Ilustrirani Slovenec
Leto V       Teđenslca priloga »Slovenca« (št. 79) x dne 7. J V. 1929      Šiev. 14
Rlhard Jakopič
 Foto K rašovec.
najznamenitejši  živeči slovenski slikar,  ki  obhaja   12. t. m. šestdesetletnieo   svojega   rojstva.   (Prihodnjo  nedeljo
objavimo serijo njegovih slik in risb.)
106
Nova
ameriška
vlada
Člani novega ameriškega kabinegta ki so prevzeli dne 4. p. ni. svoje posle. .Spredaj siMJe ml le\o nu desno: W. Brown (pošte), J. Good (vojska), kellojjj; (/.uiiiuijc /mieve, tega je nadomestil Stineson). predsednik Hoover. .Mellon (finance) in Mitchell (pravosodje); zadaj pa stoje: j. Davis (delo), Laniout (trgovina), Hyde (kmetijstvo), Curtis (pixlpred-sednik), Wilbur (notranje zudeve) in .\( atns (mornarica). Nekateri listi so nazvali to vlado »vlado milijonarjev«, ker so vsi člani znuui bogataši in seve<la tudi odlični strokovnjaki.
Na desni:
Pogled na ogromno množico, ki se je 4. p. m. zbrala pred washingtonskiin »Kapitolom«, da prisostvuje svečanemu prevzetju poslov po novem predseilniku H. Ilooverju in njegovi zaprisegi.
Na levi;
Načrt za umetni otok 
med Evropo in .\meriko za pristajanje aero-planov, ki ga sedaj baje resno nameravajo graditi. .Stal bi 1.5 milij. dolarjev, na površju bi se pa nahajala razen pristajališča za aeroplane še restavracija in mehanična delavnica.
S|)otiaj
Pogled na največje avtomobilske tvornice v Kvropi, Opel v Riisselslicimu (Nemčija). Večina njenili delnic je prišla sedaj v roke ameriške General-Motors«. največje Fordove konku-rentinje, kar bo odločilno vplivalo na vso bodočo evropsko avtonujbilsko produkcijo in seveda tudi na cene.
Maršal F. Foco
poveljnik antantnih armad in zmagovalec  nad osrednjimi  velesilami v svetovni vojni, ki je umrl 20. p. m., obžalovan od vse Francije.
107
Jan Skala
odlični manjšinski ilclavec in voditelj lu-žiškili Srbov, ki je dno 5. in 6. predaval v Ljubljani.
Prvi letošnji turisti vrh Triglava
Pot na Triglav pozimi je že sama po sebi jako težka in nevarna, letos jo bil pa spričo ogromnih množin snega sploh nepristopen. Prvi. ki so so navzlic vsem nevarnostim povzpeli nanj. so bili trije slovenski inedicinci. Dospeli so na vrh dne 18. p. m. Slika nam knžc do strehe zasneženi Aljažev stolp s pogumnimi planinci.
Zamrzla obala
Jadrana
v na.šcni Primorju je sneg juko redka prikazen, a da bi ležal sneg prav na obali siimi. pa ne pomnijo niti najstareJM ljudje. Letošnja \|)rav sibirska zima je prinesla tudi to novost. Debel in zlcdenel sneg je pokrival čeri in pečine skoro po vsem hrvaškem Primorju in zamrzovalo je celo morje samo. Na.ša slika Je posneta v začetku meseca marca v Novem Vinodolu (Ilrv. Primer.).
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Na levi:
Hrlherntk Jalcob
roj. I. ls57. v Cadriiniu. je bil nazadnje župnik in dekan v Braslovčali, kjer je 1. 1920. umrl. Kot spiritual marilwrskega semenišča je objavljal članke li-turgične vsebine v »Voditelju v bogoslovnih vcdah<.
Nn desni:
Kimavec Franc
roj. 1. 187*^. v Glinjah pri Cerkljah na C.orenjskem, je kanonik v Ljubljani in pomočnik stolnega gla.sbenega ravnatelja St. Premrla. Bil je voditelj raznih pevskih zborov, urednik >Pev-cac itd., kot skladatelj pa deluje zlasti na |K)lju cerkvene glasbe. Prevedel je tudi več leposlovnih del.
lOS
109
RADIO LJUBLJANA
ZaniniaU) ho potovo marsikoga, kako potete v studiu, v prostoru, od kcxier se siri sh)ven-;ka beseda po vsem svetu, dan, kako i/gleda življenje v tej zgradbi.
Mar.--ikateri liosbi.šaiec si najbrž predstavlja, da je v studiu življenje le zvečer, le tača-:. kadar se izvaja program. Temu pa ni tako. V studiu je dela ves dan. Tieba je pomisliti na to, da mora pisarna pešiljati skoro vsakodnevna poročila v časopise, vse to voditi v evidenci ter za vso poskrbeti v pravi čas za izvedbo programa.
Pri vsem tem pa iic smemo pozabiti na inozemstvo. Zanimivo j(\ da se na.ša postaja zlasti po Nemčiji. .Slovaški in Poljski izredno dobro sliši, kar je povod.» da prihajajo iz vseli teh krajev, pa tudi o<l druirod. celo iz .\merike. laskavi dopisi, na katere ji- treba tudi odgovoriti, zlasti če žele kakih pojasnil.
Da je ])isarna obremenjena šo / drugimi upravnimi posli, je razumljivo.
Kako pa s programom':' Tajnik Prosvetne zveze g. Zor skrili za prosvetni program. Nekateri predavatelji so povabljeni, drugi se ponudijo sami. One. ki so odbrani in katerih teme so aktualne in pom(-ml)ne. uvrsti v jirogram. Isto je z glasbo, le da je tu več rellektantov. Zato ima često glasbeni referent g. dr. Dolinar zelo težavno stališče, ako hoče ostati brez zamere tu in tam, pri poslušalcih. in sodelujočih. .Na tem jmlju ni suše.
Ob delavnikih se prične program ob pol l"\ Re|)ro(lu(iiaua glasba, ki se vsletl direktnega prenosa preko ojačevalca izredno dobro sliši, rasoMia napoved nam je nekaj časa delala precejšnje preglavice. Dobivali smo jo z gla\nega kolodvora, ta pa zopet od drugod, tako. da je verjetna upravičenost  nekaterih  pritožb
aboncntov. Sedaj pa dobimo brezžičnim potom nai)oved iz Nauena. kjer daje oddajna postaja tekom ? minut do sleherne sekunde točen čas. Lpamo. da homo prvi del napovedi iz Nauena lahko kmalu direktno pretiašali. Poročilo o vodnem stanju se zdi marsikateremu neumestno. Ko bi pa dotični vedel, kako veliko vlogo imajo vprav ta poročila v pokrajinah, ki so izpostavljene vsem hudomušnostim vele-tokov, in pri podjetjih, ki so z vsem svojim obratovanjem odvisni od vodne množine in energije, bi svoje pomišljanje kmalu opustil. Namenjena so ta poročila predvs(Mn južnovzhodneinii delu naše države. Plošče, ki se predvajajo, so izposojene od dne do dne. Tiiiiatam so prišli na upravo dopisi, ki so dolžili nameščence, češ. da premalo ali preveč ojačujejo pri predvajanju reproducirane glasbe. To pa ni res. Razlika obstoja v ploščah samih: nekatere so izredno glasne, druge zopet neverjetno tihe in vse te zregiili-rati na povsem euQ-ko jakost sploh ni mogoče. Mnogo lažji je posel pri koncertnih komadih, zlasti pri orkestralnih. Pri ])e\-skill točkah in opernih prenosih pa tudi ni mnogo boljše.
Popoldanski program so skoro redno otvori s koncertom Radio-orkcstra. Kvaliteto tega orkestra lahko oceni vsak sam. zanimalo pa ho gotovo marsikoga, kako ga ocenjuje inozemstvo. V vseh dopisih s tozadevno vsthino je dobila uprava jako laskava priznanja. ])arkrat pa smo nekaj podobnega zasledili celo v inozemskih časopisih.
Sedaj čutimo vsi Slovenci, da smo ena družina vsi. to- in onstran mej. Majhni smo, toda moč in volja je v nas in delo iz nas kipi. I. P. I.
Zgoraj v krogu:
Prof. Pengov
popularni naravoslovni predavatelj. 5. februarja 1.1. je govoril o nastanku premoga \ obliki razgovora z dvema učenkama.
Na desni:
Ing. arcs. Ivan Pengov
sedanji napovedovalec ljubljanskega radija pri branju dnevnih poročil.
Spodaj na desni;
Ga. Košmerljeva
z gdč. Trčkovo. ki prirejata večkrat citra-ške večere, zadaj g. Hamcršek, ki ju časih spremlja z vijolino.
»Reproducirana glasba«
G. H. Kristan  vodi gramofon, ki ga  poslušamo vsak delavnik oooldiie.
Vlsaielf Fran MIlčtnsRt, tako priljubljeni bravec humorističnoga čti-va in željeni [iripovedovalcc mladinskih pripovedk.
"Prof. Jcraf,   član   radio-kvarteta. ki   igra  večkrat   tudi   \ioliuske  solo točke.
Zgoraj v krogu:
Cilka Krekova
sestra pok. J. E. Kreka, ki predava že dlje časa zanimiva poglavja iz gosjjodiujstva.
Na levi:
Prof. đr. Angela Piskernik
ki poučuje potom ratiija nemščino in je začela že tudi s iiredavanji iz rastliuoslovja.
Spodaj na levi;
Znamenita »kukavica«
Stroji za anodno napetost 500 V.; kolesje ima v ozadju stikalo, ki oddaja glas kukavice. Ta »kukavicu< je povzročila v inozemstvu veliko pozornost in postaja v Vilui jo jc že tudi uvedla zase.
Prof. Jankio Mlakar
odlični slovenski planinec in humoristični pisatelj, ki o!)uja že dlje časa v radiju svoje zanimive iilaniuske spomine.
no
Med ljudožerci
Za Grenlandijo je največji otok na svetu Nova Cuineja, ki leži severno od Avstralije in meri 785.000 km', torej več kot tri Jugoslavije. Otok so 1. 1526. o<l-krili .Španci, danes pa pripada deloma Ilolandcem, deloma pa Angležem. Novo Guinejo pokrivajo številna pogorja, ki presegajo deloma višino 5000 m. bogata je pa tudi na lekali in močvirjih. Podnebje je tropično, zato je tudi rastlinstvo jako bujao. Velik del otoka je pokritega z ogromnimi pragozdi palm in drugega tropičnega rastlinstva, kjer imajo svoje zavetišče neštete vrste papig, rajčice itd. Prebivalcev živi tu kakih 600.000 in pripadajo najrazličnejšim ro-
Naselbina Elevala na Novi Cui-neji. Kakor je videti že s slike, so to prave stavbe na koleh in tudi pot skozi naselbino je zgrajena na plohih.
Na levi. Pogled v notranjščino svetišča na Novi Guineji s simboli malikov.
Spodaj: Pogled v nepredirni pragozd, prepleten z neštetimi vrstami  orhidej;  je  tudi  domovina rajčice.
dovom. V notranjosti so tudi rodovi [)ritlikavce\ in ljii<l(i/rcev na najnižji stopnji človeške kulture. Razumljivo je, da je zato raziskovanje notranjosti otoka jako nevanio in res spada Nova Guineja še med manj znane dele naše zemlje. Eden najnovejših in najuspešnejših preiskovalcev otoka v zadnjih letih je avstralijski kapitan Frank Hurley, ki se je podal v notranjost nn hidroplanu in odkril celo vrsto najzanimivejših novosti. Svoje veleinteresantne doživljaje Je popisal v knjigi »Biseri in divjaki«, ki jo izšla v založbi Brockhaus v Leipzigu.
Spodaj :
»Vrag, ki je priletel na zemljo«, t. j. hidroplan novogui-nejskega raziskovalca llur-leva. Domačini so mu za časa njegovega bivanja v notranjščini otoka prinesli vsak večer prašiča v spravni dar in ga položili na sprednji del hidro-plana. Spodaj v krogu : Hamoji, poglavar rodu Sambio, ki ima mnogo seniitskih potez.
Ill
Ign. Elsner
ravnatelj ljubljanske tojjaéne tovarne od i. IH84—1919, ki ga imajo še danes v najboljšem spominu tisoči delavcev in delavk in ki je obhajal 4. t. m. 65 letnico svojega rojstva.
V našem mariborsKem uredništvu (KorošRa c. 5)
Od leve na desno: J. Colec in dr. llolinjec, uretlnika »Slovenskega Gospodurjat, dr. Fr. Vatovec, mariborski urednik »Slovenca«.
Na straži
Velike mase ledu, ki so jih prinašale seboj močno narnstle reke, so v prvi polovici meseca marca jako ogražale mostove skoro po vsej Sloveniji, zlasti pa na Muri. O radgonskem mostu smo poročali že v predzadnji številki, da se je podrl, v veliki nevarnosti je bil pa tudi most pri Veržeju, ki veže Prek-murje z bivšim slovenskim Štajer-jem. Noč in dan so ga več dni strazili oddelki vojakov in civilistov in k sreči je tudi res ostal nepoškodovan. Naša slika nam kaže vojaštvo na straži. (Foto Porle.)
K današnji uganki: Oče zapusti ob smrti svojemu najstarejšemu sinu hišo. Inia pa 5 sinov. Vrt, na katerem raste 20 dreves, ki so zaznamovane « točkami, pa zapusti vsem 5 sinovom v enakih deležih in določi: Vsak naj dobi 4 drevesa. Razdeliti si niorate pa zemljišče tako, da bo dobil vsak enako velik in po obliki tudi enak kos vrta. — Sinovi so .skušali razdeliti vrt na 5 enakih delov, pa jim ni šlo. Sicer so vrt lahko razdelili na 5 enako velikih delov, a ne na 5 oblikovno enakih delov. Končno jim je bister ugankar rešil nalogo. Sedaj naj jo pa še reševalci Slovenčevih ugank. — Za pravilno rešitev razpisujemo sledeči nagradi: I. Hau-del -Mazzetti: junakinja iz Štajerja in II. Marby: Hanka.
Gornji sliki nam predstavljata najboljši rešitvi četrte slike iz »Radioserije«. Prva in pokončna slika, ki je dobila prvo nagrado, nam kaže g. Su-hača, ko ga preseneti uradnik, ki mu sporoči, da mu bo zaplenil aparat, ker ga je pozabil prijaviti. — Druga, ležeča slika nam kaže, kako g. Su-hača, ki je zaspal pri aparatu, zbudi krasen orkester iz Londona. — Prvo sliko je vposlal Filip Žakelj, Ljubljana, drugo sliko pa Zorka Sveto-gorska, Maribor. Vseh rešitev je prispelo 56. — Rešitev križaljke priobčimo v prihodnji številki.
112
Pesnik "Danilo GorinšeK
(1/. /.l)irkc »Mariborski obrazi«)
Pevski kvartet Ljubljana«
(od zgoraj navzdol: Stibernik, Grilc. Petrovčič in Lasbacher), eden najbolj priljubljenih sodelavcev našega ljubljanskega
radija.
Sergej Minclov: ¦ ^   ,
Car Berendej.
(Povest iz .sibirskega pragozda.) XIV. poglavje.
Ali nulo je nekaj casa, a nič ni hilo slišati.
— Zakaj pa nic ne govoriš? — je komaj spravil iz sebe Grigorij.
.\ilka je namesto odgovora zašklepctal z zobmi. — Saj govorim, — se je odzval.
— Od vraga so te bolhe, ni ga miru!
Po dvorišču se je zopet lazlegio pasje tulenje.
— Naš Kučumka tuli! — je nadaljeval Grigorij.
— Njegov glas je. — Oba sta zopet umolknila.
— S pištolo znaš dobro streljati? — je pripomnil .Nilka.
— Že. Ali so pu.ške poleg tebe?
— 1 ukaj so. Zakaj pa onadva ne |)ricleta? Bogve, ali sta še živa? — je komaj slišno dahnil Nilka.
Tišini ni hotelo biti konca. Potem je prikorakal nekdo od dvorišča po stopnicah in se približeval njih \-ratom. Nilka je i)omeril pištolo. Grigorij pa ga je prijel za roko.
— Čakaj! — je zaSepetal: — morebiti bo to \ edenej Savič.
— Ali sta tukaj, l'anta? — je vprašal sredi mrtve tišine poslovodjin glas.
Tukaj! ¦
Vedenej Savič je vstopil v izbo in zaprl vrata. Poprej pa sta planila noter oba psa, pričela z nosom su\ati fanta in jima skakati na prsa.
— Konje moramo pustili; vraia so zapahnjena in žabica visi na njih. Puške jjoberita in zalogo, pa hajdita posamič za menoj: splezati moramo čez \ rata !
— .\c bomo mogli, — je odvrnil .\ilka: — strešico imajo zgoraj, in zelo je visoko.
— Moramo zlesti čez! — ga je prekinil poslovodja: — bomo že pomagali drug drugemu gori.
— Kaj pa psa? — je vprašal Grigorij.
— Pustimo ju!
— Kako pa, če jim jutri takoj pokažeta naš sled?
Poslovodja, ki je bil že na pragu, je obstal. Grigorij je imel prav; nikakor ni kazalo pobegniti brez psov.
~ Saj ni treba oditi skozi dvorišče! — je za-šepetal zopet Nilka: — iz kamrice se lahko spustimo skozi strop naravnost na ulico.
— Res je! je pritrdil Vedenej Savič: — požurila .se, prijatelja!
— Kaj pa .Mikita? — je vpra.šal Grigorij.
— Kaj pa te briga, požuri se, če ti pravim! — ga je osorno zavrnil poslovodja: — dvignita psa, pa ju spustita skozi okno ven!
V trenutku sta dvignila lanla oba psa v naročje. Nilki je poliza.l pes z vročim jezikom ves objaz. a ta ni imel časa. da bi se branil. Odprl je okno, porinil psa z glavo naprej in ga sunil ven. Za njim je spustil Grigorij drugega psa: oba sta padla na noge in nič črhnila.
V temi .so pograbili sli orožje in dve vreči s potno zalogo, kateri je prinesel na hrbtu Vedenej Savič od zunaj. Smuknili so potem v sosedno kamrico. Nilka je otipal lestvico in po nji zlezel gori. Za njim je prilezel skozi strop Grigorij. Vedenej Savie je stal spodaj na straži. Potem se je vzpel navzgor tudi on.
Po podstrešju so prilezli begunci do okenca, pazno so stopali, da ne bi zaropotale ali zaškripale deske.
— Kako se bomo spustili doli? Visoko je, — je rekel Grigorij.
— Čemu pa imamo konopec? Odvezi no hitro vreče! — mu je velel Nilka.
Obe vreči sta bili križem zvezani z debelo vrvjo, kakor se to dela pi'i konjskem tovoru. Fanta sta odvezala vrvi, ju skupaj zvezala, naredila okoli trama zanko in Nilka se je pričel prvi spuščati. Vtaknil si je za pas dve pištoli, pomolil .skozi okence ven noge in urno zlezel navzdol, Konopec je bil baš zadosti dolg; stopil je naravnost na t a.
(Dalje prihodnjič.)
Bahurotlsk Jugoslovanske tisUarnc v Lfublfaal