Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 25. februar a 1958 Štev. 45. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 f Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob L4. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA 99 Človek Marsikaj je pod scincem m na zemlji tako ustrojeno, da je kakor v gosto kopreno ovito, da je neumljivo, neodgonet-'Ijivo. Potem govorimo o sfingi. Tudi človek je do gotove mere sfinga. Odsihdob prevladujejo v oceni človekovega dejanja in nehanja, žitja in bitja tri osnovna naziranja, tri teze. Po prvi tezi je človek absolutno dobro, v svojem bistvu nepokvarjeno bitje. V vrsti glasnikov tega nauka je najizrazitejši izpovedoval ec te teze slavni Rousseau, ki jo to svoje naziranje formuliral v znani krilatici: Nazaj k prirodi. Saj je vsa priroda dobra, dober je tudi človek, ki iz nje izhaja. Nasproti temu optimističnemu nazira-niu o človeku pa se pojavlja sporedno drugo mnenje, ki pravi, da jo človek po svojem bistvu slab, k zlu nagnjen, pokvarjen. Najmarkantnejša označba človeka je ona, ki si jo je privoščil znameniti nemški filozof in mislec Nietzsche, ki si Je dovolil imenovati človeka »plavolaso zver«. Sredi med obema tema strujama in tezama pa obtipljemo še tretjo, ki zatrjuje, da je človek dober in slab hkrati. Stvar vzgoje in drugih činiteljev je, da se sončna stran njegovega bistva še nadalje razvije, senčna stran pa čim bolj Izkorenini ter omeii. Katera od navedenih tez bi najbolj ustrezala resničnemu stanju? Odgovor na to vprašanje bi bil izrazito teoretično akademskega značaja in ne spada v okvir tega članka. Zanimivejše, aktualnejše je nekaj povsem drugega. Kako je kaj danes okoli nas, kakšno je življenje, ki polje po naših dobravah? Enostranske navedbe so vedno krivične. Tako tudi ob presoji življenja okoli nas. Hvalabogu so še med nami, ki jih odlikujejo vrline kristalnega značaja, plemenitega srca, dobre volje, ljubeznivosti in človečanstva. V ternah naše dobe je blesk njihovih odlik tem svetlejši, očarljivejši, vidnejši. So pa na drugi strani tudi pojavi, ki dajejo misliti in ki bi utegnili dati prav onim, ki vidijo v sočloveku sfingo, ker ga ne morejo razumeti ter ga v pristni, neponarejeni podobi zajeti. Zares so nemalokrat precej čudne emanacije človekove notranje eruptivnosti. Sedaj je ves dober ponižen pohleven, uslužen, morda celo suženjski in upogljiv. V naslednjem trenutku pa se nekje na dnu njegovega bistva razburka neobvladljivo valovanje, ki oblikuje v človeku vse tiste prašile, prapojave, pra-nagibe, ki predstavljajo a n ima lično stran človekovega bistva. In ravno ta animaličnost v človeku zbuja v zadnjem času vse večjo pozornost pedagogov, kriminalistov in pravo-slovcev. Ti izbruhi se ne javljajo samo v našem človeku, kadar ga prevzame alkohol, želja po maščevanju, hudobija, ki je pri nas ni malo, ali karkoli. Povsod le teh izbruhov dovolj, preveč. Vprašanje pa je, kakšne konkretne rezultate b; utegnilo izkazati propOrčno ocenjevanje teli pojavov. Primer, ki se je pripetil v Bukovju pri Bolfenku in pod katerega vtisom je Maribor že skoro teden dni. Pa je po stopnji nezadržane, brutalne, nizkotne animaličnosti tako izrazit in kričeč, da presega celo kriminalno edinstvenost Mohorkovega strahotnega zločina v Jelovcu nad Selnico ob Dravi. Ob tem se torej stopnjuje problematika vseh onih nujno perečih pojavov, ki spadajo v poglavje najtežje kriminalno-sti. Dom, šola, cerkev imajo veliko odgovornost. Predvsem duhovščina naj bi skušala osredotočiti vso svojo vzgojno Pozornost izkoreninjanju tega zla, ki se Odmevi Sthusehniggovega govora DUNAJ, 25. februarja. Vsi tukajšnji listi poročajo izčrpno o snočnjem Schuschniggovem govoru ter ga obširno komentirajo. Ves tisk opozarja na veliko navdušenje, s katerim je zvezni svet sprejel dr. SchuSchniggova izvajanja, zlasti njegova povaarka o nemškem miru ter avstrijski neodvisnosti. »Reichspost« razglablja o nemškem miru ter povdarja, da niso beretengaden-skj razgovori prinesli avstrijskim narodnim socialistom privilegijev, ampak enakopravnost. «Neue Wiener Zeitung« naglasa, da je sedaj vsakemu prosto, da sodeluje. Bistvene važnosti je oni pasus, kjer je Schuschnigg naglašal, da ni v Avstriji mesta diktaturam, niti kakšnim ljudskim frontam, ampak le fronti delovnega naroda. »Neues VViener Tagblatt« označuje Snočnji Schusch niggov govor kot zmago Avstrije. »Wiener Zeitung« naglasa, da je Schuschnigg s svojini snočnjim govorom dokazal veliko državniško modrost in se mu lahko priključi vsakdo, kdor je dobre volje. »Neue Freie Presse« podčrtava konstruktivni gospodarski sistem in širokopotezni gospodarski program, ki bo mnogim Avstrijcem prinesel kruha in zaslužka. V »steni smislu pišejo tudi drugi dunajski listi. Schuschniggov govor je bil povod za razne manifestacije Domovinske fronte, tako v Gradcu, Soinogradu, InOmostu, Bregenzu, Celovcu in drugod. Množice so skupno bodisi na prostem ali pa v zborov afiščih poslušale kancelarjev govor. Tisk povdarja v splošnem, da se je teh manifestacij udeležilo zlasti delavstvo v velikem številu. PARIZ, 25. februarja. V tukajšnjih političnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli snočnja izvajanja dr. Schuscbnigga, zlasti pasus o avstrijsk; neodvisnosti in o volji po miru ter delu. PRAGA, 25. februarja. Z velikanskim zanimanjem so tukajšnji vodilni krogi sledili snočnjemu govoru dr. Schuschnigga ter ga sprejeli z vidnim zanimanjem in zadovoljstvom. Današnji Iistf prikazujejo izčrpno pomen nekaterih SchuSchniggOvih povdarkov zlasti o volji Avstrije do neodvisnosti. Haiifax: Mešatmma Uatiza LONDON, 25. februarja. Lord Haliiax je v debati spodnje zbornice naglašal, da se pogajanja med Anglijo in Italijo ne bodo nikdar vršila mimo Francije. Glavno je mir. Priznanje italijanskega impe- rija pa se bo predložilo Društvu narodov. Tudi je prispel semkaj angleški poslanik v Rimu Perth, ki je konferiral s Champerainom in HalifaxOm. 9 fttmkovaup veiike euMujeiuUHuM iledate v fimtes kmftadameutu PARIZ, 25. februarja. Vsa .tukajšnja Mitične debate v parlamentu, ki se bo pri-pOlitična javnost pričakuje z ogromnim čela danes in ki se bo predvidoma nada-zanimanjein pričetka velike zunanje po-1 ljevala do jutri zvečer. li AktiteGM&dtUt Zk&k kiiuk&stžM kma DUNAJ, 25. febr. Avstrijska policija in orofžništvo sta prejeli od centralnih oblasti nova navodila za postopanje nasproti narodnim socialistom in narodno-socialističnim manifestacijam, ki obsegajo naslednjih 12 točk: 1. Prepovedano je nositi znak kljukastega križa, 2. Prepovedan je hitlerjevski pozdrav tudi kot družabni pozdrav, 3. Nemška himna se sme prepevati le po posebnem dovoljenju, 4. Uniforme so dopustne le v sedanjem okviru. Nemci iz Nemčije si morajo preskrbeti posebno dovoljenje, da sniejo na avstrijskem ozemlju nositi narodno - socialistično uniformo. 5. Nemške zastave sinejo izobesiti le posamezni hoteli in restavracije skupno z avstrijskimi; uporabljati jih smejo tudi za okrasitev miz v svojili lokalih. 6. Politi- čna zborovanja ostanejo monopol domovinske fronte, 7. Določbe o uvozu časopisov in knjig iz Nemčije ostanejo neiz-premenjene, 8. Domovinska fronta nima ničesar proti temu, da posamezniki izražajo svoje narodno-socialistično prepričanje, 9. Narodno-socialistično delovanje v skupinah ni dovoljeno, 10. Vsaka narodno - socialistična propaganda, kakor tudi sleherni napadi ali zbiranja se kaznujejo, 11. Tudi napadi na člane vlade ali voditelje domovinske fronte so kaz-njivi. 12. Postavljanje zvočnikov in radij ski prenosi govorov in manifestacij urad nega značaja iz Nemčije, so dopustni le v privatnih prostorih razen, če prenašajo te govore in manifestacije tudi avstrij ske radijske postaje. sprevrača v doslej nepoznane • strašne oblike. Klic ljubezni, človečanstva bi nedvomno zalegel. Bolj kakor beseda pa bo vplival zgled po božjih postavah narekovanega življenja. Več kakor vsakdanje življenje z vsemi pojavi minljivosti in drugih človeških slabosti ter z vsemi raznimi skrbmi, ki niso od tega sveta, bi morala biti ta velika skrb: Kako izriniti iz našega človeka ta čudna animalična imponderabilija, te nizkotne nagibe in gone. &6sfscdatske šdežke mmmmBBmmmmKmmmum' i mmmmmmmm Glede pobiranja skupne banovinsko trošarine na čevlje si naša čevljarska industrija zelo prizadeva, da bi dosegla spremembe. Skupna trošarina, ki je sedaj diferencirala, naj bi v bodoče znašala 1 Din od vsakega para, brez ozira na kakovost, izvzemši opanke, ki naj bi bile proste. Od producentov pa naj bi bili oproščeni le oni čevljarski obrtniki, ki delajo po meri in ne zaposlujejo več kakor dva pomočnika. Mesne cene na mariborskem trgu. Govedina kg 6 do 12 din, teletina 8 do 14, svinjsko meso s kostmi 11 do 13, svinjsko meso izluščeno 12 do 13, svinjska riba 15 do 16, svinjski zajec 12 do 13. salo 13 do 15, slanina 13 do 14, pljuča 7 do 8, jetra 7 do 8, reberca 10 do 11, svinjska glava z jezikom 5 do 6, ledvice komad 2 do 3, noge komad 1 do 2 Din. Situacija na domačem trgu pšenice jie nespremenjena. Izvozna pariteta na-pram marčnim terminom v Liverpoolu znaša 125, liapram Roterdamu pa 133 din. Na domačem koruznem trgu je teu-denca mirna. Edini kupec je bil Prizad, ki je zadnje dni kupil 500 vagonov koruze. Za sušeno koruzo plača 110 din franco vlačilec, za 100 kg. Koliko so zaslužile banke v Jugoslaviji v preteklem letu. Po uradnih podatkih je 74 privatnih bank v Jugoslaviji z glavnico 644 milijonov Din izplačalo lani 29.5 milijona Din na dividendah itn znaša povprečna dividenda pri teli zavodih 4.6%. Za ukinitev skupnega davka na izdelke konfekcijske industrije in obrti. Industrija konfekcije je sprožila akcijo, da bi se ukinil davčni dodatek na konfekcijo in da bi se namesto tega povišal skupni poslovni davek na tkanino za 0.1%. Ker pa ta akcija ni uspela, je sedaj Centrala industrijskih korporacij stavila predlog, da bi se način pobiranja tega 2.5% dodatka na konfekcijo spremenil tako, da bi v bodoče plačevali davčni dodatek vsi proizvajalci, ki zaposlujejo več kakor 5 oseb. 479.800 ton premoga je znašala produkcija v vseh premogovnikih Jugoslavije v mesecu januarju. V primeri z lanskim letom se je produkcija povečala za 38.000 ton ali za 8.6%, v primeri z mesecem januarjem leta 1936 pa celo za 17.3%. Izvoz jajc in perutnine se je zopet malce poživil. V Italijo smo izvozili 7000 kg žive perutnine, v Nemčijo pa 5000 kg. Za mlado perutnino se je dosegla cena 6.50 lir, za staro pa 4.80 lir za kg franco Postojna. Na domačem trgu jajc se plača za komad 48 para in Je tendenca čvrsta. V Anglijo smo zadnje dni izvozili 9 vagonov jajc, to je 10.402 zabojev. 383 kinoinatografov je v naši državi. Od teh je 330 zvočnih in 53 nemih kino-matografov. Vsi kinoniatografi v naši državi razpolagajo s 113.971 sedeži. V preteklem letu je bilo uvoženih 780 filmov v skupni dolžini 822.419 metrov, prepovedano pa je bilo 9 filmov v dolžini 16.503 metrov. Največ filmov se je uvozilo iz USA. in sicer 436 v dolžini 370.735 m, 174 filmov v dolžini 181.914 je bilo iz Nemčije, 81 filmov,v dolž. 140.098 in je bilo iz Francije, 33 filmov (49.607 m) iz Avstrije, 21 filmov iz Anglije, 8 iz Češkoslovaške, 9 z Madžarske, 4 iz Italije, 5 iz Švice, 3 iz Poljske ter po eden iz Švice, Španije, Holandije, Mehike im Rusje. Spomnite se CMD1 Na dnu življenja Nadaljevanje preiskave o groznem dvojnem umoru Kaj je dognala včeraj komisija na mestu zločina — Preokret v preiskavi? Včeraj ob 13. uri se je podala komisija na kraj umora. V komisiji so bili orožniški kapetan Mavrič, dva orožniška podporočnika, Sef polic, kriminalnega oddelka g. Cajnko, nadzornika detektivov Goršič in Grobin, ter podnadzornika Rojc in 1 rpin. Šli so po isti poti, po kateri sta hodila pokojna Gorupova in Dolničar. Šajtegel je bil precej zgovoren in je pripovedoval sledeče: Bevardi, Šega in jaz smo čakali na Dolničarja v soboto pri Bevardijevi hiši. Ko sta Dolničar in Gorupova pasirala pot mimo Bevardijevi hiše ter prispela na plan, smo jo vsi trije mahnili za njima. Oddaljeni smo bili 30 do 40 korakov. Pri Habakuku smo jih prehiteli ter šli naprej do Srnčeve vi-ničarije, kjer se odcepijo poti. Tam smo ju čakali, da vidimo., po kateri poti pojdeta. Pokojna sta vzela severno pot, mi smo pa spet v oddaljenosti 30—40 korakov lazili za njima. Nad drugim klancem smo ju spet prehiteli in to radi tega, ker 'e Šega že silil k napadu. Že smo se pripravljali, da bomo Dolničarja in Goru-povo napadli, vendar sem jima jaz (Šaj-togel) odsvetoval, meneč, da ni primerno mesto in da lahko pridejo še smučarji za nami iti bi se nam potem akcija izjalovila. Bevardi in Šega sta me nato ozmerjala in mi rekla, da sem plašljivec. Pustili smo spet žrtvi naprej in ju pri Radvanjskem grabnu spet prehiteli, Šega je odločno zahteval, da ju tam napademo, ker nam bosta sicer ušla k Bolfenku in ves trud bi bil zaman. Pospešili smo korake do takozvanega Bukovja, se vsed-li v zarezani poti na hlod ter sede čakali na žrtvi. Sedel je prvi Šega, v sredini jaz, tretji pa Bevardi. Ko je Dolničar, ki je šel nekoliko korakov pred Go-rtipovo, prispel do Bevardija, je isti vstal in prosil Dolničarja za vžigalico. V istem hipu je udaril Dolničarja s sekiro po glavi od spredaj, Šega pa istočasno s kosom železa od zadaj. Gorupo-Va je videč, da so napadli Dolničarja, pričela vpiti in zbežala 9 korakov nazaj, na kar jo je po Šajteglovem pripovedovanju zagrabil Šega. jo vrgel na tla ter pričel obdelovati s kosom železa. (Tukaj se komisiji ni zdelo verjetna Šaj-teglova izjava in se je videlo, da nekaj skriva in taji. Verjetneje bi bilo, da je Gorupovo Šajtegel ustavil in jo vrgel na tla, to pa radi tega ker sta bila Šega in Bevardi zaposlena pri Dolničarju, kateri se je morilcema postavil trdo v bran z lovskim nožem). Na pol mrtvi žrtvi so zavlegli 41 korakov od poti ter ju tam, ker sta dajala še znake življenja, do smrti pobili. Po okrvaljemem drevju se vidi, da so morilci strahotno obdelovali |obe, žrtvi. Po končanem zločinu je Šega, tako izpoveduje Šajtegel z žepno baterijo ogledoval Bevardijevo rano. ga tam obvezal in določil smer, kod naj odide proti domu in kje naj se spet sestanejo. Šajteglu je rekel, naj gre po isti poti nazaj. kakor so prišli, nakar se pri Habakuka spet najdejo. Bevardi in Šega sta pa krenila proti Pekram, kar dokazujejo krvni sledovi in stopinje v snegu. Približno 400 m od žrtev so krvavi sledovi Bevardijeve rane. Šega je bil pri vseli vprašanjih zakrknjen in je vse zanikal ter trdil, da ni bil še nikdar na Bukovju ni hodil nikdar po tej poti in da ni bil navzoč ter da sploh ničesar ne ve in da je njegova duša čista. Klub temu zatrjevanju pa se je znašel takoj v situaciji in zatrjeval, da oin ne ve ničesar in da je nedolžen, ter da ni bil kritičnega dne na Bukovju, kar bo lahko dokazal. Oba osumij. močno ukle-njena so odpeljali orožniki v Maribor, dočim je krenila komisija k Bolfenku, kjer naj bi bil po izvedbah ljudi shranjen kos železa, s katerim je Šega obdeloval žrtvi. Vsi na licu mesta nahajajoči so iskali precej časa ta corpus delicti v snegu, toda žal ni bilo mogoče ničesar najti. Sigurno bo prišlo železo na dan, ko se bo snega raztopil. Veliko več bi se dognalo, ; ko bi mogli še ranjenega Bevardija odpeljali na lice mesta. Okrog 20. se je komisi' vrnila v Maribor. Kaj pravi Bevardijeva mati Na predstojništvu tukajšnje policije so pričeli danes že zarana z zasliševanjem nekaterih prič, o katerih menijo, da so vsaj vedele za grozni dvojni umor, oziroma pomagale pri skritju raznih predmetov. Najpreje so zaslišali mater osumljenega Ivana Bevardija, 43 letno Jožefo Bevardi, ki so jo že včeraj aretirali, in sicer radi suma, da je vedela o zakopanih predmetih pod podom v svinjskem hlevu v svoji hiši. Zaslišanje ki ga je vodil šef kriminalnega oddelka tukajšnje policije g. Cajnko, je trajalo celo uro in je bilo mestoma zelo dramatično Bevardijeva ie venomer zatrjevala, da ni o zakopanih predmetih, ki so last pokojnega Dolničarja in Gorupove, ničesar vedela. Povedala je tudi, da je prišel njen sin v soboto okoli 14. ure domov ter nato odšel od doma med 16. in 16.30. Ko so ji predočili, da vendar ni mogoče stvari v njeni hiši zakopati, ne da bi ona o tem vedela, je pričela jokati ter znova in »nova zatrjevala, da ničesar ne ve. Zasliševanje se je vodilo v nemščini, ker Bevardijeva baje ne razume slovenščine. Priče, ki dokazujejo alibi za Blaža Šego Nato je bila zaslišana Marija Čuboje v a, ki stanuje v Zg. Radvanju, ki je izpovedala, da je bil osumljeni Blaž Šega v soboto zvečer doma. in da je še zanj kuhala žgance. To sta potrdila tudi neka druga ženska in neki moški, ki sta baje Šego videla v soboto okoli 18. ure pri Čubejevi. V teku včerajšnjih poizvedovanj so se javile neke priče, med njimi tudi ugleden posestnik iz Radvanja, ki so dejale, da so videle v soboto pop. dva mlajša moška, ki sta jo mahnila na Bukovje. Po izpovedbah in presoji dosedanjih rezultatov preiskave so sedaj oblastva mnenja, da Šega pri izvršitvi groznega dvojnega umora ni bil navzoč. Kakšni motivi so vodili Šajtegla do tega, da tako hudo obremenjuje Blaža Šega, doslej še ni znano. Sumijo pa, da se hoče Šajtegel maščevati nad Šego, ker je bil on prvi, ki je izpovedal, da je videl Bevardija in Šajtegla, ko sta korakala proti Bukovju. Tozadevno se vodijo intenzivne poizvedbe, da se slučaj popolnoma pojasni. Skrivnostni maski V teku včerajšnje ponovne hišne preiskave pri Bevardiju so našli organi javne varnosti v neki omari dve maski. Ko so Šajtegla vprašali, če morda kaj ve o teh najdenih maskah, je dejal, da je maski pripravil Bevardi, in da sta name-ravala izvršiti na pustno soboto ali nedeljo npad na Dolničarja, če ne bi že v soboto 19, februarja odšel na Bukovje Da ju ne bi nikdo spoznal, pa sta se nameravala maskirati. Na vprašanje, zakaj nista tega storila že preteklo soboto, je Šajtegel dejal, da sta na to pozabila. Šajtegel je tudi dejal, da Dolničar v nobenem slučaju ne bi ušel smrti, ker sta ga imela že dolgo na »piki«. 02;>o 61256 61476 8??71 4355 9077 21881 25678 29248 .16476 39439 4-r>58 64477 65960 69111 80119 Din 3000: 10818 13912 18358 24823 31444 ifn53 39077 41370 61693 64834 66942 78067 84807 88723 88892 92822 99411 99489 Pooblaščena glavna kolekfura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma- _____________ribor. Gosposka ulica 25. jasno, mirno, 85 cm srenja, sankališča uporabno. Pesek: ob 7. uri zj. — 11 C. jasno, mirno. 30 cm pršiča na podlagi od 100 cm. Sen-jorjev dom, Koča pod Kopo: ob 8. uri zjutraj — 13 C, jasno, vetrovno, na senčnih legah 70 cm pršiča na podlagi od 100, na salonih pa 150 srenja. Sv. Lo\ienc na Poh. o