Aa t 4». } /v~^tvv J
,1 fiL i*V KJA'fc-VO 0	Vi#
C A/MV\j M f a !* • ■>• '• f' l A
V'a r
>’L
imv
KURIR
NOVO MESTO 15. julij 1977 št. 6-7* letoVI.
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Na razvoj IM V smo vsi ponosni
Delegacija IS Slovenije na obisku v IMV — Gostje so občudovali doseženo raven proizvodnje.
Tovariš Andrej Marinc, predsednik IS Slovenije: „Razvoj, ki ga je IMV dosegel v preteklem obdobju, je vsega občudovanja vreden; nanj smo lahko vsi ponosni. Označujeta ga samoniklost in podjetnost, podkrepljena s sposobnostjo kvalitetno proizvesti in prodati."
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 5600 izvodih — Ureja uredniški od bor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič —
Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
nas pestile še druge težave. Najhuje nas je prizadela prekinitev pogodbe z BLMC, katere posledica je bila, da smo morali skoraj čez noč napraviti rekonstrukcijo proizvodnje tako osebnih kot gospodarskih vozil. Ta nesreča nas je prizadela kar za eno leto. Toliko časa je nam-
JURU LEVIČNIK ODLIKOVAN
Jurija Levičnika, generalnega direktoija IMV, je francoski predsednik Giscard d’Estainge odlikoval z Legijo časti za velik prispevek k razširjanju gospodarskega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo.
reč trajalo, da smo se z Renaultom „privadili drug na drugega" in da je proizvodnja uspešno stekla. Med tem nas je zaradi izvoza na zapadno tržišče prizadela še naftna kriza. Vendar smo se iz vseh težav ob izjemnih prizadevanjih kolektiva uspešno rešili. Zdaj je delovni kolektiv pred največjimi organizacijskimi in proizvodnimi nalogami. Na prvem mestu je treba omeniti, da bomo do konca srednjeročnega obdobja povečali proizvodnjo osebnih vozil na 150.000, proizvodnjo avtomobilskih prikolic in mobilnih stanovanjskih enot za 100 % in gospodarskih vozil na 10.000. V načrtih imamo tudi razširitev proizvodnje servisne opreme.
Hkrati z uspešnim reševanjem vseh proizvodnih nalog, uspešnim opravičevanjem vseh velikih investicij, gradnjo novih hal in izobraževanje kadrov smo uspešno izpeljali tudi vse spremembe, ki jih je prinesla nova ustava, zdaj pa so se uspešno lotili tudi uresničevanja zakona o združenem delu.
Predsednik IS SRS se je generalnemu direktorju IMV zahvalil za izčrpne informacije o
Delegacija IS SRS, v njej so bili Andrej Marinc, Milica Ozbič in Marjan Osolnik, si je 10. junija dopoldne, ko je prišla na obisk v IMV, najprej ogledala proizvodne prostore tovarne avtomobilov. Gostje so si ogledali težko presemico, oddelek mehanske obdelave, lakirnico, linijo kolesnih obročev, ki je ena izmed najmodernejših v Evropi, in montažo osebnih in gospodarskih vozil. Goste je po tovarni vodil Jurij Levičnik, generalni direktor IMV, ki je posamezne faze proizvodnje tudi natančno obrazložil.
Po končanem ogledu proizvodnje so bili v sejni sobi tovarne avtomobilov razgovori, v katerih so poleg predstavnikov novomeške občine sodelovali tudi predstavniki naših družbenopolitičnih organizacij.
Za uvod je spregovoril Jurij Levičnik. Ko je govoril o naši preteklosti, je med drugim povedal, da je bila naša razvojna pot izredno težka, polna samo-odpovedovanja in žrtev vseh delavcev IMV. Poleg tega, da smo tu in tam večkrat naleteli na odpore in nerazumevanje, so
proizvodnji. Potem pa je povedal, da smo lahko ponosni na razvoj, ki ga je dosegel IMV. Za IMV je značilno, da je bil njegov razvoj skladen z razvojem družbenih odnosov, to pa pomeni, da je bil delavec ves čas subjekt, torej nosilec razvoja in samoupravljanja nad družbenimi sredstvi.
V nadaljevanju se je predsednik zaustavil tudi pri dogovoru o temeljih družbenega plana. V teh dogovorih kovinskopredelovalna ni bila obravnavana konkretno, pač pa so v dogovorih določeno opredeljeni kriteriji za dpločarrjejnradgasti pri načrtov^njuN|^)Q)hfelkaA)o-litike in pnlitit-p bank. Preanost
bodo imeli tisti, ki bodo sposobni izvažati in s tem nadomeščati uvoz. Še posebej pa bodo imeli prednost tisti, ki bodo sposobni narediti industrijo konkurenčno na domačem in na tujih trgih. V zvezi s tem IS in skupščina SRS podpirata tudi povezave z Renaultom. Več poudarka pa bo potrebno dati
globalni povezavi s slovensko industrijo.
Pred koncem razgovorov je predsednik IS omenil tudi politiko cen na področju avtomobilske industrije. ZIS je sprejel sklep, da je potrebno ponovno analizirati celoten položaj proizvajalcev avtomobilov. Še posebej pa se bo potrebno zaustaviti pri pogojih gospodarjenja, ki niso povsod in za vse enaki, zato bo potrebno nekaj narediti za njihovo izenačenje. Seveda pa je popolnoma jasno, da mora biti nosilec dogovorov združeno delo, ustrezno vlogo pa morajo odigrati tudi organi družbenopolitičnih skupnosti. Predsednik IS se je ustavil še pri dohodkovnih odnosih. Te odnose ni potrebno razvijati samo na ravni TOZD, marveč jih moramo uveljavljati tudi v odnosih s kooperanti. Kupoprodajni odnosi namreč ne zagotavljajo solidne finalizacije; ta je vzpostavljena šele tedaj, ko so vsi TOZD in kooperanti odvisni od končne realizacije, od končnega uspeha na trgu.
SODELAVCEM
KURIRJA
Naslednja številka Kurirja bo izšla 15. avgusta. Ker mora ČZP Dolenjski list, ki za nas opravlja grafične storitve, dobiti gradivo 8 delovnih dni pred izidom, vas prosimo, da gradivo za naš časopis pošljete do 1. avgusta.
¥ ¥
¥
¥
♦
♦
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
Tradicionalno srečanje delavcev IMV na Gorjancih
Sindikalna konferenca osnovnih organizacij sindikata v DO IMV je sklenila, da bo srečanje delavcev ob dnevu vstaje slovenskega naroda odslej tradicionalno. Srečanje delavcev IMV bo tudi letos 22. julija pri Miklavžu na Gorjancih. Dopoldne bo kulturni program, združen s praznikom vaje teritorialne enote IMV. Vsakemu delavcu IMV je zagotovljen brezplačen obrok hrane in pijače.
¥ *•*•*<-*+*-*+*-*********-*-»< -fc-X-Mc-fc-fc*+*-Mc+c■****.*.*.*.* *
Zbor delovnih ljudi je ena izmed oblik osebnega izjavljanja v okviru uresničevanja delavske oblasti.
Manj časa za seje - in več za neposredne pogovore z ljudmi!
V torek, 21. junija, je Industrijo motornih vozil obiskal član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Roman Albreht. S člani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij se je dalj časa pogovarjal o uresničevanju zakona o združenem delu in na splošno o uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov.
Romana Albrehta je najprej pozdravil generalni direktor IMV Jurij Levičnik, potem pa je o razvoju zadnjih nekaj let spregovoril Simo Gogič, predsednik sveta osnovnih organizacij ZK v IMV. Tov. Gogič je poudaril, da so veliki delovni in poslovni rezultati, ki smo jih delavci IMV dosegli v zadnjih letih, plod velike notranje enotnosti, velike pridnosti in prizadevnosti. Seveda pa nismo bili plodni samo v proizvodnji, marveč smo bili aktivni tudi na političnem področju, zlasti pri uveljavljanju ustavnih sprememb in pri uresničevanju zakona o združenem delu. Seveda pa še vedno nismo in ne smemo biti zadovoljni z doseženo stopnjo samoupravnih odnosov.
Potem je spregovoril Jože Turk, predsednik konference ZS v IMV. Razgrnil je akcijski program uresničevanja zakona o združenem delu in opisal, kakšna bo organizacija sedanje tovarne avtomobilov v prihodnje. Še posebej se je ustavil tudi pri razvijanju delegatskih odnosov, ki še vedno niso zaživeli tako kot bi morali. Dogaja se, da delegati sami ne dobijo dovolj hitro informacij in se tako ne morejo dobro pripraviti na odločanje v samoupravnih organih. Za boljše informiranje vseh delavcev bo potrebno poleg obstoječih oblik informiranja razviti še nekatere druge oblike. Med drugim naj bi poskrbeli za tedenske informacije, ki bi pokrivale tisto področje, ki ga Kurir, ki izhaja le enkrat na mesec, ne more pokrivati.
Generalni direktor IMV je potem razgrnil nekatere probleme organizacijske narave. Omenil je podatek, da je v IMV zaposlenih 5600 delavcev, vendar pa jih je od teh le 255 v skupnih službah. To majhno število delavcev v skupnih službah je plod nenehnih prizadevanj za
čim manjše režijske stroške. Generalni direktor se je še posebej ustavil pri delitvi prihodka med finalistom in TOZD, ki pripravljajo izdelke za Analiziranje. Glavni ključ so materialni stroški in stopnja amortizacije. Če posamezna tozd spoštuje dogovoreno porabo materiala, potem je uspešna, če ne, zapade v deficit, tako kot se je zgodilo v Brežicah.
V prisrčnem in plodnem ozračju razgovorov je tovariš Roman Albreht omenil, da ni prišel kritizirati ampak se pogovarjati. Tako je najprej pohvalil akcijski program za uresničevanje zakona o združenem delu, omenil pa je, da manjka instrumentacija za delitev dohodka. Akcijski program za uresničevanje zakona je po njegovih besedah zelo napet, zato bo potrebno vložiti vse sile, če hočemo do rokov izpolniti vse zastavljene naloge.
Potem, ko smo tovarišu Albrehtu pojasnili naš sistem delitve dohodkov med tozdi, je gost pohvalil našo delitev. Natančneje, rekel je, da se strinja s tem, da je treba ugotoviti, kdo
na določenem proizvodu sodeluje. Potem se kasirani denar od prikolice na osnovi obračuna porazdeli na udeležence. Ključ pa je v primeru IMV poraba ali stopnja materialnih stroškov in amortizacije. Seveda je treba vsa instrumente tempirati na dolgoročno odbodje z določenimi tolerancami. Te tolerance naj upoštevajo nihanja na trgu.
Tovariš Albreht je omenil tudi delovanje delegatskega sistema. Ta sistem ne more delovati spontano, iz samega sebe. Potrebno bo še večje prizadevanje sindikata, da se bo delegatski sistem uveljavil tako kot se mora. Vendar pa je treba delavcem dati natančna pojasnila in podatke, vse pa mora biti pripravljeno na kratko in v uporabni obliki. Od pisane informacije je treba še korak dalje: iti med delavce in jim ustno pojasniti vse zadeve.
Obširnejšo informacijo o uresničevanju zakona o združenem delu so pripravila vodstva družbenopolitičnih organizacij v IMV. Prinašamo jih na naslednjih straneh.
Že v lanskem letu razvejano in izredno živahno politično aktivnost v naši delovni organizaciji nadaljujemo tudi letos. Kot vsi veste, je lani potekala široka javna razprava o predlogu novega zakona o združenem delu, ki je bil za dan republike tudi sprejet v zvezni skupščini. S sprejetjem ZZD pa smo si zastavili tudi dveletni rok, da črke in člene, napisane na papirju, spravimo tudi v življenje.
Iz glavnega odbora za vodenje javne razprave o ZZD, ki je bil postavljen na ravni DO, smo po sprejetju ZZD sestavili dve komisiji:
1.	komisijo za spremljanje uresničevanja ZZD v praksi,
2.	strokovno komisijo (delovno grupo) za pripravo in usklajevanje samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu.
Prvo komisijo sestavljajo predvsem predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz vseh TOZD, ki je tudi izdelia akcijski program, drugo pa naši strokovni delavci, ojačani z zunanjimi sodelavci.
Že konec lanskega leta smo predvidevali pravno — formalno konstituiranje novih 5 TOZD iz
obstoječe TOZD Tovarna avtomobilov. V tem smislu smo podvzeli tudi določene ukrepe, opravljene so bile celo nekatere formalnosti in tudi stroškovno smo opredelili te delovne enote. Vendar pa kljub prizadevanjem, da bi zagotovili vse pogoje za formiranje novih TOZD, nismo uspeli iz več razlogov:
—	investicija v tovarni avtomobilov ni bila pravočasno zaključena in se je zavlekla za več kot pol leta,
—	izločevanje tovarne v Šmarje ti iz tovarne prikolic in priprava pogojev za ločeni obračun,
—	kadrovska problematika,
—	izpad proizvodnje v TOZD TAP Brežice, ki je povzročil probleme v zunanji trgovini.
Vse te razloge smo podrobno analizirali, enkrat celo s posebno komisijo CK ZKS v okviru „Akcije 120“ in ugotovili, da bi bilo nasilno in neargumentirano pospeševanje ustanavljanja novih TOZD do prvotnega roka. vse prej kot pozitivno. Tako je v programu uresničevanja ZZD v praksi tudi nakazana nadaljnja samoupravna reorganiziranost.
Vsi se bomo morah izredno angažirati in prispevati k uresničevanju dohodkovnih odnosov, predvsem samoupravnemu sporazumevanju o skupnem prihodku, skupnemu dohodku, razporejanju čistega dohodka in podobno, kar je tudi pot za uresničitev načrtovanih ciljev planiranja. Doseči bomo morali, da bo plan TOZD in DO celovit dokument in hkrati izhodiščna točka tudi za planiranje v drugih organizacijah in skupnostih združenega dela oziroma celovitega procesa samoupravnega planiranja.
Letošnje leto je predkongresno leto in zato bo aktivnost družbenopolitičinih organizacij, predvsem pa komunistov še posebej pomembna. Napraviti mo-
ramo obračun preteklega obdobja, izvoliti nova vodstva v družbenopolitičnih organizacijah in si tudi zastaviti nove naloge. Pred nami je evidentiranje, kadrovanje in volitve vseh samoupravnih organov in komisij po posameznih TOZD kot tudi v DO IMV, ravno tako pa volitve delegatov, ki predstavljajo posamezne TOZD v občinskem in republiškem prostoru (SIS, občinska skupščina, zbornica, ZK, sindikati, ZSMS itd.). Ta naloga ne bo lahka, saj bo potrebno iz naše sredine izvoliti najboljše, tiste ki jim bomo zaupali in nas bodo dobro zastopali.
Ostale naloge pa so v programu, ki ga v nadaljevanju objavljamo.
JOŽE TURK
Združevanje dela in sredstev je temeljna pravica vsakega občana naše samoupravne socialistične družbe. Iz nje izhajajo vse ostale pravice in dolžnosti.
Črka zakona gre v življenje
Komisija za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu v Industriji motornih vozil Novo mesto je na podlagi analize obstoječih samoupravnih razmer pripravila
PROGRAM IN
AKTIVNOSTI
pri uresničevanju zakona o združenem delu v letu 1977 v delovni organizaciji IMV
Uresničevanje ZZD je izjemno pomembna in zahtevna akcija, v kateri morajo usklajeno delovati vsi družbenopolitični, samoupravni in strokovni dejavniki v delovni organizaciji. Program bo (v skladu z 660. členom ZZD) zagotovil, da bodo zadolženi posamezniki in službe ter delovne skupine poiskale ustrezne rešitve in izvedle konkretne naloge, ki bodo podlaga za pripravo osnutkov novih samoupravnih splošnih aktov, ki bodo ustrezali uresničitvi zakona o združenem delu. Takšen program naj bi tudi preprečil formalno-pravni pristop pri usklajevanju družbenoekonomskih odnosov, organiziranosti delovne organizacije in samoupravnih splošnih aktov. Akcije ne smemo več odlašati, četudi smo v pričakovanju nekaterih novih zakonskih predpisov, ker se zakon na nekaterih področjih neposredno uporablja in zato priprave in uresničitev lahko neovirano potekajo.
Glede na nalizo obstoječih samoupravnih razmer v DO in TOZD zajema ta program vse tisto, kar se je v analizi kritično ocenilo in smatra z ozirom na našo srednjeročno razvojno usmeritev za potrebno, da se spremeni tako pri družbenoekonomskih odnosih, v samoupravni organiziranosti in samoupravni zakonodaji.
I.	&\MOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Kot je iz analize razvidno, obstaja trenutno devet TOZD in ena DS OSS. V prvi fazi nadaljnjega razvoja samoupravne organiziranosti se iz sedanje TOZD Tovarna avtomobilov konstituirajo nove 4 TOZD, ki imajo vse pogoje po ZZD. Tako bo IMV sestavljalo 13 TOZD in ena DS OSS.
Medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami, med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo ter odnosov v upravljanju in vodenje poslov med organi temeljnih organiza-
cij in organov delovne organizacije je treba urediti v skladu z ustavo in ZZD na podlagi naslednjih ustavnih in zakonskih pravic delavcev:
—	da o temeljnih vprašanjih skupnih poslov („neodtujljive pravice") in urejevanju medsebojnih odnosov odločajo delavci v vsaki temeljni organizaciji z osebnim izjavljanjem, na zborih delavcev ali z referendumom;
—	da v določenih skupnih poslih delavci temeljnih organizacij odločajo preko svojih delegatov v delavskem svetu temeljne organizacije oziroma preo svojih delegatov v delavskem svetu delovne organizacije.
Iz sedanje TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto bi se organizirale naslednje TOZD:
TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto,
Tovarna prikolic Novo mesto, Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta,
Tovarna Suhor,
'Ehnoservis.
TOZD COMMERCE ostaja kot TOZD z dosedanjo osnovno dejavnostjo s tem, da se:
a)	izloči zunanjetrgovinski sektor,
b)	izloči sektor poslovnih odnosov,
c)	ko pridobi servis ustrezne prostore, bo imel pogoje, da se konstituira kot nova TOZD.
TOZD RAZVOJNI INŠTITUT:
—	vključi se del tehnološkega oddelka iz Tehničnega sektorja, ki se reorganizira.
DS OSS:
a)	vključi se zunanjetrgovinski sektor,
b)	vključi se sektor poslovnih odnosov,
c)	vključi se preostali del tehničnega sektorja.
Rok: 30. junij 1977 - sprejeti sklepe o organiziranju novih TOZD - referendum.
Nosilec: sindikalna konferenca.
II. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI IN POVEZANOST
Posamezne TOZD so po svojih programih in dejavnosti med seboj soodvisne, saj skupaj ustvarjajo prihodek, bodisi v fazni proizvodnji, bodisi s svobodno menjavo dela.
1.	Odnose iz združevanja dela je treba urediti na podlagi:
—	delitve dela po dejavnostih, ki jih v celoti tehnološkega in delovnega procesa delovne organizacije opravlja posamezna TOZD,
—	usklajevanja planov dela in razvoja,
—	koordinacije delovnega procesa po skupno sprejetih in usklajenih planih,
—	dolžnosti vsake TOZD, da redno izvršujejo svoje obveze in naloge, ki izhajajo iz usklajenih planov in programov razvoja.
2.	Odnose in združevanje sredstev je treba urediti na podlagi:
—	trajnega združevanja vseh denarnih obratnih sredstev in rezervnih skladov, občasnega združevanja sredstev, potrebnih za uresničevanje dogovorenih investicijskih in razvojnih programov, sredstev, potrebnih za interne sanacije posameznih temeljnih organizacij;
—	združevanja in koriščanja združenih sredstev z namenom povečanja poslovne efikasnosti, kreditne sposobnosti in likvidnosti;
—	neomejene solidarne odgovornosti temeljnih organizacij za obveze, ki jih sprejme delovna organizacija (ter omejene subsidiarne odgovornosti temeljnih organizacij za obveze, kijih sprejme posamezna temeljna organizacija);
—	odločanja o uporabi združenih obratnih sredstev na ravni organov delovne organizacije;
—	odločanje delavcev o uporabi ostalih združenih sredstev z osebnim izjavljanjem ali preko svojih delegatov v delavskem svetu delovne organizacije;
—	vodenje združenih sredstev na skupnem žiro računu ter opravljanje plačilnega prometa preko skupnega žiro računa;
—	vodenje knjigovodskih evidenc o stanju in spremembah združenih sredstev po vrsti (namembnosti) ter o višini in spremembah na vlogah posamezne temeljne organizacije v vsaki vrsti združenih sredstev.
3.	Medsebojne ekonomske in poslovne odnose je treba urediti na podlagi:
—	skupnega poslovanja in nastopa na eksternem tržišču
nabave in prodaje, skupnega ugotavljanja prodajnih cen ter prevzemanje rizika iz skupnega poslovanja;
—	pooblastila delovne organizacije, da nastopa v pravnem prometu s tretjimi pri sklepanju pogodb o nabavi, izvoru in uvozu, o investicijski izgradnji in nabavi opreme, o najemanju kreditov, oročevanju in združevanju sredstev;
—	pridobivanje dohodka temeljnih organizacij z izvozom preko delovne organizacije in prodajo na domačem tržišču preko TOZD COMMERCE in razporejanju dohodka med temeljne organizacije, ki so sodelovale pri ustvarjanju tega dohodka;
—	skupnega izpopolnjevanja obveznosti do delovne skupnosti organizacij skupnih služb na podlagi načela, da vsaka temeljna organizacija sodeluje pri poravnavi te obveznosti sorazmerno in obsegu opravljenih poslov za njo in za delovno organizacijo kot celoto.
4.	Odnose do delovne skupnosti organizacij skupnih služb je treba urediti na podlagi:
—	dolžnosti delovne skupnosti, da opravlja posle iz skupnih zadev za temeljne organizacije in delovno organizacijo;
—	pravice delavcev delovne skupnosti, da se jim zagotovijo sredstva za delo in drugi pogoji dela ter sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu;
—	odgovornosti delovne skupnosti in njenih delavcev za redno strokovno in ažurno opravljanje poslov, ki so ji poverjeni.
TOZD — finalisti so najtesneje dohodkovno soodvisni s TOZD, ki proizvajajo rzalične elemente in opremo.
- TOZD Tovarna avtomobilov pridobiva celotni prihodek na podlagi združevanja dela in sredstev in s tem dohodkovni soodvisnosti z naslednjimi TOZD:
a)	Tovarna prikolic Novo mesto
b)	Tovarna prikolic Brežice
c)	Tovarna opreme Mirna
d)	TSO Beli Manastir
e)	Commerce
f)	Tehnoservis
(Nadaljevanje na naslednji str.)
(Nadaljevanje s prejšnje str.)
— TOZD Tovarna prikolic Njvo mesto pridobiva celotni prihodek na podlagi združevanja dela in sredstev in s tem v dohodkovni soodvisnosti z naslednjimi TOZD:
a)	Tovarna avtomobilov
b)	Tovarna opreme Črnomelj
c)	Tovarna „Podgorje" Šentjernej
d)	Tovarna opreme Suhor
e)	Tovarna opreme Mirna
f)	Tovarna oken Šmarjeta
g)	Commerce
h)	Tehnoservis
-	TOZD TOVARNA PRIKOLIC Brežice: enako kot Tovarna prikolic Novo mesto.
-	TOZD COMMERCE uredi pridobivanje celotnega prihodka s prodajo proizvodov in storitev za končno porabo s sporazumi med TOZD — finalisti in njimi.
-	TOZD RAZVOJNI INŠTITUT uredi pridobivanje celotnega prihodka na podlagi z združevanjem dela in sredstev dogovorjenega programa dela (plan storitev), ki je po programu dela povezan z vsemi TOZD. Podrobnejši program dela se dogovori in sprejema s sporazumi in letnimi plani.
-	DS OSS pridobiva celotni prihodek na podlagi dogovorjenega programa dela in opravlja posle in skupne zadeve za vse TOZD, predvsem strokovna administrativna opravila. Dogovorjeni program in obseg dela se določa z letnimi plani in sporazumi, ki ga morajo sprejemati zbori delavcev.
Delavci in posamezne službe v TOZD, ki v medsebojni povezanosti materialne proizvodnje pridobivajo prihodek, se morajo skupno dogovarjati in sprejemati letne plane, kar velja tudi za delovne organizacije in TOZD, ki niso v sklopu naše delovne organizacije. Kar se tiče dohodkovnih odnosov, se morajo TOZD s sporazumevanjem dogovoriti za tako obliko, da bodo TOZD, ki proizvajajo elemente in podsklope, soodvisne s svojim dohodkom pri končni prodaji na trgu, s tem pa bodo tudi nosile del rizika. Šporazu-mi o merilih in osnovah za pridobivanje in ugotavljanje dohodka posameznih TOZD morajo biti tem merilom ustrezno prirejeni.
m. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA
Ob nadaljnjem razvoju naše
delovne organizacije in uresničevanje ZZD se moramo zave-
dati, da bomo le z nadaljnjim razvojem samoupravnih razmer uveljavili ustavne principe in ZZD tudi v praksi.
Če pogledamo delovanje delegatskega sistema na vseh ravneh, tako v lastni organizaciji kot tudi navzven, vidimo, da ta sistem le ne deluje tako, kot je zastavljen. Delegati za samoupravne organe so največkrat premalo in nepravočasno obveščeni, tako da niti ne morejo priti na seje samoupravnih organov z mnenjem svoje delegatske baze. Tudi zanimanje med izvoljenimi delegati ni tako, kot bi moralo biti in bo potrebno prav tu še precej političnega dela in izobraževanja.
Isto velja tudi za delegate, ki delujejo izven TOZD in DO v samoupravnih interesnih skupnostih in ostalih institucijah, saj je potrebno reševati financiranje programa na hitro, kljub temu, da je dovolj gradiva. Gradivo pa mora biti dostopno in razumljivo našim ljudem, prav tako pa poslano in obrazloženo pravočasno. Pred nami je delo evidentiranja in volitve novih delegatov, ki se ga bo potrebno skrajno resno lotiti in izvoliti prave delavce za te funkcije, hkrati pa zagotoviti stalno obliko izobraževanja in tesno povezanost delegatov s svojo delegatsko bazo, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi ter strokovnimi službami.
Rok: december 1977, stalna naloga.
Nosilec: DPO na nivoju DO in TOZD (DSOSS).
Sistem obveščanja in informiranja še ni tak, kot bi moral biti. Naše glasilo KURIR izhaja le enkrat na mesec, za prispevke je potrebno prositi in mesečnik le ne more zadostiti vsem potrebam dobrega informiranja. Pismene informacije bo potrebno dajati pogosteje (enkrat tedensko), izboljšati pa ustrezno komuniciranje preko samoupravnih delovnih skupin in sindikalnih skupin v osnovnih organizacijah sindikata s poverjeniki. Zadolžujejo se vse službe in posamezniki, ki razpolagajo z informacijami, da le-te posredujejo delavcem, kajti le na podlagi dobrega obveščanja bodo delavci lahko samoupravljali in sprejemali pravilne odločitve.
Rok: stalna naloga.
Nosilec: služba za informiranje, sindikalna organizacija.
Da bo samoupravna delavska kontrola na nivoju TOZD in DO zaživela-in prevzela vlogo, ki jo ima, je potrebno sprejeti pravilnik o delu samoupravne
delavske kontrole in dati predlog v javno razpravo.
Rok: avgust 1977.
Nosilec: OOS, ZK.
IV. SAMOUPRAVNA ZAKONODAJA
Iz obstoječih samoupravnih aktov je razvidno, da temelji naša organiziranost TOZD in
DO na ustavnih načelih. Razumljivo je, da smo že do sedaj spreminjali nekatere člene aktov v skladu z ustreznimi spremembami v zakonodaji in v skladu z vsakoletno sindikalno listo (nekateri prejemki in dohodki delavcev). Fomiraa se delovna grupa za izdelavo sprememb in uskladitev obstoječih samoupravnih aktov z ZZD ter za izdelavo osnutkov novih samoupravnih splošnih aktov, ki se zadolži za ta opravila.
Navajamo pregled in roke za izdelavo in sprejem sledečih aktov:
a)	organizirati in sprejeti sklepe o organiziranju novih TOZD do 30. junija 1977. Referendum: 15. julij 1977.
b)	Izdelati in sprejeti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in v DS OSS.
Po 331. členu ZZD se sklene za novoorganizirano TOZD, potem ko postane sklep o organiziranju veljaven.
Ostale TOZD ga lahko sprejmejo takoj, ko bo izdelan.
Do konca srednjeročnega plana
Sprejema se z referendumom. Rok: avgust 1977.
c)	Volitve v delavske svete TOZD. Rok: začetek septembra 1977.
d)	Izdelati in sprejeti statu-
te TOZD. Sprejema se z referendumom. Rok:	september
1977.
e)	Izdelati in sprejeti samoupravni sporazum o združevanju v DO.
Sprejema se z referendumom. Rok: september 1977.
f)	Volitve v delavski svet DO. Rok: oktober 1977.
g)	Izdelati in sprejeti statut DO. Sprejema se z referendumom. Rok: oktober 1977.
h)	Izdelati in sprejeti statut DS OSS. Rok oktober 1977.
i)	Volitve v delavski svet DS OSS. Rok oktober 1977.
j)	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov. Rok: november 1977.
k)	Samoupravni splošni akt (pravilnik) o osnovah in merilih o delitvi čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe v TOZD. Rok: 15. december 1977.
l)	Pravilnik o delovnem razmerju v TOZD in DS OSS. Rok 31.12.1977
Konferenca osnov, organ. sindikata IMV Komisija za spremlj. in uresničevanje ZZD
nameravamo povečati proizvodnjo prikolic
Pravilnike o delitvi OD do konca leta!
lek ali službo, ne verno pa še za merila za vsakega posameznika. Na več mestih so taki grupi dali samo določena merila in pustili delavcem, da to sami naprej obravnavajo. Sami so v skupini obravnavali individualna merila in našli več načinov, da se medsebojno ocenjujejo, da ocenjujejo delo vsakega in njegov prispevek.
Analitična ocena delovnih mest, ki je uvedena pri nas, je služila za izdelovanje tarifnih pravilnikov. Zaradi tega je treba analitično oceno delovnih mest zamenjati s sistemom (določanja) ugotavljanja težavnosti nalog in del. Tak sistem je lahko tudi analitična ocena dela in nalog. Vendar tudi taka ocena ne more biti neposredno merilo za osebni dohodek delavcev, temveč je treba vedno meriti tudi rezultate dela.
Še danes ponekod ocenjujejo osebnost in na tej osnovi določajo osebne dohodke. Nekatere institucije še sedaj nudijo modele za delitev dohodkov, v katerih je še zmeraj vsebovana ocena osebnosti kot važen faktor za delitev osebnega dohodka. Zaradi tega je nujno potrebno reči da je to kopiranje tujih sistemov, kjer šefi ocenjujejo podrejene, kar pa v našem sistemu ne moremo uporabljati. Boriti se moramo za oceno del in nalog, ne pa osebnosti.
Nekatere organizacije so uvedle stimulacijo za reden prihod na delo. Seveda tega ne smemo podpirati, ker s tem zdravimo posledice, namesto da bi odklanjali vzroke! Mnoge izkušnje kažejo: kjerkoli je uvedeno merjenje dela, rezultatov dela in stimulativna razdelitev dohodka, ni problemov z disciplino. Dokler pa nagrajujemo reden prihod na delo, ni prizadevanj za razdelitev po delu in prispevku k skupnemu dohodku. „Pogojni delavec" še danes ponekod služi kot merilo za individualno razdelitev osebnega dohodka. Tu so vnaprej izključena vsa merila za merjenje tekočega in minulega dela, še posebej ker vsakdo že vnaprej po svoji kvalifikaciji pričakuje osebni dohodek. Zato je nesprejemljiva uporaba „pogojnega delavca" v razdelitvi osebnih dohodkov; takoj jo je treba zamenjati za stvarna merila po rezultatih dela in prispevka. „Pogojni delavec" lahko služi le za določene primerjave.
Objavljamo nekaj odlomkov iz referata tovariša Mika Špiljka, predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga je prebral na seji sveta konec marca.
Na področju delitve osebnih dohodkov nas zakon o združenem delu postavlja v bistveno novo situacijo v primerjavi z ono iz zadnjih deset let.
V prvi vrsti moramo do konca tega leta sprejeti „obče samoupravne akte"; predlagam, da jih v osnovnih organizacijah združenega dela imenujemo „pravilniki", ki naj urejajo prejemanje in delitev osebnih dohodkov v skladu z zakonom. Zakon prinaša pomembne novosti v dosedanjo prakso, toda vse to je treba vgraditi v nove pravilnike temeljnih organizacij, v samoupravne sporazume delovnih in sestavljenih organizacij; sprejeti pa jih je treba do konca leta.
KRITERIJI ZA DELA IN NALOGE
Ko gre za osebne dohodke, zakon ne izhaja več iz delovnega mesta, ocene osebnosti, kvalifikacije, staža in podobnih meril, ki so do sedaj gospodovala. Zakon izhaja iz dela in nalog ter zahteva, da se v bodočih pravil-
nikih obdelajo kriteriji in merila za dela in naloge, za minulo in tekoče delo in ne za delovna mesta, osebnosti, kvalifikacije in podobno. Prišli smo v fazo, ko moramo konkretno odgovarjati na obstoječa in bodoča merila dela, ko kadri iz organizacije ne iščejo pri nas samo načelna stališča, temveč tudi konkretne odgovore.
Mnoge temeljne in delovne organizacije niti niso sprejele svojih sporazumov, temveč so sprejemale sporazum svoje veje. Branžni ali grupacijski sporazumi so v bistvu reševali odnose, usmerjali politiko delitve in delitve osebnih dohodkov. Konkretna merila bi morali obdelovati v sporazumih temeljnih in delovnih organizacij, vendar je to večinoma izostalo. To je zdaj največji problem, ki je ravno tako vplival, da je iz leta v leto padala stopnja rasti produktivnosti, padala je racionalnost poslovanja, padal je dohodek, rasli pa so neopravičeni izostanki z dela in drugi problemi.
Obstaja široko razširjeno mišljenje, da imamo taka delovna mesta, dela in naloge, pri katerih se opravljeno delo ne da izmeriti ali oceniti. Zavzeti moramo stališče, da ne more biti več takih nemerljivih del in nalog, temveč da se mora vsako delo
meriti. Od strokovnih služb moramo zahtevati, da za vsa dela in naloge najdejo merila, tako individualna kot skupinska. Ne sme biti dela in naloge, za katero ne bi bilo vnaprej odrejeno merilo, vrednost in podobno. Ne glede na to, da imamo skromne izkušnje in da bodo močni odpori, tukaj ne bi smelo biti odstopanj.
NORMA - DOKLER NE ZGRADIMO USTREZNEJŠIH MERIL
Norma je do zdaj najmasov-nejši način individualnih meril in z njo se je že od nekdaj merila količina dela. Če bi ostali samo pri taki uporabi norme, brez njenega vgrajevanja in korigiranja z dohodkom delovne organizacije, če v njej ni zaobsežena količina, kvaliteta, prihranki in na splošno koriščenje opreme, to pa pomeni tudi minulega dela, potem bo še nadalje vzdrževala in ohranjala najemni položaj delavca. Toda tudi take norme ne bi smeli zavreči, dokler ne oblikujemo ustreznejših meril. Tega se moramo lotiti takoj, potem pa jih vgraditi v bodoče pravilnike.
Včasih lahko odredimo normo za skupino delavcev, odde-
za 100 odstotkov, kar
nam zagotavlja, da bomo še naprej vodilni proizvajalec v Evropi.
* O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Uspešni prvi trije meseci
2. 6. 1977 je imel delavski svet TOZD Tovarne avtomobilov 47. redno sejo z naslednjim dnevnim redom:
1.	tekoča problematika:
—	periodični obračun za prvo trimesečje,
—	potrebna denarna sredstva za SLO in CZ,
—	cene osebnih vozil,
—	proizvodnja v aprilu in maju,
—	stimulacija za izvrševanje
planskih nalog.
Iz periodičnega obračuna za prvo trimesečje je razvidno, da smo v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovah z ostankom dohodka 15,882.299,65 din. Ostanek dohodka bi bil lahko višji, vendar pa smo zaradi nenehnega naraščanja stroškov proizvodnje (pri tem pa se cene naših proizvodov niso zvišale!) poslovali le z minimalnim ostankom dohodka.
Med razpravo je bilo tudi povedano, da bi bili materialni stroški znatno manjši, če bi bolj ekonomično ravnali z materialom ter izboljšali red in disciplino. Kljub temu smo precej naredili na tem področju, saj smo septembra lani z ukrepi, sprejetimi na delavskem svetu, zastavili nalogo, da vložimo ves trud za izvrševanje planskih nalog za zboljšanje kvalitete proizvodov, discipline in reda. Iz poročila o planu in realizaciji je razvidno, da smo v prvem trimesečju kljub težavam dobro delali in naredili naslednje:
Podatki o poslovnem uspehu od 1.1.1977 do 31. 3.1977
letošnji dohodek porabljena sredstva
doseženi dohodek
610,525,790,45 din 521.748,816,07 din
88.776,974,38 din
Razdelitev dohodka po namenu:
—	obresti za kredite
—	zavarovalne premije
—	prispevki in članarine
—	zakonske obveznosti po občin, predpisih
—	prispevki IS — negospodarstvo
—	prispevki stanovanj. IS
—	stan. prisp., ki pripada skupni porabi DO
—	druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka
514,749,95 din
—	za osebne dohodke
—	za druge osebne prejemke
—	ostanek dohodka
12.455,896,65 din 1.862,570,00 din 109,699,70 din 165,750,00 din 2.508,383,80 din 1.035.942,50 din 3.549.863,25 din
49.050.108,43 din 1.641.710,55 din 15,882,299,65 din
januar	februar	marec	skupaj
	1976	1977	1976	1977	1976	1977	1976	1977
Dostavna plan	338	294	308	308	336	264	982	866
vozila	real.	226	239	272	228	288	268	786	735
osebna vo- plan	1300	2000	1000	2000	1000	2000	3300	6000
žila R—4 real.	616	1702	1008	2001	1024	2030	2648	5733
prikolice plan v Novem	1428	1240	1496	1210	1632	1215	4556	3665
mestu	real.	658	1250	1003	1215	539	1215	2200	3630
Težave smo imeli predvsem pri dostavnih vozilih zaradi nedobavljenega materiala od domačih kooperantov. Na liniji osebnih vozil smo v januarju uvajali nova orodja za elemente, kar je vzrok, dav tem mesecu nismo v celoti izpolnili plana proizvodnje R-4. V glavnem smo plan izpolnjevali in kljub nenehnemu naraščanju proizvodnih stroškov poslovali z ostankom dohodka.
V obravnavi je bil predlog predračuna denarnih sredstev za potrebe ljudske obrambe v IM V — Novo mesto za leto 1977. V predračun izdatkov za TOZD Tovarno avtomobilov so zajeti stroški za tečaj civilne zaščite in za razne naročnine, za revije in literaturo za izobraževanje pripadnikov enot TO in CZ.
Ravno tako je bil v obravnavi predlog predračuna potrebnih denarnih sredstev za opremo štirih ekip prve medicinske pomoči, ki so določene za pomoč Ijnbljani v primeru potresa.
Glede na to, da so bila v te namene do sedaj porabljena le minimalna sredstva ter da je za uspešno delo enot teritorialne obrambe in civilne zaščite nujno nabaviti opremo, je delavski svet sprejel sklep, da se odobrijo navedena predračunska sredstva.
Letos so se podražili uvozni in domači repromateriali ter dvignili vsi drugi proizvodni stroški, da je akumulacija padla na minimalno raven, ki še zagotavlja optimalne pogoje gospodarjenja. Zato je delavski svet sprejel sklep, da se prodajne cene osebnih avtomobilov uskladijo s sedanjimi proizvodnimi stroški tako, da se zagotovi podražitev osebnih avtomobilov za 9 %. Za podpisnika takšnega sporazuma so pooblastili TOZD COMMERCE.
Med drugim je bilo podano tudi poročilo o izvrševanju planskih nalog v aprilu in maju, iz katerega je razvidno, da smo v Tovarni avtomobilov izpolnili fizični plan osebnih avtomobilov R—4, medtem ko smo dostavnih vozil zaradi neizdobavljenega materiala naredili od planiranih 298 vozil 278 vozil na mesec.
Večji problem zaradi problematike materiala je bil v maju v tovarni prikolic, kjer so iz redne proizvodnje predali samo 328 prikolic; ostala predaja je šla iz nedovršene proizvodnje, medtem ko so v aprilu izpolnili plan.
V tovarni oken v Šmatjeti še vedno uvajajo delavce, zboljšujejo tehnologijo in organizacijo. Tudi Suhorje v aprilu in maju posloval v redu. V razpravi je bilo povedano, da se morao zavedati, da bomo le z dobro kvaliteto obdržali trg. Zato bomo morali v prihodnjem obdobju vložiti vse sile za izboljšanje kvalitete proizvodov.
Na zahtevo delavcev in kontrole kvalitete o stimulativnem nagrajevanju je bila podana naslednja obrazložitev:
s tem, da smo izpolnili fizični plan proizvodnje še ni rečeno, da imamo sredstva za stimulativno nagrajevanje. Do dohodka iz dohodka TOZD bi bili upravičeni šele po zaključnem računu, kjer je razviden ostanek dohodka. Ker smo poslovali le z minimalnim ostankom dohodka, stimuliranje po pravilniku ni bilo možno. V primeru, da bomo dobili odobritev za zvišanje cen osebnih avtomobilov in ekonomičneje poslovali z materialom, bi lahko računali na boljši finančni uspeh, s tem pa bo možno urediti tudi stimulativno nagrajevanje.
MARIJA DRAVINEC
* O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Seja del. sveta na Mirni
Na eni izmed zadnjih sej delavskega sveta tozd Mirna je bil dnevni red naslednji: obravnavanje trimesečnega poslovanja tozd Mirna, reševanje pritožb.
V	1. četrtletju je znašala rali-zacija 51,153.159,13 din, kar je dokaj dober finančni rezultat. Obračun kaže 2,392.424,65 din ostanka dohodka. Direktor je delegate DS seznanil s poslovanjem ostalih tozd.
V	prisotnosti delavca Dragan Martina je bila obravnavana njegova pritožba glede izreka disciplinskega ukrepa zaradi kršenja delovne discipline, za kar je bil pogojno izključen iz DO. Ker Dragan Martin na sejo disciplinske komisije ni bil vabljen pismeno, so na seji sprejeli sklep, da je potrebno postopek obnoviti.
Delegati so na seji obravnavali nekurantni material, ki se je nabral v oddelku plastike. Delegati so sklenili, da se nekurantni material odpiše, vknjiži pa se v breme tozda.
Na seji so obravnavali tudi prošnje za denarno pomoč. Šolskemu centru za kovinarsko
stroko iz Novega mesta in Osnovni šoli iz Mokronoga so odgovorili negativno, ker ni finančnih sredstev. PGD Volčje njive so delegati dodelili 7000 din kot pomoč pri nakupu gasilskega avtomobila in ostale opreme. Osnovni organizaciji ZSMS Mirna ni bilo možno odobriti finančnih sredstev, pač pa so jim odobrili dodelitev 20 nalivnih peres. Lovski družini
Minuli mesec se je v Tovarni prikolic v Brežicah dvakrat sestal odbor za medsebojna razmeđa delavcev v združenem delu. Člani odbora so na sestankih obravnavah kadrovske spremembe v tovarni.
V zadnjem času je tovarno zapustilo 16 delavcev. Vzroki za zapustitev delovne organizacije so odpoved, neuspeh v poskusni dobi in samovoljna zapustitev dela. Za sedem delavcev so zamenjavo našli takoj, manjka pa nam še sedem delavcev. Potrebne so tudi premestitve delavcev na droga delovna mesta. Člani odbora so predložili
so podarili nekaj izdelkov v znesku 500 din. Delegati delavskega sveta so dodelili 41.800,00 din osnovni organizaciji sindikata. Sredstva so namenjena za realizacijo letnega plana.
Pred koncem seje so delegati imenovah Petra Gačnika za delegata v Posebni izobraževalni skupnosti kovinske galanterije.
MAJDA BARTOLJ
tudi novo oceno in opis delovnega mesta poentaža, kjer je sedaj zaradi nove sistemizacije združenih več del.
Beseda je tekla tudi o varnosti oz. nevarnosti pri sedanjem načinu nakladanja prikolic na vagone. Štirje delavci, ki so po sistemizaciji predvideni za to delo, so premalo glede na to, da proizvajamo prikolice ADRIA 640 in 700. Skupina za nakladanje naj bi imela tudi skup-inovodjo, ki bo moral opraviti izpit iz predpisov o varnosti na železniški postaji.
E. SEČEN
Samopomoč v TOZD „Podgorje”
V naši TOZD je že dalj časa uvedena samopomoč. Prvič smo začeh plačevati samopomoč že v letu 1968. Najprej smo zbirali po 3,00 din, leta 1970 po 5,00 din in od leta 1975 dalje po 10,00 din. S tako zbranim denarjem skušamo reševati denarne probleme delavcev, dajemo jim posojila. Mnenje nekaterih delavcev pa je, da se ta znesek poveča na 50 din, saj bi tako lahko ustregli večjemu številu prosilcev.
Vsota zbranih sredstev od samopomoči, ki smo jo plačevali od 1968 do 1976 leta, znaša 57.650,00 din. Ta znesek je posojen 12 delavcem našega kolektiva. Sredstva so namenjena za kratkoročna posojila, to je za dobo 6 mesecev. Najvišja vsota posojila znaša 10.000 din, obrestna mera pa 2 %. Delavci uporabljajo ta sredstva v glavnem za gradnjo novih hiš in za adaptacijo stanovanjskih hiš.
Spremembe v Brežicah
Ustvarjalna, srečna mladost
Konec šolskega leta je. Učenci, dijaki in študentje so pospravili zvezke in knjige, šolska poslopja so onemela . .. Vendar ostajajo tu rezultati celoletnega dela, dejavnosti mnogih društev, krožkov ... To pot vam s slikami fotografskega krožka osnovne šole na Grmu, nad njo imamo delavci Industrije motornih vozil pokroviteljstvo, predstavljamo nekaj utrinkov iz življenja učencev te šole. Upamo, da vas bodo te slike, razporejene po tej današnji številki razveselile in mogoče tudi vzbudile kakšen prijeten spomin iz lastne mladosti, ki morda ni bila tako bogata z možnostmi kot so danes na razpolago mladini, a zato mogoče nič manj le-
; .....................
■	* . 2L t
Mt. _ *
Danes ni več delitve na žensko in moško delo, zato učenke enakopravno z učenci spoznavajo v laboratoriju osnovna načela mehanike.
„Kako je bilo lepo! Se in še bi j ih človek poslušal..
S takimi in podobnimi stavki smo se v petek, 24. junija zvečer, poslavljali ob odhodu iz velike nove proizvodne dvorane IMV po končanem koncertu petih oktetov slovenske lesarske industrije. Množica delavcev Industrije motornih vozil in njihovih družinskih članov je poleg drugih ljubiteljev lepe slovenske pesmi iz Novega mesta prišla na koncert, kakršnega v tovarni še ni bilo. Slišali smo pevce iz kolektiva „TRO“ iz Prevalj, oktet ,,Javor“ iz Pivke, pa logaški oktet „KLI“ iz Logatca, ,.Marlesove" pevce iz Maribora in daleč po Sloveniji znani oktet ,Jelovice" iz Škofje Loke. Za konec je vseh pet oktetov pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona zapelo, da so zazvenela tudi srca vseh poslušalcev.
Ljudem v veliki dvorani so sijale oči od zadovolj stva in tihe sreče. Ploskanje kar ni hotelo
potihniti, koje ta ali ona pesem še bolj vžgala in nas pritegnila v bogastvo duhovnega izročila naših prednikov — k neizpetim lepotam ljudske in umetne pesmi pa k ognjevitim sporočilom naše revolucije. Borbena in partizanska pesem sta govorili o slavi prehojene poti in žrtev, potrebnih za osvoboditev našega človeka in naših narodov. Naši delavci so tokrat imeli priložnost videti in slišati pevce — delavce sorodnih podjetij, ki odmerjajo kulturi lep del svojega prostega časa in z njo bogatijo sebe in druge. Kako znajo biti hvaležni za pravo ljudsko kulturo, so imevejevci pokazali s pazlj ivim spremlj anjem celovečernega koncerta in navdušenim priznanjem vsakemu izmed petih oktetov. Na obrazih naših delavcev si lahko bral, kako uživao v lepem petju in kako so jih melodije narodne, umetne in partizanske pesmi prevzemale. Tega ne moreš ponarediti: taka čustva so lahko samo
izvirna, silna in pristna. Bili so zadovoljni, da so pevci stopili v proizvodne dvorane IMV, pa tudi ponosni, da je pet izmed 26 oktetov gostovalo tisti petek zvečer pri njih.
Naslednji dan, 25. junija, je bilo šesto srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju slovesno sklenjeno z zborom in skupnim nastopom. Z njim so počastili 40. obletnico ustanovitve KPS, 40. obletnico prihoda tovariša Tita na čelo naše partije in njegovo 85-letnico rojstva. Pokrovitelj srečanjaje bil topot komite občinske konference ZKS Novo mesto.
Gostovanje petih oktetov v IMV pa je hkrati tudi potrdilo, da bi sredi delavcev našla hvaležno in kulture lačno občinstvo še prenekatera prireditev, koncert, orkester, razstava ali sicer-šen ustrezen nastop poklicnih kot amaterskih kulturnih ustvaijalcev.
TONE GOŠNIK
KURIR * magazin 2
Naša delovna organizacija je sprejela smelo zasnovan razvojni program. S srednjeročnim programom načrtujemo močno povečanje proizvodnje, prav takšna pa je naša usmeritev tudi v bodoče. Naša vodilna razvojna intencija je proizvodnja in prodaja osebnih in dostavnih vozil, čarava n prikolic ter servisne opreme.
Izredno hitro povečujemo proizvodnjo, se tehnološko moderniziramo in osvajamo zahteven proizvodni program, zato veliko pričakujemo od strokovnega kadra, ki mu nudimo zanimivo strokovno delo, kjer lahko sleherni uporabi svoje znanje za uresničitev strokovnih, kakor tudi osebnih ambicij.
—	Osnovnošolci,
—	abiturienti gimnazij —
vas veseli delo v avtomobilski proizvodnji, vas veseli kreativno delo, pri katerem boste lahko uporabili svoje znanje, doseženo na višjih in visokih šolah, ki bo tudi ustrezno cenjeno in vrednoteno?
Odločite se, da postanete naš štipendist!
Po štirih letih šolanja lahko postanete tehnik, če ste se odločili za enega izmed tehle poklicev:
—	strojni tehnik
—	lesni tehnik
—	elektrotehnik
—	ekonomski tehnik
—	upravno administrativni tehnik
—	kemijski tehnik
Na visokih in višjih šolah smo razpisali naslednje štipendije:
— strojna fakulteta	35
elektrotehniška fakulteta	6
biotehnična fakulteta — lesna	4
ekonomska fakulteta	15
pravna fakulteta	4
filozofska fakulteta	5
Na višjih tehničnih in komercialnih šolah je razpisanih
32 štipendij
Za izučitev poklica za dosego kvalifikacije bomo sklenili učna razmerja za naslednje poklice:
avtomehanik	30
industrijski klepar	30
strojni ključavničar	30
ključavničar	4
strugar	6
orodjar	10
obratovni električar	12
avtoličar	20
vodovodni inštalater	1
rezkalec	3
pohištveni mizar	10
toplovodni inštalater	1

•• .
Renault RS 01 F1 — s tem vozilom namerava francoska tovarna, s katero IMV tesno sodeluje, 3. julija na Veliki nagradi Francije v Dyonu prvič nastopiti na dirkah formule 1. Bolid poganja turbo motor Renault-Gordini s V-6 cilindri,
1500 ccm in 500 KM.
—ar.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
razpisuje za potrebe TOZD DO IMV Novo mesto 433 štipendij za študente in učence visokih, višjih, srednjih in poklicnih šol za šolsko leto 1977/78.
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Stroj na fakulteta
—	tehnološka smer	20
—	energetska smer	1
Elektrotehniška fakulteta
—	jaki tok	1
—	šibki tok	2
FNT — kemija	2
Biotehniška fakulteta — lesna	1
Ekonomska fakulteta — poslovna smer 2 Pravna fakulteta — gosp. pravna smer 1
Višja tehniška šola — tehn.	smer	3
Višja elektrotehniška šola —	ind. elektr. 7
Višja upravna šola — posl. smer	1
TSS — strojna	58
TSŠ — Strojna	58
TSŠ — lesna	7
TSŠ — elektro, jaki tok	5
TSŠ — kemija	5
ESŠ	5
Upr. AŠ	1
Avtomehanik	30
Industrijski klepar	30
Strojni ključavničar	30
Ključavničar	4
Strugar	6
Orodjar	10
Obratovni elektrikar	12
Avtoličar	20
Vodovodni instalater	1
Rezkalec	3
Pohištveni mizar	10
Toplovodni instalater	1
TOZD - TOVARNA OPREME ČRNOMELJ
Biotehniška fakulteta — lesna	1
TSŠ — lesna	2
ESŠ	1
TOZD - TOVARNA PRIKOLIC, BREŽICE
Biotehniška fakulteta — lesna
DELOVNA SKUPNOST ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB -1 IMV NOVO MESTO
Ekonomska fakulteta Pravna fakulteta Filozofska fakulteta
—	nemščina, francoščina
—	francoščina, angleščina
—	psihologija FSPN — sociologija
Višja varnostna šola Višja upravna — spl. smer VEKŠ — računovodstvo
[TSŠ — strojna ESŠ
Upr. AŠ
1
1
1
1
2
5
3 15
4
TSŠ — lesna	5
TOZD - TOVARNA PODGORJE, ŠENTJERNEJ
Biotehniška fakulteta — lesna	1
TSŠ —strojna	1
TSŠ — lesna	2
TOZD - TOVARNA OPREME,
MIRNA
Stroj na fakulteta — tehn. smer	1
TSŠ —strojna	1
TSŠ — lesna	2
TOZD - RAZVOJNI INŠTITUT,
NOVO MESTO
Strojna fakulteta
—	tehn. smer	7
—	energetska smer	1
Elektrotehniška fakulteta — šibki tok 1 FNT-kemija	1
Biotehniška fakulteta — lesna	1
Ekonomska fakulteta	1
Filozofska fakulteta
—	nemščina, francoščina	1
TSŠ —strojna	3
TSŠ — lesna	1
TSŠ — elektro, jaki tok	1
ESŠ	1
Upr. AŠ	1
TOZD IMV COMMERCE,
NOVO MESTO
Strojna fakulteta — tehn. smer	5
Ekonomska fakulteta	4
Pravna fakulteta	1
Filozofska fakulteta
—	nemščina, francoščina	1
Višja upravna šola — spl. smer	1
VEKŠ
—	zunanja trgovina	6
—	notranja trgovina	4
—	ekonomsko tehn. smer	2
TSŠ — stroj na	6
TSŠ — elektro, šibki tok	5
ESŠ	10
Upr. AŠ	2
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge v kadrovski oddelek IMV Novo mesto, Zagrebška cesta 18 (telefon 22—511, 23—311), kjer dobijo tudi vse potrebne informacije.
Vloge za štipendije v dveh izvodih sprejemamo za učence poklicnih in srednjih šol do 15. julija 1977, za študente višjih in visokih šol do 31. avgusta 1977.
Prošnji, izpolnjene na obrazcu DZS 1,65, je treba priložiti:
—	overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajah z ocenami (študentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frekventa-cijsko potrdilo;
—	potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1977 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd.) obrazec 0,12.
Priložena morajo biti potrdila organizacij, kjer so člani družinske skupnosti zaposleni, kjer dobivajo pokojnino, kjer je registrirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti itd.;
—	potrdilo o višini otroškega dodatka oziroma potrdilo, da otroškega dodatka ne prejema;
—	kratek življenjepis in socialne razmere v družini.
V vlogi naj kandidati napišejo, za katero TOZD v okviru delovne organizacije IMV Novo mesto želijo biti štipendirani. Prednost pri štipendiranju bodo imeli učenci in študentje, ki stanujejo v bližini delovnega mesta TOZD, za katero se bodo šolali, da imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju.
Prošenj, prispelih po omenjenih rokih, ne bomo obravnavali.
zaklad

Ljudska obramba in družbena samozaščita
V septembru preteklega leta je skupščina SR Slovenije sprejela dva medsebojno tesno povezana zakona: zakon o ljudski obrambi in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah. Oba zakona pravno urejata ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na območju SR Slovenije in s tem usmerjata nadaljnji razvoj in delo na tem področju. V naslednjem obdobju bomo v Kurirju objavili nekoliko člankov, v katerih bomo seznanili vse zaposlene z osnovnimi značilnostmi teh zakonov in tudi nakazali, kako bo na podlagi novih določil zastavljena organizacija ljudske obrambe v naši delovni organizaciji.
Zakon o ljudski obrambi smo pričakovali že s precejšnjo nestrpnostjo, saj je od časa, ko je zvezna skupščina v aprilu leta 1974 sprejela paket zakonov s tega področja (zakon o ljudski obrambi, zakon o oboroženih silah in zakon o vojaški obveznosti) preteklo že dve leti in pol. To razmeroma dolgo časovno obdobje je preteklo v pripravi novega zakona v izredno obširni in temeljiti razpravi, v kateri je sodelovalo precejšnje število občanov, predstavnikov KS, TOZD, DPS in drugih subjektov naše samoupravne družbe. Ravno zaradi take temeljite priprave bo čas veljavnosti tega zakona daljši kot do sedaj sprejetih zakonov s tega področja.
Določila temeljijo na izkušnjah iz naše narodnoosvobodilne vojne in na najnovejših spoznanjih in dognanjih o vodenju obrambnih vojn, prilagojenih našim pogojem in daje takšne organizacijske, kadrovske, materialne in funkcionalne rešitve, na podlagi katerih bo delovnim ljudem in občanom omogočeno učinkovito uresničevanje njihovih ustavnih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe.
To je zakon, ki izpopolnjuje koncept splošnega ljudskega odpora, zakon, ki s posameznimi rešitvami in splošno usmeritvijo daje smernice za organiziranost delovnih ljudi in občanov in vseh družbenih subjektov, ki so nosilci ljudske obrambe v mirnem času v toku priprav, ob neposredni vojni nevarnosti in tudi v primeru vojne. Zakon bo s svojimi določili gotovo prispeval k še temeljitejšim pripravam družbe za oborožen boj in učinkovito izvajanje drugih obrambnih aktivnosti v vseh navedenih situacijah.
Zakon je razmeroma obširen, saj vsebuje dvanajst poglavij z 255 členi. Zakon zavezuje organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, da morajo uskladiti svoje samoupravne oziroma splošne akte z določili in z njimi vezanimi predpisi do 31. decembra letošnjega leta.
Zakon določa naslednje osnovne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov s področja ljudske obrambe:
1.	vojaško dolžnost, ki jo delovni ljudje in občani izvršujejo v JLA ali teritorialni obrambi (naše oborožene sile tvorita
JLA in TO), milice, v enotah za vojne zveze, med vojno pa tudi, če se posamično ali na drug način upirajo agresiji, če se ne morejo pridružiti enotam in zavodom oboroženih sil.
2.	Dolžnost služiti v civilni zaščiti — v enotah in štabih CZ ter v izvajanju samozaščite in ukrepov CZ. Zavezani so vsi občani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta starosti in do 55. leta ženske. Te dolžnosti so opravičene osebe v stalnem sastavu oboroženih sil, pripadniki milice, vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah, nosečnice in žene z otroki, ki še niso stari sedem let in osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti.
3.	Dolžnost služiti v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter delovanje v aktivnostih te službe.
4.	Delovne dolžnosti izvršujejo s proizvodnimi, storitvenimi in drugimi nalogami v organizacijah združenega dela, KS, DPS ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Tej dolžnosti niso zavezane osebe v službi v oboroženih silah in osebe, ki so nesposobne za delo. Osebe, ki so razporejene na delovne dolžnosti v organizacijah združenega dela, se lahko razporedijo tudi na dolžnosti v enotah in štabih civilne zaščite, če se za to pokaže potreba.
5.	Materialno dolžnost izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite ter za delova-
nje v vseh drugih subjektih splošnega ljudskega odpora.
6.	Dolžnost usposabljanja iz pouka iz obrambe in zaščite med šolanjem, v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine, med vojaško službo, v civilni zaščiti, v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, pri pouku prebivalstva kakor tudi pri pouku v organizacijah združenega dela, KS ter v drugih samoupravnih interesnih in političnih organizacijah.
Pouk iz obrambe in zaščite se v osnovnih šolah izvaja od 5. do 8. razreda pri predmetu „Prva pomoč in zaščita", v srednjih šolah v 1. in 2. letniku, na višjih in visokih šolah pa v prvih dveh letih šolanja. Pristojni republiški organi določijo v skladu z orientacijskim programom, ki ga predpiše zvezni sekretar za ljudsko obrambo, predmetnike in učne načrte.
V osnovnih šolah nimamo posebnih učiteljev za predmet „Prva pomoč in zaščita"; to izvajajo predmetn-učitelji v okviru predmeta.
Pouk za obrambo in zaščito je obvezen tudi za mladinke, ki ne obiskujejo srednje šole ali niso končale dveh razredov srednje šole, začenši od dopolnjenega 15. do dopolnjenega 17. leta starosti. Organizira in izvaja se v okviru pouka prebivalstva.
7.	Dolžnost zagotavljanja varnosti ljudske obrambe z družbeno samozaščito in izvajanje ukrepov za varnost in zavarovanje zaupnih podatkov ljudske obrambe so določeni z zakonom in drugimi predpisi.
Omenjene zakonske dolžnosti se medsebojno ne izključujejo, kar pomeni, da morajo de lovni ljudje in občani ne glede na morebitno vojno razporeditev, prvenstveno izpolnjevati tiste dolžnosti, ki so v danem trenutku za družbo najbolj pomembne.
Posebno je v zakonu poudarjeno, da pravice in dolžnosti s področja ljudske obrambe uresničujejo ženske enakopravno z moškimi, posebnosti glede na izvrševanje dolžnosti pa ureja zakon in na podlagi tega sprejeti samoupravni akti.
Poškodbe ali bolezen, ki nastane pri izvrševanju teh pravic in dolžnosti, se šteje za poškodbo pri delu, v kar se šteje pot pri odhodu z doma in vrnitev po opravljeni dolžnosti.
IVAN TOVŠAK
Učenci 5. razreda vsako leto obiščejo letališče na Brniku, kjer si z velikim zanimanjem ogledujejo najmodernejša prevozna sredstva 20. stoletja.
Dohodkovni odnosi so nova kvaliteta v procesu nadaljnjega uresničevanja samoupravljanja. Z njimi raste odgovornost vsakega posameznika za končni uspeh tozd, ozd ali družbe kot celote.
Presenečenje: servisna postaja
44. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu
44. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu je bil organiziran v letu Titovih jubilejev. Odprl ga je bivši predsednik predsedstva SFRJ VIDOJE ZARKOVIĆ. Letos je na sejmu sodelovalo okoli 1600 razstav-ljalcev iz Jugoslavije in 50 iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Tudi letos se je sejma uspešno udeležila IMV.
Pozornost je pritegnila servisna postaja IMV z že priznanim programom servisne opreme.
Novost v programu za pranje so predstavljale rotacijske glave za notranje pranje cistern, vozil, opreme, mehanizacije, mlekarstvo, vinogradništvo, naftno industrijo in druge dejavnosti. Veliki kmetijski kombinati in predstavniki JLA so pokazali zanimanje in napovedali nabavo večje količine mobilnih servisnih postaj za vzdrževanje tehnike na terenu.
Ob servisni opremi na razstavnem prostoru IMV so bile razstavi ene prikolice:	IMV
Adria Export 305 SLB, 380 L, 450 Q in 700 in Adria Caravan Turist 380. Prikolice so požele veliko odobravanje in interes predstavnikov sindikatov in privatnih kupcev. Ogromno zanimanje je bilo tudi za R—4 TL SPEC1AL, tako da o tem ni potrebno omer|ati kaj več. Med gospodarskimi in specialnimi vozili je bilo največ zanimanja
za kamionet 2200 D, 1,75 t z enojno kabino, MINIBUS 2200 D de Luxe in gasilsko vozilo 2200 D.
Ne glede na to, da proizvodni program IMV ni vezan na kmeti stvo, je sodelovali e na sejmu vsekakor opravičeno. Obisk je presegel vsa pričakovanja, saj si je po pisar| u lokalnega tiska samo 22. maja ogledalo sejem 210.000 obiskovalcev, to pa j e dvakrat več od števila prebivalcev Novega Sada.
Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu ni samo informativna razstava lokalne narave, marveč je močna gospodarska manifestacija vsejugoslovanskega pomena. Udeleženci na spremljajočih prireditvah, ki v svojih delovnih sredinah planirajo in odločajo o nakupih, so se dodobra seznanili z našo ponudbo, tako da se bodo naši stroški dobro in hitro obrestovali. POSLOVALNICA IMV NOVI SAD
Skrb za kupca povečuje naš ugled
Že več let si prodajno servisna organizacija prizadeva, da bi razbila stare odnose med prodajalcem in kupcem. Po njem se funkcija prodaje konča v trenutku primopredaje proizvoda.
Z vsemi večjimi kupci vzdržujemo stalne kontakte, posvečamo skrb za funkcional-
nost, brezhibnost in dobro obnašanje proizvoda v eksploataciji. Akcije te vrste sicer precej angažirajo prodajno servisno organizacijo, vendar je rezultat viden.
Pridobivamo stalne kupce in tudi poslovni ugled tovarne se dviguje nad standardne okvire.
Kot priznanje za takšno delo smo prejeli diplomo gradbenega podjetja Viadukt iz Zagreba, ki nam je po sklepu njihovega delavskega sveta dodeljena za sodelovanje, ki presega običajne okvire na relaciji prodajalec—
ŽARKO RAJSKI predstavništvo IMV Zagreb
Berite in se izobražujte!
V tehnični križnici so na razpolago domače in tuje strokovne revije in časopisi:
—	S področja avtomobilske tehnike:
Automobil Revue
ATZ - Automobiltehnische-
zeitschrift
Automobilnaja promišljenost Automobil — Industrie KFZ Betrieb und Automarkt KFT Kraftfahrung technik
—	S področja organizacije in planiranja:
AV die Arbeits vorbereitung Industrie Anzeiger 10 industrielle Organisation Organizacij a in kadri Produktivnost Produktion
Planiranje in analiza poslovanja
REFA Nachrichten Revija rada VDI
—	S področja strojništva tehnologije in obdelave materialov:
Druckluft — Praxis Blech — Rohre - Profili Automatic Weelding Oelhydraulik und Pneumatik Werkstatt und Betrieb Werkstattstechnik Weelding and Metal Fabrica-tion
Svaročnoe proizvodstvo Automatičeskaja svarka Kuznečno štampovačncje proizvodstvo Mašinostroitelj Hidraulika i pneumatika Strojarstvo Varilna tehnika Strojniški vestnik Tehnika
—	S področja kontrole kvalitete:
Analitaet in Zuverlaessigheit Anality
Nadežnost i kontrol hačestva
—	S področja kemične tehnolo-
gge:
Industrie LAKIERBETRIEB Farbe und Lack Kunststoffe UM Umvveltnagazin
—	S področja oblikovanja: Ungineering, Materials and Desijn
Desijn
Desijner
Form — Zeitschrift fuer Bestaltung
—	S področja transporta: Foerder und keben Savremeno pakiranje Racionalizacija transporta i manipolisanja
Pionirsko in mladinsko organizacijo OŠ Grm je obiskala korejska delegacija. Na sliki: predstavnica mladinske organizacije pozdravlja delegacijo.
Tekmovanje v prvi pomoči
24. maja 1977 je organiziral občinski odbor RK in oddelek za ljudsko obrambo občine Novo mesto 6. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip iz krajevnih skupnosti in
V	BRE2ICAH DOBILI
DVIGALKO
V	Tovarni prikolic v Brežiceh so tehnične novosti sila redke, zato ne moremo mimo nove dvigalke, ki so jo minuli mesec postavili na koncu montažnega traku izvedenci iz Tovarne servisne opreme Beli manastir, katerih proizvod je. S to pridobitvijo, ki je pomembna za celoten proizvodni proces, je še posebno olajšano delo adjusterju, ki mu ni treba več ležati pod prikolico, in končnemu kontrolorju.
E. S.
DIJAKI GIMNAZIJE NA PRAKSI V TOVARNI PRIKOLIC BREZICE
Zadnji teden v maju smo sprejeli na enotedensko prakso osem dijakov in dijakinj drugega letnika brežiške gimnazije. Ob tem, da so spoznali potek dela in proizvodni program naše tovarne, so bili seznanjeni tudi s samoupravljanjem v TOZD, s samoupravnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami in s pomenom združenega dela za našo družbo.
organizacij združenega dela. Ekipe krajevnih skupnosti so imele že 17. maja izbirno tekmovanje, na katerem so določili najboljše ekipe, ki so jih zastopale na občinskem tekmovanju.
Tekmovanja so se udeležile tudi štiri ekipe prve pomoči iz Industrije motornih vozil Novo mesto. Od teh sta se izkazali kar dve ekipi, ki si delita četrto do šesto mesto z ekipo krajevne skupnosti Majde Šilc. Vse priznanje gre udeleženkam teh ekip, saj so dosegle na tekmovanju najboljše rezultate izmed vseh organizacij združenega dela.
Našo ekipo so sestavljale:
1.	ARINGER Rezi, vodja ekipe
2.	MILUTINOVIČ Nada
3.	FORČEZIN Sonja
4.	PAKAR Anica
5.	ŠEREMET Anica
6.	METELKO Anica
1.	KUMELJ Ivanka, vodja ekipe
2.	STOJNIC Nežka
3.	ZUPANČIČ Anica
4.	MEDLE Jožefa
5.	VOVKO Mihaela
6.	BOBNAR Elka
Uvrstitev ekip je bila naslednja:
1. in 2. mesto sta si delili ekipi Dolenjka in KS Gotna vas, 3. mesto KS Center, 4. do 6. mesto ekipi IMV in ekipa KS Majde Šilc, 7. mesto „Labod" itd.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, znanje ekip pa dokaj izenačeno, saj sta prvou-vrščeni ekipi preizkusili svoje znanje še z dodatno nalogo, ki jo je najbolje rešila ekipa Dole-
njke. Ekipa Dolenjke je tudi zastopala občino Navo mesto na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči v Celju.
Pokrovitelj tekmovanja je bila DO Labod. Vsi udeleženci so bili pogoščeni v domu JLA s partizanskim golažem.
IVAN TOVŠAK
Zbor
starešin
Kakor vsako leto so imele vojaške starešine tudi letos v juniju preizkus znanja v teoriji in praksi. Za spremembo je bilo letošnje preverjanje znanja v vojašnici Milana Majcna v Bršlji-nu.
Ob tej priložnosti so si ogledali tudi kasarno, da bi se seznanili s pogoji življenja vojakov in starešin. Presenečeni so bili nad standardom današnjega vojaka, ki preživlja služenje vojaškega roka v lepo urejeni stavbi z moderno samopostrežno kuhinjo, vojnim servisom, kemično čistilnico, kopalnico, učilnicami in objekti za rekreacijo.
Po končanem tehničnem zboru, ki je bil vzorno pripravljen, so tudi oni poskusili posebej za njih pripravljeno kosilo. Z njim so bili nadvse zadovoljni. Vojašnico so zapustili z
vrsto prijetnih vtisov, spoznanj in s prepričanjem, da je naša armada resnično dobro opremljena in pripravljena, da brani svojo domovino.
IVAN TOVŠAK
Ples za življenje ni nujen pogoj, koristen pa je za družabno življenje. Človek pa je družbeno bitje, torej učenci pri plesu družbeno in družabno zaživijo.
Majski izlet v Logarsko dolino
Lahko bi zapisali, daje večno opevani mesec maj najlepši mesec v letu, zato tudi tradicionalni mesec izletov, na katerih se človek sprosti, naužij e svežega zraka, si ogleda nove kraje, kulturne vrednote in kar je za nas najvažnejše, na katerih se krepi tovarištvo med nami.
Tako nas je na pobudo sindikata DS OSS zadrgo soboto v maju avtobus odpeljal proti Kamniškim Alpam. Naš ci| je bila Logarska dolina. Zjutraj smo še malo nezaupno pogledovali oblake, saj je prejšnji dan prav pošteno deževalo; no, pa smo imeli tudi z vremenom srečo. Naša prva „postaja" je bila v Laškem. Ogledali smo si proizvodnjo v pivovarni Laško. Najbolj zanimivo je bilo v polnilnici, kjer smo videli kako stroj sam pere steklenice, jih polni, zapira, lepi etikete in sortira za transprot. Ob odhodu so nam pripravili majhno degustacijo njihovih piv (pravzaprav ne majhno degustacijo, saj je lahko vsak spil kolikor je pač hotel ali mogel).
Na izletu smo bile pretežno same žene in dekleta, zato smo prosile šofeija za postanek izven potovalnega načrta v trgovini tovarne nogavic Polzela. Nemalo smo bile presenečene, ker so se tudi moški odločili za nakup; ko smo odhajali, so bili njihovi zavojčki večji od naših...
Po enourni vožnji in ob spremljavi zvokov harmonike smo prispeli v Logarsko dolino. Dolina vsa zelena, na oknih rože, za domom vidiš slap, vrhovi gora pa še vsi v snegu; res enkraten pogled. Nekateri smo
se podali na ogled doma in okolice, drugi pa so izkoristili čas do kosila za pisanje pozdravov znancem in za nakup spominkov. Po izdatnem kosilu smo se še malo zavrteli, saj je naš harmonikar kar pridno raztegoval svoj meh. Nato smo odšli še k slapu Rinka, eni bolj počasi, drugi pa so celo tekmovali kdo bo prej tam, eni samodo vznožja slapa, drugi spet do razgledne točke pri slapu.
Pohod na
Za gorsko turo na Ratitovec se nas je zbralo 15. Z avtobusom smo se napotili preko Ljubljane, Škofje Loke in Železnikov do Zalega Loga, kjer je bila izhodiščna točka.
Takoj v začetku je bila pot dokaj strma, tako da je bila hoja brez prave obutve težka. Vendar tudi tisti udeleženci z nepopolno opremo niso obupali. Naj omenim samo šofeija Jožeta, ki je zato že po 200 m premagoval pot kar bos vse do vrha. Med potjo smo se ustavili za kratek čas, da smo se malo okrepili in v približno 3 urah smo prispeli do planinskega doma na Ratitovcu (1667 m). Dež, ki se je kmalu ulil, nas ni presenetil.
Po nevihti se nam je ponujala prijetna paša za oči. Vsa okolica je zaživela v tisočerih barvah prelepega planinskega cvetja, drobne dežne kaplje so se lesketale v živozeleni nizki travi. Skalovje je tu in tam krasila modrina encijanovega cveta, katero bi včasih lahko primerjal samo z barvo po nevihti porajajočega se neba. Rrdodendron
Popoldan j e hitro mineval in morali smo se odločiti za povratek. Ker nas j e pot vodila preko Trojan, se nismo mogli odpovedati slavnim trojanskim krofom. Nakupili smo jih tudi za domov, da se malo odkupimo domačim za pozno vrnitev. Naš izlet smo zaključili s smehom in plesom ter z objjubo, da se na jesen zopet odpravimo na enodnevni potep.
BREDA BLATNIK
Ratitovec
se je bohotil vsepovsod. V daljavi smo lahko videli sive, v večini s snegom pokrite vrhove Julijcev, zeleno Jelovico, v pobočju pa vasici Davča in Per-tovč, ki sta med najvišjimi v Sloveniji. Zaradi megle smo bili prikrajšani za pogled na Ljubljano in njeno kotlino.
Radi bi ustanovili sekcijo planinskega društva, vendar — tako smo razmišljali, sodeč po udeležbi - je za to premalo zanimanja. Želimo, da bi naslednji pohod bil bolj množičen. Določili bi pripravljalni odbor, ki bi začel delati. Vemo, da bi kot registrirana sekcija imeli velike ugodnosti, ki jih nudi PD.
Tisti, ki smo se ponujali soncu, smo lepo zagoreli. Po 5 urah brezskrbnega počitka in naužiti s svežim zrakom smo se napotili nazaj v Zali Log. Če so bili nahrbtniki ovira pri hoji navzgor, so bili velika pomoč pri „mačkanju" v dolino. Ob bistri, hladni Sori smo se odpeljali proti domu in se med potjo ustavili tudi na Polževem.
UDELEŽENKA POHODA
Res
nismo
za
sprostitev?
Plakati so vabili naše delovne ljudi v naravo, k spoznavanju lepot, ki jih je le-ta podarila prebivalcem tega območja in prenekateremu obiskovalcu, k spoznavanju vasic in v zemljo še kako zaverovanega podgoijan-skega kmeta in končno tudi v kraje vrh Gorjancev, ki jih je v svojih bajkah znal lepo opisati naš Trdina.
Ne boste veijeli, da se nas je za pohod „opogumila" le šesterica! Da, samo šest nas je bilo in nič več takih, ki smo naveličani zidov, za katerimi prebijemo tretjino dneva v službi, naveličani mestnega vrveža! Pravite, da ste zaspali, da imate dovolj rekreacije doma, da niste imeli časa itd. Nič ne de. Še bodo organizirane podobne oblike rekreacije, pa boste lahko šli; seveda, če tudi takrat ne boste našli kakšen izgovor.
Pot nas je vodila od IMV preko Žabje vasi, Hrušice do Gabeija, kjer so imeli možnost priključka novi udeleženci. Z okrepčilom ni bilo težav. S prijaznim pozdravom si v tej vasici povsod dobrodošel, pa naj bo to pri Lužarjevih ali kje drugje. Pravijo, da pri njih ne boste dobili „tiste mešanice, po kateri boli glava". Naslednja postaja je bil studenec in počitniški dom „Gospodična", kjer smo se malo oddahnili. Nato smo prispeli do Trdinovega vrha, od tam pa se napotili k našemu počitniškemu domu pri „Miklavžu". Pot je bila dolga 3 ure in pol.
Hitra in solidna postrežba pri Miklavžu seveda tudi pripomore k velikemu obisku. Kako privlačna turistična točka je naš dom na Gorjancih, pričajo tudi številni avtomobili kranjske, celjske ali n. pr. murskosoboške registracije. Nismo bili prikrajšani za užitek v naravi, za prijazne obraze in dobro glasbo.
Prijetno potrkavanje zvonov v miklavškem zvoniku nas je spremljalo na poti domov.
Pridružite se nam na prihodnjem pohodu! Verjemite, da bodo vse bolečine v nogah poplačane s čudovitimi pogledi na pokrajino z vedro in šaljivo besedo udeležencev.
V imenu pohodnikov: VLASTA BELE

Člani Atletskega kluba Novo mesto nizajo uspeh za uspehom. Sami pravijo, da bi ne bilo tako, če jim ne bi pomagal IMV. Seveda smo lahko ponosni na tako priznanje enega izmed najboljših atletskih kolektivov v Sloveniji.
Športniki IMV uspešni v Beogradu
V Beogradu so bile od 20. do 22. maja XII. športne igre delavcev motorne industrije Jugoslavije. Igre je organizirala Industrija motora iz Rakovice, ki letos slavi 50-letnico obstoja. Letošnjih iger se je udeležilo 1300 delavcev iz 27 delovnih organizacij iz vseh republik in pokrajin.
Prvi dan je bil na stadionu, kjer so kasneje potekala skoraj vsa tekmovanja, slavnostni mimohod vseh ekip; sledil mu je bogat kulturni program, v
katerem je med drugimi nastopal tudi folklorni ansambel. Igre je odprl Živorad Kovačevič, predsednik skupščine mesta Beograda, ki je bila pokrovitelj dvanajstih iger. Po končanih slovesnostih so udeleženci SIMIJ (sportskih igara motorne industrije Jugoslavije) poslali pozdravni telegram tov.
Titu in mu čestitali za njegov 85. rojstni dan in za 40. obletnico njegovega prihoda na čelo KPJ.
Največji uspeh je na igrah dosegla košarkaška ekipa, ki jo je drugi dan okrepil Ivo Daneu, proslavljeni jugoslovanski košarkarski as. Košarkaška ekipa je izgubila le eno tekmo s Crveno zastavo, vse ostale tekme pa je dobila. Nepričakovano dobro uvrstitev so dosegli tudi šahisti in rokometaši, ki so zasedli odlično 4. mesto. Dobre rezultate so dosegle tudi druge ekipe, med njimi nogometaši, ki so zasedli 6. mesto. V končni razvrstitvi smo športniki IMV
Vestno delo je rodilo sadove
Sestavku sem dala naslov „Vestno delo je rodilo sadove", ker so se v zadnjih mesecih naši mladi športniki zares trudili, da bi lahko ob koncu svojega truda vzeli to, kar si zaslužijo. Po dolgotrajnem in vestnem treniranju smo se udeležili najprej občinskega, nato področnega in končno še republiškega pionirskega adetskega tekmovanja.
Omenila bi le nekaj rezultatov, ki smo j ih dosegli na republiškem prvenstvu, kije bilo 2. junija v Celju. Na tekmovanju pa niso sodelovali le učenci ene šole kot je bilo v navadi doslej, marveč vsi najboljši pionir) i atleti iz novomeške občine. Seveda pa je zelo pohvalno, da je bilo med njimi kar 8 tekmovalcev z naše šole: Igor Šega, Sašo Bajt, Andrej Zoran, Drago Dobravc, Samo Škrubej, Vanja Hribar, Eva Škerlj, in Alenka Kastelic.
Drago Dobravc je osvojil naslov republiškega prvaka v
skoku v daljavo, kjer je dosegel 605 cm. Igor Šega je dosegel v teku na 60 m zelo dober rezultat 7,7, njegov sotekmovalec iz Bršljina pa je tekel desetinko sekunde počasneje. Učenec osnovne šole Katja Rupena Vlado Jurekovič je v teku na 60 m zasedel z rezultatom 1;29,2 drugo mesto. Sašo Bajt je v isti disciplini zasedel 4. mesto.
Andrej Zoran z naše šole je v skoku v višino zasedel tretje mesto. Zelo dober je bil tudi daljinaš Edi Zadnik, kije skočil v daljavo 596 cm in osvojil 2. mesto. Pionirji so ekipno osvojili 2. mesto, k temu pa je prav gotovo pripomogla tudi štafeta 4 x 100 m, ki je z rezultatom 48,4 zasedla 3. mesto. Pri pionirkah se je najbolje odrezala Janja Kralj, kije skočila v daljavo 521 cm in postala republiška prvakinja. Prav tako je postala republiška pfvakinja Marjeta Šuštaršič iz Šentjerneja, ki je
skočila v višino 155 cm. Varja Hribar pa je z rezultatom 146 cm zasedla 2. mesto. Z naše šole sta tekmovali še Eva Škerlj v metu krogle in Alenka Kastelic v teku na 600 m, kjer je dosegla čas 64,7. Pionirke so v skupni uvrstitvi zasedle 3. mesto. Prav gotovo smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, saj smo v skupni uvrstitvi spet zasedli 1. mesto.
Omenila bi še državno prvenstvo, ki je bilo v Beogradu. Naši atleti so zasedli odlično 4. mesto in s tem pokazali kakovost novomeške atletike. Med člani te ekipe sta bila tudi Sašo Bajt in Vlado Jurekovič. Oba sta še osnovnošolca, zato zaslužita še posebej veliko pohvalo, ker sta se uvrstila na to veliko in zahtevno tekmovanje mladincev.
ALENKA KASTELIC
Članica ššd
NA OŠ GRM
dosegli odlično 4. mesto. Pred nami so bili le Crvena zastava, IMR in TAM.
Tekmovanje je pokazalo, da naše delo le ni tako slabo organizirano. Hkrati se je pokazalo, da lanski uspeh na delavskih športnih igrah tudi ni bil tako naključen. Seveda pa bomo morali za prihodnja tekmovanja že prej izbirati najboljše tekmovalce med TOZD..
Naj na koncu še povemo, da so se naši športniki v vseh 9 disciplinah zares borili. — Športno srečanje delavcev motorne industrije Jugoslavije ni potekalo samo na športnih terenih in srečanjih, marveč je bilo tudi bratsko srečanje delavcev iz vseh naših republik in pokrajin.	JOŽE TURK
Odbojkarice IMV letos prvič na igrišču
Ženska odbojkarska ekipa IMV je doslej na delavskih športnih igrali odigrala že 5 tekem in dosegla naslednje rezultate:
IMV—Krka	0:2
IMV—občina	1:2
IMV—Pionir	0:2
IMV-Iskra	2:0
IMV-Novoles	0:2
Ekipa obstaja šele nekaj mesecev, zato od nje ne moremo pričakovati velikih uspehov. Resnost igralk in prizadevnost trenerja pa nam obetajo, da bomo v prihodnje dosegle še boljše rezultate. Seveda pa bomo morale še več trenirati kot doslej.
IVANKA KUMELJ
Izdelki
IMV v Maroku
V času od 28. 4. — 15. 5. 1977 je v Casablanci (Maroko) potekal tradicionalni splošni sejem vzorcev. Na tem sejmu je prvič sodeloval tudi IMV s svo-j imi eksponati in sicer s prikolicama ADRIA 330 SLB-DL in ADRIA 500 F GT, ter z vozilom MINIBUS 2200 D.
Naše sodelovanje na tem do sedaj malo znanem sejmu je tudi posledica želja in naporov IMV, da bi z državami v razvoju navezali čim tesnejše stike. Znano je, da za tem teži tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo.
Čeprav smo na sejmu sodelovali prvič in z relativno skromnim številom razstavljenih eksponatov, nas je presenetilo veliko zanimanje, ki so ga obiskovalci sejma izkazali celotni paleti proizvodov naše delovne organizacij e.
To potrjuje tudi dejstvo, da sta bili obe razstavljeni prikolici prodani že v prvih treh dneh trajanja sejma. Število ljudi, ki so se zanimali za možnost nakupa naših prikolic in nekaterih modelov iz programa dostavnih vozil, pa je preseglo vsa pričakovanja.
Naši predstavniki so zatrdili, da pravzaprav maroško tržišče
proizvode IMV posredno do neke mere že pozna. Glavni vzrok za to je v dejstvu, da francoski turisti prihajajo na maroške plaže s prikolicami ADRIA. Torej je naš direktni vstop na to mlado in perspektivno tržišče prišel ravno v pravem času.
Naša delovna organizacija trenutno še zbira rezultate in se pripravlja na popolnejši nastop, s čemer bo tudi maroško tržišče obdelano in vpisano v delovne uspehe naše delovne organizacije v okviru naporov celotne skupnosti.
Iz avtomobilske industrije
JAPONCI ŠE NAPREJ POVEČUJEJO PROIZVODNJO
Japonsko združenje proizvajalcev avtomobilov poroča, da je v preteklem fiskalnem letu, ki je bilo zaključeno marca letos, Japonska proizvedla 8,050.643 avtomobilov, kar je za 12,9 odstotka več kot pred-
hodno leto. Lani so izdelali 5,123.634 osebnih avtomobilov, kar je 9,4 odstotka več kot leta 1975. V istem času so izdelali tudi čez 2 milijona tovornjakov, 43.476 avtobusov in 4,465.169 motociklov. Še posebej pa se je proizvodnja vseh vrst motornih vozil povečala v letošnjem marcu. Izredna prodornost japonske avtomobilske industrije tako v proizvodnji kot v prodaji je rezultat skrajne avtomatizacije in kompjutorizacije, ki omogočata tudi za 40 odstotkov cenejšo proizvodnjo ob enakih stroških za osebni in družbeni standard delavcev kot so v navadi v Evropi ali v ZDA.
„DIZEL „V MODI"
Varčnost kot posledica energetske krize, kije prizadela svet in ga še vedno po malem „masira", je pravgotovo tudi pospešila nove raziskave dizel motorjev. Tako posvečajo zdaj precej pozornosti v raziskovalnih oddelkih velikih proizvajalcev izboljšanju zmogljivosti teh motorjev, še posebej pa tudi čim manjšemu onesnaževanju okolja. Poleg tradicionalnih proizvajalcev Peugeota in Mercedesa bodo začeli dizle proizvajati še Volksvvagen, Alfa Romeo, Fiat, Citroen, Opel in General motors, o proizvodnji avtomobilov na dizel pogon pa razmišljajo tudi Japonci.
Vzroki otroških nezgod
Ce pregledamo statistične podatke o um rij ivosti otrok vidimo, da umre največ otrok v vseh starostnih obdobjih zaradi nezgod. Vzroki nezgod so specifični za določeno starostno obdobje in so odvisni predvsem od aktivnosti in okolja, v katerem otrok živi.
Nezgode se dogajajo povsod in v vseh letnih časih: doma v stanovanju, zunaj na cesti, na železnici, ob rekah, jezerih, moiju in v gorah, pri igri, pri športu in na izletih.
Dojenček sam ni aktiven in postane najčešče žrtev okolja. Najpogostnej še nezgode pri dojenčku so opekline in zadu-štive. Opekline nastanejo na različne načine. Pri hranjenju dojenčka s prevročim mlekom ali čajem nastanejo opekline v ustih in žrelu. Posebno nevarne so opekline v spodnjem delu žrela, kjer je vhod v dihala. Vhod je zelo ozek in oteklina, ki nastane zaradi opekline, ga lahko popolnoma zapre, čemur sledi zadušitev. Čeje dojenčkovo ležišče v bližini štedilnika ali peči, lahko prekipi vrela tekočina in otroka opari. Nevarno je puščati košarico z dojenčkom v bližini železnih peči, ker se te tako razgrejejo, da se košarica lahko vname. Tudi plenic in dojenčkovega perila ne sušimo v bližini peči, ker lahko nastane požar.
Ko je dojenček starejši, ne leži več mirno, temveč pleza po posteljici. Če je ograja posteljice nepravilno narejena in so razdalje med palicami prevelike, vtakne dojenček glavo v špranjo, iz katere ne more več in se lahko zaduši.
Po prvem letu starosti, ko otroci shodijo, skušajo doseči vse, kar jim je dosegljivega in se pri tem ponesrečijo. S štedilnika vlečejo posodo in se pri tem oparijo. Pri mizi se polijejo z vročimi j edini. Dokler j e hoja še negotova, se spotikajo ob robove preprog in se dostikrat hudo rang o. Prav tako se večkrat pripeti nezgoda pri poskusih plezanja na stole in mize. Majhni otroci stikajo po vseh predalih in policah, kjer marsikaj staknejo. Zelo zapeljivi so zanje noži, britve in podobni ostri predmeti. Zgodilo seje že, da se je otrok z britvijo težko ranil po rokah in po vratu. Tablete in dražeji, kijih starši uporabljajo, so podobni bonbonom in zato za otroke zelo zapeljivi. Videli smo že hude zastrupitve z vsemi mogočimi medikamenti, zlasti pa z narkotiki in alkaloidi (beladona). Tudi alkohol je zelo vabljiv za otroke, posebno liker.
Ker otroci slabo prenašajo alkohol, smrtni primeri zaradi zastrupitve z alkoholom niso redki.
Majhen otrok ima navado, da dači vse v usta, nos in ušesa. To privede do hujših nesreč. Tujki, kot so gumbi, fižol, grah in razne lupine zaidejo iz ust prav lahko v dihala, kjer obtičijo. Tujki v dihalih lahko povzročijo nenadno smrt ali težje okvare na pljučih. Nekateri tujki zaidejo v prebavila in če se kje zataknej o, je često potrebna operacija. Zelo znane so nezgode, povzročene z vtikanjem fižola v nos ali sluhovod. Fižol tu nabrekne in gaje često težko odstraniti.
V svoji radovednosti in neizkušenosti se otroci nagibajo skozi okna ali čez balkonske ograje, izgube ravnotežje in padejo v globino. Čeje višina velika, pride do hujših nesreč ali celo do smrtnih primerov.
Mnogo nesreč povzroče električne naprave v stanovanju. Malo večji otroci kaj radi vtikajo v vtičnice razne kovinske predmete, kot so žice, žeblji in podobno. Na ta način pride često do lažjih in hujših poškodb z električnim tokom.
Tudi nezavarovano orožje je po malomarnosti staršev povzročilo že mnogo smrtnih nesreč. Ogenj je za otroke zelo privlačen. Če le morejo, pridejo do vžigalic in povzročijo požar,
sami pa pri tem dobijo lažje ali hujše opekline. Že več nesreč seje zgodilo ob novem letu, ob novoletni jelki. Goreče sveče v bližini vate na novoletni jelki so že nekajkrat povzročile požar in opekline pri otrocih.
Šolski otrok čita zvečer v postelji in si zasloni električno lučko s papirnatim zaslonom. Pri knjigi zaspi, zaslon prične od vročine deti in povzroči požar. Če se vnamejo preproge ali posteljnina, lahko to v začetku samo tli, pri čemer se razvijata ogljikov monoksid in dvo-kis. Oba plina sta zelo nevarna in sta že mnogokrat povzročila zadušitve. Do zadušitve z monoksidom in dvokisom lahko pride zaradi starih, pokvarjenih lončenih peči, naloženih s premogom, če ne vlečejo dobro in skozi razpoke uhajajo plini.
Z naraščanjem prometa rastejo tudi prometne nesreče. Skoraj vsak dan beremo v časopisu o otrocih, ki so postali žrtev prometa. Otrok j e neizkušen in se ne zaveda nevarnosti na cesti. Če zagleda na drugi strani ceste znanca ali kaj zanimivega, se ne ozre ne levo ne desno, temveč slepo steče čez cesto in dostikrat pod kolesa vozila. Prav tako steče slepo za svojo žogo, ki mu je z dvorišča padla na cesto. Otroci se kaj radi obešajo na vsa mogoča vozila, pri skoku ne pogledajo, kaj prihaja za njimi in postanejo
žrtev drugega vozila. Pozimi se zgodi dosti nesreč pri sankanju. Otroci se sankajo po strmih stranskih ulicah, ki vodijo na glavne prometne ceste.
Na vožnji z vlakom se otroci stegujg o skozi okna in gledaj o v smer vožnje. Tu jim kg rade padejo v oči iskre, ki lahko ranijo oko in povzroče huda očesna vnetja. Zaradi nepazljivosti staršev pretaknejo ves vagon in se obešajo po vratih. Na ta način se je zgodilo že mnogo nesreč, ker je otrok vrata odprl in padel iz drvečega vlaka.
Tudi pri športu, igrah in na izletih pride dostikrat do hudih nezgod. Pri nekaterih športih so otroci boj izpostavljeni nezgodam kakor pri drugih. Pri nogometu so najpogostnejši zlomi kosti ali pa poškodbe trebušnih organov zaradi udarcev. Pri zimskih športih, smučanju, drsanju in sankanju nastanejo po padcih lahko hude poškodbe možgan, težki zlomi kosti in razne poškodbe notranjih organov. Pri plavanju v deročih rekah, v jezerih in na morju so otroci vsako leto žrtev nesreč. Do utopitve pri otroci pride zaradi objestnosti, zaradi neznanja plavanja, včasih pa pri plavalcu tudi zaradi preutrujenosti.
Tudi pri igrah se dostikrat pripetijo hude nesreče. Padci z drevesa, poškodbe očesa pri igrah z lokom, zračnimi puškami in fračami so na dnevnem redu.
Večji otroci radi hodijo v gozd, ki ni zanje brez nevarnosti. Tu so izpostavljeni kačjim pikom, zastrupljertju z volčjimi jagodami in zastrupljenju s strupenimi gobami. Žgodilo se je že, da so otroci našli v gozdu napolnjene perle s ciankalijem, ki sojih neprevidni lovci nastavili lisicam. Perle so podobne bonbonom, zato jih otroci vtaknejo v usta, kar povzroči takojšnjo smrt.
Mnogo nezgod pri otrocih lahko preprečimo ali njihovo število vsaj omejimo, če pomislimo na možnost nesreče. V stanovanju zavarujmo vse električne naprave, odstranimo zdravila, vžigalice ter vnetljive in eksplozivne tekočine iz otrokovega dosega! Poskrbimo, da je otrok pod stalnim nadzorstvom! Večje otroke nenehno opozarjamo na nevarnosti prometa! Ne puščajmo otrok samih na daljše izlete, na pohode po gozdovih in na kopanje brez nadzorstva! Le tako bomo znižali invalidnost in umrljivost otrok zaradi nezgod.
Prof. dr. LEOMATAJC
Osnovna šola Grm ima eno izmed najboljših šolskih športnih društev v Sloveniji.
IZ DISCIPLINSKE
Odbor za ugotavljanj e kršitev delovnih dolžnosti j e v maju in juniju izrekel ukrepe naslednjim delavcem iz tozd Tovarne avtomobilov:
IZKLJUČITEV IZ DELOVNE ORGANIZACIJE:
1.	Jesih Jože, 1960, delavec na priučitvi, je vzel v TA tahograf s števcem in uro, 10 ležajev za vztrajnik pri menjalniku in 2 ležaja za kolesa R—4.
2.	Škrbec Alojz, 1933, NK delavec, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela. Škrbec je kronični alkoholik, vendar zdravljenje odklanja.
POGOJNA IZKLJUČITEV IZ DELOVNE ORGANIZACIJE:
1.	Gašperič Darko, 1960, delavec na priučitvi v TA, je poskušal vlomiti v zaboj z orodjem. H kraji je nagovarjal tudi druge.
2.	Šneler Janko, 1960, delavec na priučitvi v TA, je nagovarjal Jesiha Jožeta k kraji.
3.	Sašek Željko, 1955, strojni tehnik v TP, večkrat zapusti delovno mesto in gre brez dovoljenja v mesto. S seboj vabi tudi svoje podrejene.
4.	Jakič Jure, 1955, NK delavec, je med delovnim časom zaradi vinjenosti spal.
USTANOVITEV BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
Na letni skupščini osnovne organizacije sindikata TOZD Mirna konec leta 1976 je bila ustanovljena blagajna vzajemne pomoči. Aktivno j e začela delovati aprila 1977. Člani 10 OOS so na seji v aprilu ustanovili upravni odbor blagajne vzajemne pomoči, ki ga sestavljajo:
Bartolj Majda — predsednik, Bevc Milka - tajnik, Kržič Terezija — blagajnik, Berg Jože
—	član, Mikložič Pavla — član, Drčar Anton — član, Tintor Marinka — član.
V blagajno vzajemne pomoči se lahko vkjjuči vsak član OOS in s tem pripomore k bolj organiziranemu zbiranj u sred štev. Denarno posojilo pa naj bi dobili člani blagajne vzajemne pomoči takrat, ko bodo v sili ali kadar posojilo sicer nujno potrebujejo.
Do sedaj se je vključilo v blagajno vzajemne pomoči TOZD Mirna 109 delavcev, ki so vpisali mesečno vlogo od 20
-	100 din. Do sedaj ni bilo dano še nobeno posojilo, ker ga lahko dobijo člani šele po dveh mesecih članstva.
MAJDA BARTOLJ
5.	Cerovšek Alcjz, 1954, NK delavec, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela, ob sobotah ne dela, večkrat pa se med delovnim časom tudi skrije in spi.
JAVNI OPOMIN:
1.	Adlešič Leopold, 1953, RTV mehanik, je 2 dni neopravičeno izostal z dela.
2.	Kemperle Franc, 1949, NK delavec, zaposlen na montaži R—4, je predčasno zapustil svoje delovno mesto in je s tem resno ogrozil produktivnost montaže.
3.	Golež Nikola, 1954, KV avtomehanik, je že ob 11.30 zapustil svoje delovno mesto na montaži R—4. S tem dejanjem je resneje ogrozil produktivnost na montaži.
4.	Jeralič Janez, 1946, NK delavec, si je prisvojil usnjene rokavice. Vrataiju, ki gaje zalotil z rokavicami, je dal lažne podatke o sebi.
5.	Brudar Miro, 1953, viliče-rist, je z nepravilno naloženimi paletami po3c odoval osebno vozilo. Odbor je pri izreku ukrepa upošteval dejstvo, daje bil viličar pošk od ovan. Brudar pa bo moral povrniti tudi polovico nastale škode.
6.	Rebzelj Franc, 1956, NK delavec, je več dni neopravičeno izostal z dela.
7.	Jagunič Mijo, 1953, KV strugarje več dni neopravičeno izostal z dela.
8.	Kastelic Jože, 1957, ob obisku kontrolorja bolniške ni bil doma, čeprav mu je zdravnik predpisal zdravljerje doma.
9.	Kosi Darja, 1960, NK delavka, ni bila doma, ko jo je obiskal kontrolor bolniške.
10.	Kotar Vlado je več dni neopravičeno izostal z dela. (1949)
11.	Žarn Jože, 1947, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela. Je pa tudi zelo nediscipliniran delavec.
12.	Pečnik Cveto, 1958, NK delavec, ni bil doma, ko ga je obiskal kontrolor bolniške.
13.	Juršič Anton, 1958, ni bil doma, ko gaje obiskal kontrolor bolniške.
14.	Klobučar Jože, 1950, NK delavec, je večkrat predčasno zapustil delo zaradi vinjenosti.
15.	Jakše Rajko, 1955, NK delavec, je večkrat neopravičeno izostal z dela.
16.	Vrhovšek Rudi, 1960, NK delavec, je hotel predčasno zapustiti delo, vrataiju pa je izjavil, da ima dopust.
16.	Sušin Roman, 1950, KV avtoličar, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela.
17.	Stipanovič Marko, 1953, NK delavec, je med delovnim časom prinesel v tovarniške prostore alkoholno pijačo.
18.	Škrebljin Miroslav, 1952, KV elektromonter, je med delovnim časom bral stripe.
19.	Kovačič Draga, 1937, NK delavka, je v tovarniške prostore prinesla za svoje sodelavke 2 litra ruma.
20.	Saje Jože, 1951, NK delavec, je povzročil na R—4 materialno škodo. Škodo v znesku 360,00 din bo moral povrniti.
21.	Bojane Jože, 1922, NK delavec v OPP, ni bil doma, ko ga je obiskal kontrolor bolni-ške«
22.	Pirc Marga, 1959, NK delavka, je več dni neopravičeno izostala z dela.
23.	Čavič Peter, 1937, je bil vinjen na delovnem mestu.
24.	Dimc Alojz, 1956, viliče-rist, je zaradi nepazljivosti pri
nakladanju na viličarja poškodoval tri osebne avtomobile.
25.	Badovinac Drago, 1961, delavec na priučitvi, ni bil doma, ko gaje obiskal kontrolor bolniške.
26.	Rupar Anton, 1928, NK delavec, je dvakrat zapored zapustil predčasno delo, večkrat pa se tudi škrge, tako da ga preddelavec zaman išče.
27.	Penca Franc, 1951, PK delavec, si je prilastil ogledalo za avtomobil.
28.	Žbert Dušan, 1925, KV strojni ključavničar, je odšel med delovnim časom iz tovarne in se vrnil vinjen.
29.	Šest Božena, 1933, NK delavka, je zapustila delovno mesto brez dovoljenja, iz mesta pa se je vrnila z več litri alkoholnih pijač.
30.	Per Alojz, 1951, NK delavec, si je prilastil zunanje ogledalo za R—4 in ga montiral na svoj avto.
31.	Kobe Anton, 1937, NK delavec, je 2 dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela.
NESREČE PRI DELU
V letu 1977 je bilo na Mirni že 15 nesreč pri delu. Največ nesreč pri deluje bilo v lesnem oddelku in v kovinski proizvodnji. Najtežjo nesrečo pri deluje utrpel učenec v gospodarstvu, kateremu je bila amputirana četrtina prvega členka leve roke. Ta primer nezgode je obravnaval tudi republiški inšpektor dela.
Glede na število nesreč pri delu v letošnjem letu predvidevamo, da bo letos več nesreč, kot jih je bilo v preteklem letu.
MAJDA BARTOLJ
Najbolj veselo in razposajeno je seveda ob pustu. Tedaj priredijo učenci po ulicah Novega mesta pravi karneval, ki si ga ogleda veliko število Novomeščanov.
II 5412/1977
nr m a	lU/H"
	
1	SfsV ■ *■*	- st?	;TV v
'&KkR it#	
	r :	
		
		
Pakoštani, kjer imamo delavci IMV na razpolago čez 200 ležišč v prikolicah Adria, bodo letos zaživeli v znamenju „mevejevcev". Naš kamp še nikoli doslej ni bil tako poln kot bo letos. Zato bi bilo prav, da začnemo razmišljati o povečanju njegovih zmogljivosti.
PREDSTAVLJAMO VAM
Inštitut .»Jožef Štefan"
Pridružujemo se prizadevanjem slovenskih znanstvenih inštitucij za zbližanje z združenim delom, zato objavljamo v Kurirju krajšo informacijo o dejavnosti inštituta Jožef Štefan.
Inštitut ,,Jožef Štefan", ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, je imel v preteklih letih pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture.
Poleg številnih osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, želimo še posebej opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo j ih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemijske, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga instituta kot
raziskovalne oiganizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotrn način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov.
Naj navedemo nekaj organizacij združenega dela, s katerimi tesneje sodelujemo: NE Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Iskra, Comet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, žlezama Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno in še mnoge druge.
US šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znanosti, več kot 150 magistrov in diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na IJS se raziskovalno udejstvuje večji del univerzitetnih učite jev na naravoslovno-matema-tičnih fakultetah. Tako, na primer, je velika večina fizikov pa tudi velik del kemikov prišlo prav z naše inštitucije. Mnogi od njih so ob raziskovalnem
delu na IJS postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih.
US je prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela inje še danes ena izmed najaktivnejših inštitucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delo leta 1963. US je organiziral Republiški računski center in prispeval zanj večino vodilnega kadra. IJS organizira tudi poslovanje na osnovi računalniške obdelave podatkov za številne naročnike. Od vsega začetka je US sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. IJS je prispeval originalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Slovenji US edina ustanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktoiji in so dolga leta študirali razne znanstvene in tehnolo&e prob-
leme na področju nuklearne tehnike.
Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, n.pr. feroelektrikov in piroelektri-kov, keramike, trdih materialov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na o ko j e (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). US uvaja modeme metode v medicino, na primer biokiber-netika in biofizika. IJS je v skrbi za oko j e razvil in vpeljal razne izredno zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi. US je vedno predstavljal inštitucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih znanstvenih informacij in tehnologije z vsega sveta. Zajemamo jih pri izvoru, preden se skrijejo za komercialne bariere.
Gre torej za celo mavrico raziskav, ki pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ali pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo.
W b3IN itn: