto, 23. decembra, javn mladinsko zabavno glasbeno oddaj Pokaži, kaj znaš. Oddaja, ki si jo j ogledalo blizu 200 predvsem mladi občanov iz bližnje in daljnje okol ce, je v celoti uspela. Na oddaji. nastopilo šest pevcev zabavnih mel< dij, kvartet Hloški fantje iz Lesko ca pri Ptuju in harmonikaš petlet Peter Kranjc iz Cirkovc. Prvo mesi je osvojil pevec zabavnih melod Karel Zaje iz Apač, drugo mesto j so si delili kvartet Haloški fantj harmonikaš Peter Kranjc in du Keršič iz Pragerskega. Nastopajo< je spremljal ansambel Veseli slavč iz Maribora. A. Pripis li članku »Kulturni Ptujčani« tednik ^ Četrtek, 28. decembra 1972 STRAN 11 NOVOLETNO VOŠČILO ZA BOJ PROTI RAKU OSEBNA KRONIKA Rodile so: Cvetka Horvat, Zamušani 46 - deklico; Dragica Polanič, Kajžar 16 - deklico: Karolina Kokol, Gruško- vec 31 - deklico; Ana Glogovčan, Mestni vrh 28 - Klavdijo; Ljudmila Zorjan, Hum 20/a - Lidijo; Roza- lija Vaupotič, Sedlašek 71 - dečka; Sonja Bencik, Kidričevo 13 - Davorina; Ljubica Puklavec, Obrež 69 - Srečka; Marija Kemdl, Ptujska 19, Ormož - Natalijo; Danica Rižnar, Sobetinci 32 - Boštjana; Angela Zajšek, Tržeč 25/a - dečka; Danica Tomanič, Rabelčja vas - dečka; Ana Tumšek, Apače 83 - dečka; Angela Horvat, Zabovci 77 - Lilijano; Marija Dovečar, Strejaci 27 - dečka; Vladimira Furman, Zg. Hajdina 109 - Boštjana; Olga Mohorko, Apače 129 - deklico; Majda Žličar, Otok Viije - Aleksan- dra; Marija Hebar, Osluševci 33 - deklico. POROKE: Mirko Kokol, Mezgovci 9 in Jožica Šešerko, Domava 123; Milan Kodrič, Preša 30/a in Zdenka Bakovič, V. Guber, Livno; Franc Jerič, Miklošičeva 4 in Martina Vajsbaher, Cankarjeva 16; Franc Arnuš, Volkmerjeva 4 in Cvetka Brglez, Volkmerjeva 4; Hans. Sta- rick, Berlin in Pavlina Rajh, Žetale 49; Franc Bračič, Razgor 2 in Martina Skrbiš, Slov. Bistrica, Raz- gor 2; Marjan Šnebergcr, Ciril Metodov dr. 10 in Ema Lačen, Aškerčeva 7; Jurij Selmajer, Placar 60 in Elizabeta Selmajer, Placar 60. UMRLI SO: Vladimir Mikec, Trstenjakova 7, roj. 1958., umrl 13. 12. 1972.; Franc Jurkovič, Vinski vrh 16, roj. 1910., umrl 16. 12. 1972.; Viktor Cvirn, Ob železnici 8, roj. 1912, urml 20. 12. 1972.; Amalija Prelož- nik, Tomšičeva 28, roj. 1889., umrla 19. 12. 1972.; Ivan Vindiš, Rogaška 4, roj. 1902, umrl 23. 12, 1972.; Rozalija Arnuš, Gomila 2, roj. 1906, umrla 23. 12. 1972.; Janko Ceplja, Macinec 111, roj. 1920, umrl 21. 12. 1972. Pravico imamo biti ponosni in se čutiti srečne v soboto je bUa v prostorih hotela Planina v Slov. Bistrici prisrčna ,slovesnost. Že drugič zapored so 'razglasili najboljšega športnika leta v občini Slov. Bistrica. Organizator prireditve je bila občinska konfe- renca ZMS Slov. Bistrica. Potekala je pod geslom „ Pravico imamo biti ponosni in se čutiti srečne". Poleg najboljših športnikov v občini in predstavnikov športnih kolektivov so bili prisotni tudi člani delegacije iz prijateljske občine Svetozarevo, predstavniki družbenopohtičnih or- ganizacij in številni ljubitelji športa. Slovesnost je bila lepa in bogata tudi zato, ker so na njej dobili posebna priznanja zveze za telesno kulturo Slovenije dolgoletni delavci na področju telesne vzgoje. Mirko Fajdiga, član izvršnega odbora repubhške zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je prevzel besedo takoj po začetku slovesnosti, je v krajšem nagovoru pred podelit- vijo posebnih priznanj poudaril dolgoletno delo nagrajencev, nji- hovo požrtvovalnost, nesebičnost in brezphčno garanje ob dviganju telesne vzgoje v množičnost in kvaliteto. Nagrajeni so bUi: Alojz Plaveč, Franc Pliberšek, Rudi Šla- tau, Stanko Zalokar, Luka Dabano- vič, Ludvik Vernik, Slavko Lešnik, Herbert Maček, Štefan Cisnar, Vera Cepič, Štefan Fras, Jože d, Franc Kranjc, Slavij Kovačič, Avgust Kolar, Kristina Pravdič, Alojz Mesarič in Stanko Topolčnik, od organizacij pa občinska zveza za telesno kulturo 31ov. Bistrica in občinska strelska zveza Slov. Bistri- ca. OK ZMS je zaraf^i velikih športnih uspehov v letu 1972 nagradila štiri športne kolektive in osem posamez- nikov. Kolektivi so dobili poleg priznanj še praktična darila, posa- mezniki pa statue metalca diska. Judo klub IMPOL iz Slov. Bistrice je nedvomno najboljši športni kolektiv v občini. Imajo najboljše pionirje in mladince v Jugoslaviji, na letošnjem članskem državnem prvenstvu so zasedli odlično drugo mesto. Šahov- ski klub Slov. Bistrica sc je letos uvrstil v prvo slovensko ligo, nogometni klub Opekar iz Prager- skega kot prvak MNP v slovensko Ugo - vzhod, šolsko športno društvo iz Poljčan pa zaseda v repubhški lestvici visoko mesto. Poleg tega so pionirji iz Poljčan letošnji republiški prvaki v orienta- cijskem pohodu. Judo je v Slov. Bistrici najbolj kvahteten šport. Zato je bilo med kbranimi športniki tudi največ judoistov. Tone Leskovar je letošnji slovenski in jugoslovanski državni prvak med mladinci, Janez Vidmajer pa slovenski prvak in član jugoslo- vanske judo reprezentance. Izbira najboljšega športnika ni bila težka. Že drugič zapored je to Stanko Topolčnik, državni prvak in član olimpijske reprezentance v judu. Letos je kot prvi bistriški športnik častno zastopal jugoslovan- ske barve na olimpiadi, pred mesecem dni je prepričjivo zmagal na mednarodnem judo turnirju Nagaoka v Ljubljani, na domačih tleh je bil nepremagljiv in še in še bi lahko naštevali njegove uspehe. Nagrajeni so še bili: Pavle Keršič, eden najboljših jugoslovanskih kole- sarjev, Franc Pristovnik, članski slovenski prvak, v metu kladiva za leto 1972; Marjan Štimec, slovenski prvak v metu krogle in nosilec drugega najboljšega slovenskega re- zultata vseh časov; Slavko Kurež, najboljši nogometaš nogometnega kluba Osankarica iz Slov. Bistrice ter Mirko Krulc, republiški prvak v streljanju na leteče cilje. DAKO se je C as, da izkoristite 12% novoletni popust za izdelke gorenja, ki vam ga nudi „izbira" ptuj. naše prodajalne vam zraven prehrambenih in tehnicnih artiklov nudijo vse vrste tekstilnih izdelkov po zmernih cenah. kdor kupi pri , izbiri" enkrat, pride še drugič. 12 stran tednik — Četrtek, 28. decembra 1972 Ko bomo izbirali darila s prazniki je povezan lep in star običaj obdarovanja. Vendar daril ne smemo izbirati šele v zadnjem trenutku, marveč moramo to napra- viti že prej, ko imamo še dovolj časa za premislek in za izbiranje. Ni vedno lahko izbrati pravo darilo. Pri otrocih je to seveda laže, saj o svojih velikih in malih željah tako jasno in glasno mislijo, da moramo iz seznama njihovih želja izbrati vselej tisto, kar jih bo veselilo. Drugače je pri darilih za odrasle; tukaj moramo zelo skrbno premishti, s čim bomo najbolj dosegli namen obdarovanja. Za tiste, ki se še niso odločili, navajamo nekaj praktičnih primerov. Darovalci smo različni: nekateri se potegujejo za praktična darila, drugi spet za okrasne, bolj drago- cene in manj uporabne predmete. Ljudi, ki varčujejo in si ne upajo sami kupiti lepega in ne ravno najbolj nujno potrebnega predmeta, lahko prijetno presenetimo s čedno vazo, pepelnikom, okrasnim prti- čem, stojalcem za lončnice, knjigo, vžigalnikom ali nakitom. Drobna, ne predraga darila so na primer tudi lična slamnata ali iz vrbja pletena košarica za kruh ali sadje, različne doze, v katere vtak- nemo drobno pecivo, kvalitetne bombone, lešnike ali zavitek kave. Potem imamo na izbiro več vrst skodelic ah krožnikov z razhčno uporabnostjo: leseni, keramični ali stekleni za cigarete, bonbone, papir- nate prtičke, pecivo ali sadje. Marsikoga bomo razveselili s ste- klenico dobrega vina ali likerja, drugega spet z lepo oblikovanim kozarcem ali pepelnikom, cvetočo lončnico, knjižnim ovitkom, skledo iz jesenskega stekla, garnituro ku- hinsjkih nožev, kavnimi žličkami, solatnim priborom ali podobnim. Imamo pa še veliko drugih in najrazličnejših možnosti, da ome- nimo na primer le džezvico za turško kavo s skodelicami, robčke, frotirke, morda šal ali rokavice, svileno ruto ali usnjen izdelek, etui za Ravnik, nalivna peresa ali kakšno knjigo, ki je sploh vedno dragoceno in primerno darilo. Vendar pa je izbira daril le eno izmed opravil, ki nas čakajo v zvezi z obdarovanjem. Ne smemo namreč pozabiti, da sleherno darilo - pa naj bo še tako skromno - pjidobi na svoji vrednosti, če ga lepo zavijemo, prevežemo z barvnim trakom in okrasimo s cvetjem ali zaleno vejico. Tretji prav tako važen del obdaro- vanja pa je izročanje darila. Vedeti moramo, da je darilo le zunanji izraz tistih notranjih občutkov, ki jih gojimo do obdarovanca, zato mora biti izročanje darila prisrčno in toplo. Obdarovanje razveseli navad- no oba: tistega, ki darilo dobi, včasih pa še bolj tistega, ki darilo izroča. In ravno v tem je lepota obdarovanja. Prav gotovo je ne bomo iskali v ceni, ki smo jo plačali za predmet, s katerim nameravamo nekoga obdarovati, temveč v naši želji, da svojim bUžnjim pripravimo mio iskrenega veselja. Ce se bomo vsega tep zavedali pri izbiri in izročanju daril, potem smo lahko prepričani, da bo naše darilo - ne gjede na njegovo materialno vrednost - gotovo doseglo zaželjeni namen: vzdušje prisrčnosti, topline in medsebojne povezanosti med darovalcem in obdarovancem. V Središču rolcometni lalnice, garderobe, jedilnice, skladišča in vse ostalo. Edino, kar manjka, so okna. Vendar je vse tako urejeno, da se da živeti tudi brez oken. Armada pa ne služi le za to, da čuva domovino. Pomaga ,pri prese- ljevanju ljudi, gradnji nasipov, odstranjevanju ruševin itd. Vsako leto gredo mladi fantje v vojake, da se naučijo streljati, pilotirati, skratka uporabljajo še tako komplicirano orožje. Tekmujejo, kdo bo prej razstavil ali sestavil puško, kdor jo bo prej očistil ali napolnil. Tekmujejo tudi, kdo bo prej pretekel ozko brv. Tam se naučijo sploh vsega, kar je potrebno v vojni. Sedaj smo modernizirani in vedno pripravljeni na vojno. Sedaj bi nas še tako močan in številni sovražnik težko premagal. Borut Fekonja, 5. a. r., OŠ, FRANC OSOJNIK, Ptuj veselim se dneva mladosti Dan mladosti je Titov najlepši praznik v letu, ki ga je posvetil mladini. Tega dne bo sijalo sonce in na ulicah bodo plapolale zastave. Mnogo bo turi slavolokov z napisi ŽIVEL TITO! Tega dne bi z bližnjega letališča v rožnati obleki odletela z letalom proti Beogradu. Med ptojo bi Titu na čast metala šopke cvetja. Le največji šopek bi obdržala in ko bi letalo krožilo nad stadionom, bi ga vrgla v naročje mladincu, ki bi prihajal s štafetno palico. Na šopku bi bil listek z napisom: Ta šopek ti podam za tvoj osemdeseti rojstni dan in s tem šopkom ti IDA želi, še veliko srečnih dni! Želim, da bi se mi želja uresničila. Ida Tement, 6. e. r., OŠ, TONE ŽNIDARIČ, Ptuj bil sem na lovu Sedaj je lovska sezona. Dovoljeno je loviti: divje svinje, race, zajce, fazane ter lisice in ujede. Nekaj teh lovov sem se udeležil tudi sam. Prejšnjo soboto sva se z znancem zmenila, da bo prišel v nedeljo pome, da bova šla na lov. Drugo jutro sem se zbudil. Pogledal sem na uro. Bila je že sedem. Poklical sem brata, ki je še spal in mu dejal, da naju znanec ni prišel budit. Bil sem prizadet, saj sem vedel, da mi je bil nevoščljiv, da bi šel tudi jaz na lov. Ker sem vedel, da je lov na žive zajce, sem se ga želel udeležiti. Nanj sem mislil celo leto. Bratu sem dejal, naj se hitro obleče; morda bova še dobila skujjino gonjačev in lovcev na zbirališču. Vso pot sva tekla, da sva prišla še ob pravem času, čeprav so bili gonjači ze v vrsti in so jim delili listke, s katerimi so zvečer lahko dobili plačilo. Z bratom sva stopila na konec vrste, pred sabo sem zagledal znanca. Vprašal sem ga, zakaj ni prišel pome. Izgovoril se je, da je bila pri nas še tema. Tedaj sva tudi midva z bratom dobila listke. Lovci so na povedali, kako bomo hodili. Po cesti je odšla naša skupina v razdalji približno 20 m drug od drugega proti Suhi veji. Druga skupina je šla proti Dražen- cem. Hodili smo tako dolgo, da smo prišli do mrež, ki so bile nastavljene za zajce. Na drugem koncu se je mrežam približala druga skupina. Nato smo krog sklenili. V mreže se je ujelo precej zajcev. Gonjo smo ponovili z druge strani. Isto smo storili v Pobrežju. Po tem lovu smo imeli malico. Odpravili smo se naprej. Hodili smo tudi skozi majhen gozd. Pri nekem drevesu sem zagledal ležečega zajca. V trenutku sem že skočil nanj in že sem ga držal za uhlje. Zajec je hotel pobegniti, zato me je opraskal do krvi. Nisem ga izpustil. Držal sem ga z vso silo, da ni mogel pobegniti. K meni je prišel lovec in ga prijel. S tem zajcem sem se potem ponašal. Zdelo se mi je, da so mi ta podvig vsi zavidali. Zanj sem dobil dva nova dinarja. Dražil sem mrežarje, da niso mogli dobiti zajca v mreži, jaz pa sem ga dobil z golimi rokami. Bil sem zelo srečen in ponosen, saj sem vedel, da sem edini izmed gonjačev dobil živega zajca. Pozno popoldne smo se natrpali v tovornjak, ki nas je odpeljal domov. Drugi dan sem o tem dogodku pripovedoval sošolcem in jim kazal praske na roki. To je bil moj najsrečnejši lov in želim si jih še več, čeprav vem, da ne bom imel več take sreče. Franc Cafuta, 7. a. r., OŠ. MARTINA KORESA, Podlehnik pričakujemo sneg Letos zelo dolgo ni snega. Že precej časa je mrzlo, snega pa ni in ni. Ptičke zebe. Tudi pšenica občuti mraz, ker nissnega, ki bi jo grel. 'Najbolj pa se veselimo snega otroci. Mi ga tudi najbolj potrebujemo. V takih mrzlih^ dnevih je brez snega pusto, mftčno in dolgočasno. Smuči in sanke počivajo v kotu. Po^varjajo se, kdaj jih bo lastnik očistil, namazal in uporabil. Kdor jih še nima, se pripravlja, da bo pisal dedku Mrazu zanje. Samo naši starši si ne želijo snega. To pa zato, ker smo takrat mi vsi mokri in se hitro prehladimo. Otroci si sploh ne moremo zamisliti zime brez snega. Bojimo se že, da ga tudi za NOVO LETO ne bo. To bi bilo res žalostno. V sobi bi imeli novoletno jelko, okrašeno z vato, ki bi predstavljala sneg, a zunaj snega ne bi bilo. Č ne bo snega, sploh ne bomo mogli peti pesmic z naslovom ZIMA, ZIMA, BELA . . . in podobnih. Škoda, da ne moremo pisati dedku Mrazu zanj. * Milena Cestnik, 5. d. OŠ, Franc Osojnik, Ptuj Neža Ozvald zakoračila v 102. leto 23. decembra je naša najstarejša občanka praznovala svoj rojstni dan. Na njenem domu jo je obiskala delegacija krajevne skupnosti Ptuj, skupščine občine in družbeno potli- tičnih organizacij, ki ji je prišla čestitat ob njenem jubileju in ji je izročila umetniško sliko. Naši najstarejši občanki iskreno čestitamo ob njenem jubileju in ji želimo še mnogo zdravja v novem letu 1973! 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 UdNIK — Četrtek, 28. decembra 1972 stran 15 Joj, joj, še samo por dni nas loči od zodjega dneva v letošjen leti. Stric Silvester nan že gor na dveri irka, cengari na vurah pa se že rfiproviajo na skok iz storega v novo leto. Gdo ta na Siivestrovo cengra eden gor na oven te de teka šampanjec, pri nas na podeželji pa mo si kar domočo kaplico v obliki belega vina ali pa šmrnice natočili. Mija z Mico ma letos v smisli šparaja no stabilizacije duma silvestrovala. Povobili mo se bližje soside pa tudi deca iz Nemčije so že duma na obiski. Moja ta starša hčer je že tudi duma. Seveda neje soma no si je poleg pripelala svojega šoclna. Pripe- lala sta se s foiksvagonon. Joj, kaj fse za ena darila sma dobila! Najboj sma se seveda razveselila pralne^ stroja, o keren sen van že zodjič enkrat pisa. Včeraj smo že meli prvo žehto.^ Joj, kak je tota mašina praktična. Ker pri hiši še nemarno vaserlajtnge, sen moga jas non štop v vidrici vodo iz mlake nositi no z žehtaron toto mašino napojati. Jas sen že predlagaj da bi toti stroj negi poleg mlake instalirali, da mi ne bi trebalo iz grabe na breg vode nositi. Gdo smo se že vsi strijali, da bi bila to ena pametna po^untacija, te smo se spunili, da nasa mlaka še neje elektrificirana, ker pač toti avtoma- tični ribež nuca za svoj pogon električni štom. No, zaj mi pač ^ druga ne preostone kak, da mo ob I vso ki žehti vodo na breg tovora. I Hčer nam je tudi obečela, da de I nama prinesa drugo leto dedek Mraz i tele-vizijo. Mica, ki s totimi sodobni- mi komunikacijskimi sred^vi glih neje preveč na tekočen, je hitro rekla: ,,Tele nam je krava skotnola, ivija nama še samo vkijo prinesta. I Do druge zime mo pač pri naši hiši samo še „tele" gledali gdo de se na paši paslo, vizijo pa mo te že še dobili, če de se naša krava v krotken še drgoč zabrejila. Mici, ki novadno našo kravo na umetno zabrejovaje guni, sen že dopoveda, da more rečti živinozdravniki, da naj v kravo s tiste epruvete „vizijo" pihne no ne teleta. Ce to nede pomagalo pa mo jo pač k navodnemi biki gnali, saj je tokšna domača „proizvodnja" se tudi zanesljiva. Od našega ta tretjega sosida Pepa, ki je že štrto leto na deli v Avstriji, sen doba za novoletno darilo tri škotle cigor, jegova ženkica Matilka pa mi je povedala en dober hec. Pepa ji je v pismi večkrot omena, da je ze tejko zasluža, da de se za novo leto s traktoron domu pripela. Matilda je že jjriprovla v kolarnici eno malo garazico, da ne bi pozimi traktor zmrzna ali pa se jjliičnice naleza. Kdo^ je to eno večer Pepa okoli pulnoči na okno potrka, gaje Matil(W najpret pitala: ,,Ježeš Pepa s čen si se domu pripela? " „S cugon" ji je reka. Matilda je skočla v luft no ra fsa presrečna malo skregala: „Ja kon mo ga te zaj spravli, ce pa sen jas samo za traktor garažo nared- la . . Kdo je Matilda vidla, ke nega ne traktora no ne cuga, si je f^ razočarana zgučala: ,,Zaj mi še samo reči (bija je glih božični večer), da mi ne boš Jezuščka v „jasli" dja, te pa lehko takoj pobereš kufer no greš nazaj . . ." Ker je pač prednovoletni cajt najbolj primeren za inventure no bilance, sma tudi mija z Mico naredla hišno no gospodarsko inven- turo, o keri mo van pisa po noven leti. Prišla sma do zanimivih številk no ugotovitef. Drogi moji brolci no brolke stori no mlodi, vejki no mali. Cajt da van tudi jas povošin vse najlepše no najbojše v noven leti. Negi v guti so se mi besede stavle pa van nemren fsega tistega na papir sprafti, kaj bi van rad poveda: Bote zdravi, veseli no zadovoljni. Drugo leto 1973 de van po čista zagvišno prineslo vesele pa tudi žalostne trenutke no dogod- ke. Tokšno je pač življeje. Žalosti sledi veselje, veselji pa žalost. Gdo de van šlo najhujše, stisnite zobe no mislite, da de utrišji den prinesa kaj bojše^. Najvejkša sreča je ^ac z.drovje no razumevaje v družini. Žene lubite svoje može, možje svoje žene, vsi fkup pa radi mejte deco, ki so, kak provijo, naša svetla prihod- nost. Tejko van naj bo za gnes no van še enkrat želin fso srečo v noven leti 1973. Vaš Lujs iz Prlekije NEDELJA, 31. DECEMBRA: 6.00-- 2)0 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tova- riši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 — 13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13:50 Domači ansarnbli; 14.00 Poročila; 14.05—16.00 Športno popoldne — vmes ob 15.00 Poročila; 16.00 EP; 1^.10 ^ Zabavni ansambli; 16.30 Silvestrsko otroško in niladinsko popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00-24.00 Siivestro- vo 1972; 24.00 Srečno 1973; 00.05 Prvi ples v novem letu; 01.00 Po novem plesnem redu; 02.00 Poro- čila; 02.05 Nekaj okroglih; 03.00 Spomini in želje; 04.00 Poročila; 04.05 In še malo glasbe za j)les; 05.00-06.00 Pa lahko noc in na svidenje. PONEDELJEK, 1. JANUARJA 1973: 6.00-8 .dO V praznično jutro - ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.30 Poročila; 8.00 Poročila — Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 V novo leto; 10.00 Poročila; 10.05 Mojca Murko; Svet v letu 1972; 11.00 Poročila; 11.15 Novoletni sejem; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Čestitke ob novem letu; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Posebna oddaja: Partizansko novo leto 1942; 13.55 Glasbena medigra; 14.00 Poročila; 14.05 Operni glasovi; 15.00 Poro- čila; 15.05 Novoletna skakalna turneja - v Ga-Pa; 15.35 Lahka glasba; 16.15 Dvanajst voščil za dvanajsti rojstni dan; 17.00 Poro- čila; 17.05 Novoletni ples; 18.20 Pozabljene strani; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Novoletni koncert; 22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 2. JANUARJA: 6.00- 230 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.50 EP; 800 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Pesmi o zimi, vinu in ljubezni; 9.00 Poročila; 9.05 Posebna oddaja: Delo aktivov delavcev komunistov; 9.30 Zima in mi; 10.00 Poročila; 10.05 V tričetrtinskem taktu; 11.00 Poro- čila; 11.15 Radi ste jih poslušali; 12.00 Poročila; 12.10 Sedanji utrip partizanskih gozdov; 12.35 Cocktail melodij; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Lahka glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Delovni ljudje iz vaše republike v letu 1973; 14.30 Iz slovanskih oper; 15.00 Poročila; 15.05 Slovenske popevke 1972; 16.00 Zgodilo seje zares; 16.30 Za mlade; 17.00 Poročila; 17.05 Naši ansambli v preteklem letu; 18.20 Menart: Krvava rihta; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Razprodaja melodij; 20.30 Radijska igra; 21.20 Orkestralna glasba; 22.00 Poročila; 22.20 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Za vsakogar nekaj; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro - Poročila; 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. SREDA, 3. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Poje Komorni zbor; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Roka Klopčiča; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Newyorški filharmoniki; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester — vmes: Kul- turni globus; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni nokturno; 2 3.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 4. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Suita in burleska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poro- čila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester Raimondo; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 'Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba ameriških skladateljev; 24.00 Poročila. PETEK, 5. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Med Beethovno- vimi bagatelami; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Poro- čila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pevski zbori; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čila. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 28. decembra 1972 TRI IN POL SOBNO stanovanje v Ormožu prodam. Ana Trbanc, Jur- čkova pot 55, Ljubljana. POCENI PRODAM fiat 1300 - kombi. Romanič, Kajuhova 5, Ptuj. ŽENA SREDNJIH let z znanjem kuhe gre za gospodinjsko pomočni- co za 8 ur dnevno. Naslov v upravi. KUPIM vlačenice ali korenjake samorodnic od rdečih sort (kvinton) za brajde. Kupim tudi 100 litrov vina kvinton. Otmar Koban, Rače. KRAJEVNA SKUPNOST Gorišnica odda v najem ^stinski lokal najbolj- šemu ponudniku. Interesenti naj vložijo vlogo do 15. jan. 1973. v krajevni pisarni Gorišnica. PRODAM SVINJO za zakol in motorno žago. Zagrebška 8, Ptuj. TOVORNI AVTO TAM 5000, regi- striran in tehnično pregledan za leto 1973, prodam. Otmar Sakelšek, Zadružni trg 14, Ptuj. POCENI prodam plinsko katalično peč. Naslov v upravi. RPODAM starejšo hišo in 80 arov zemlje. Andrej Krajnc, Mestni vrh 120. IŠČEM GARAŽO za osebni avto v Ptuju. Naslov v upravi. ZAHVALA Zahvaljujeva se zdravniku dr. Jožetu Neudauerju in strežnemu osebju^ internega oddelka ptujske bolnišnice za vso skrb in pomoč ob času zdravljenja moje težke bolezni. V letu 1973 jim želiva obilo uspeha in zdravja in še enkrat najlepša hvala. Anton in Marija Hliš, iz Gorce pri Podlehniku. vreme do nedelje, 14. januarja 1973 Mlaj bo v torek, 4. januarja ob 16.42. Prvi krajec bo v petek, 12. januarja ob 6.27. Napoved: Nekaj manjših pada- vin, predvsem v obliki rahlega sneženja bo ob koncu leta. V glavnem bo vreme suho. Od 1. do 6. januarja bo deloma sonč- no, deloma pa nizka oblačnost. Olaog 6. januarja bo deloma dež, deloma sneg. Tudi 13. in 14. januarja so možne le manjše padavine in to v obhki zmrznje- nega dežja. Pravi sneg dobimo šele v februarju 1973. ALOJZ CESTNIK horoskop OVEN: Čaka vas sreča, zato bodite previdni. Z dobro voljo boste imeli možnost za prijetna srečanja in osvojitev starega znanca. Prav je, da ste kritični do sebe in svojih sposobnosti. RAK: Izkoristite okoliščine, saj so na vaši strani. Pričakujte nekaj zdravstvenih nevarnosti in se ne oddaljujte od sreče, ki se vam ponuja na vsakem koraku. Obrzdaj- te svoje pretirano sanjarjenje. TEHTNICA: Vaša čustva vas spodbujajo k ljubezni a ne žrtvujte se za prazen nič. Dokažite svojo avtoritet9 in bodite za spoznanje odločnejši. Uživajte mir in prijetno sočutje z ljudmi. KOZOROG: Tisti, ki jim niste pri srcu, utegnejo izrabiti vaše slabosti. Ne izrabljajte izjav svojih prijateljev, raje uredite čustva. Doslej občudo- vani se vam po vaši zaslugi približa. BIK: Težko boste našli razumeva- nje s človekom, ki živi ob vaši strani. Varujte se ljubezni na prvi pogled in se raje lotite druge. Zaupajte tistim, ki vas spoštujejo. Gospodarite s svojo voljo. LEV: Veliko delo, velik trud! Ne razmišljajte o tistem, kar vam je nedosegljivo; tako boste ohranili svoje zdravje. S prevzetnostjo se ne boste priljubili svoji okolici, ki vas že tako ne mara. ŠKORPIJON: Za poravnavo dol- gov je sicer ustrezen čas, vendar jih ne rešujte kljub vsemu. Utegnete poglobiti ljubezen in nekatera med- sebojna neskladja. Ne sprejemajte obveznosti, ki jih ne boste zmogli. VODNAR: Zvezde srečno meži- kajo, zato se lotite, česar do sedaj niste upali storiti. Čas je primeren za povečanje dohodkov in srečanja. Ne bodite malenkostni in pustite tudi drugim kdaj svoj prav. DVOJČKA: Trmoglavite po svoje, vendar se bo vse izteklo vam v prid. Morda boste srečali človeka, ki bo vaša usoda vse življenje. Premislite o odločitvi, ki vam utegne prinesti več denarja. DEVICA: Nasprotnike lahko ra- zorožite samo z delom. Imate vse možnosti za uspeh in uveljavljanje. Ne sprejemajte brez premisleka vseh novosti. Možnosti za trajnejše vezi. Proč z dvomi! STRELEC: Od vas pričakujejo več poguma, aktivnosti in rado^ darnosti zato prisluhnite ljudem, ki vam pametno svetujejo. Vaše ču- stveno življenje nekaj potrebuje, vendar vas občasne avanture ne bodo rešile. , RIBI: S tveganjem stopite na pot uspeha. Vaši prijatelji pričakujejo pomoč zato jim jo dajte. Svoji ljubezni pogosteje dokazujte svojo naklonjenost. Posledice boste morali ^ipisati sami sebi._ ^