3m lUmtn Se. fflaitfiiit bes finifcrs! ®er t. f. ©d)i»iii-j)cvid)tsf)of <SiŁfi fjnt nad) bcv Ijeute, ben 14. 3uli 1886 burdjgefiiljvtcit SdjnnirgenrjjtSBirfjanbltuig 511 8Jed)t ancvfannt: iNidjael S3ošnja(, &Bcainter bev f. f. priu: @iibbab,n= (jcfellfdjoft in $., 9teic^&ratl)?= mib Pcutbtai^abgcorbneter in Sifli foi fdjitlbiii, cv fjabc babuvdj, bajj fv ben in bcr 'Jhmuner 22 be« XIX. '3ai)vgang« «0111 28. 3Kai I880 ber iu 9Jtorbur<i ev» fdjeinenbcii periobifdjen Sntdjdjnft ^SIovenski Gospodar" miter bcr Sliiijdjvift nPoalanou abiiebrncfrcit unb mit iMitja Šošnjaf mitcrfertigten %xt\td begiiuictib mit »ciiSortcn: ,,znani (kmetski piijatel) doktor Ed. Gl.uitschnigg' mib cnbiucnb mit ben iiBorteii: nč<> se lo resnica tiskati boee" — mib cnttjaftfiib bie Siiffiirjrniigfii: ,,d;i!je tudi rii gospodu doktorju znano" bi« prav debeio zlagali uiib kar su pa tičn ooiUnja o hinelju" bio nekaka nesr.imna Iažn — an bie 9febaf:ion ber geiiamiteii pcviobiidjeu ©riitJidjvift 511111 SBei^itfc bcr Stucffeflung uub fo^iiiinen SBtitcvBetbreituiici etngefcnbtt unfc mif (oldje SBeife jui 2)ni(fleijitng mib SBeitevžtrbrcitung bcsfclben nutgeruhft [;at, — in biefct ®uicf[d)riit bcii ®v. @buavb @[aiu(djnigg, SbUocaton in Sifli nantfntlid) obev bnrdj auf ib,n papeiiben fieitiijeic^eii bitvd) SKittljeiluug Bon cntftetltcn ober crbidjteren Sfiatjodjen eiucv beftinmitfit uiieljvenbaftcn §anb!img bcfdjnlbigct 5» I;abcn, n>e(d)e biefcn in bet bffentlidjen iDieinutig ueviidjtlid} ;u madicii obcr f)eiab;ufc^fii ficeignet (tiib — unb nicvbe mcgcn beS ^iebmdj begriinbetcn SBorgei^enž r,cgcn bic @id)erb,cit bcr Stjte im ©innc bci- §. §. 7, 488 imb'463 @t ©. in OcmSfjljeit bcr fctilevcii Oefel3cfftcllc niiter SlmBcnbuiifl bcr §. § 2GR, 260b imb 2G1 @t. @. ,;u eincv ©etbftiafe «011 140 f(. 311 ©linfttu bc6 2Irmcit» fonbe* bev ©tabtgemciiibe iDJarbiirg, mib im Uiieinbriiin!id)fcit«= fatte 311 cinrr 2lrveflfivafe uon 28 Sagen, norjdjai-ft niif. fiiiem Jafttage »uSiljeiit(id) mib lucitevcG gcmag §. 389 @t. $. O 311111 (Iriatjc bcv iioftcit bc« ©tvafBerfa^renž eucnt. bež SSoUjiigeS oec= uvtt)ei(t. — ©leidjicitig rocvbe in ©einajjrjeit, bc« §. 35 <p. ®. «on bcr fiir bie Bevtobifcfje ®iurJidjiiit ,,Slovcii3kl Gospodar" et' (icgcnbfii Sautiaii ber 33etrag boii G0 f(. 311 ®iinncii be^ Wnnen« fonbf« ber ©rabtgemetiibe SKarlmrii at« Betfaflen crftSrt. $. f. flrci*gerirf)t Sidi, om 14. 3uli 1886. Žalostna prikazen. Stevilke govor^. To se izpozaava čedalje bolj in na Daaaju biva sedaj posebna uradaija, da skuplja poročila iz razaih dežel in o raznih rečeh ter jih potem aopet razdeljaje v posebne akupine. Ime ji je osrednja statiatičaa koraisija. Oboje delo je mndno, toda aila podačljivo, to pa še 0 nekaterih strokah čisto poaebno. Sedaj je izdala pregled tacih številk za leto 1884. Le-ta pregled kaže ,,ljadsko gibanje" ter gre precej na tanko. Kdor si ga ogleda, izve lehko veliko iz njega. Tu atoji atevilo poročenih, rojenih, umrlih v poedinih deželah in potlej po celem ceaarstvu v kup. Nas zanima izlasti pregled o. mladem naraščaja, o porodih. Dve vrati jih iijda, v prvi atoji JtSTJtek^otrok rojenih v zakonu,\fv dragi pa rojenib^^eV zakona. !lvn tu ae človel^ lve kaf^Urjvzame nad atevilkamr, ki jih gleda. Stevilo^ikzakonakih. otrok je namreč aila velikoŁj/j.5fiS gojema, marveč še le vedno raate. V celei_* eesttratva pride na 1000 otrok že blizu 148 ne^^bnakih in je torej že vaak 7. otrok nezakonsk.*~To razmerje preaeže še aicer samo ena država v celi Evropi, namreč bavarska kraljevina ali ona je, če jo primerja človek naši državi, majhina in je tedaj v našem ceaarstvu največje atevilo nezakonakih otrok. To je vredao, da ae premiali reano in ae tem bolj, ker nae uči vsakdaaja izkušnja, kako da je križ 3 tacimi otroci. Da nie ne omenimo o grehih, koliko ia kacih da ae drži atarišev teh otrok, vpraaamo samo: kako atojčva z njih vzrejo in. kako potlej z ajih življenjem? — Odgovor je na oboje vpraaanj edin — da alabo. Kar ae tiče slabe vzreje, je taka pri njih čisto navadaa. Krivi se vč, da je niao ubogi otroci in po goatem še tudi mati ne. Reva je in največkrat v službi, ki ji ne paati atoriti kaj za otroka in mora ga izročiti kaki dražini. Le ta je še revaiša od aje in vzprejme le otroka, ker dobo za nj par goldinarjev in teh ne obrne za otroka, marveč za-se, za avoje potrebe. Naravna posledica tega pa je potle.j to, da otrok hira ter umrje gladu in smradii. To ae potrjaje tudi v številkah. Izmed 1000 nezakon8kih otrok umrje jih že y prvem letu 746 in jih torej preživi svoje prvo leto aaino pičla tretjina. Pri zakonskik jih amrje v prvem leta malo več, kakor polovica, človek pa bi po naravi eodil, da bi bilo narobe, aaj ao nezakonake matere po navadi ae mlade in f-vrste v tem, ko so zakonske že več-krat slabe in izpite. (Koaec prih.)