Anton Klodič, vitez vSabladoski. Ob 25 letnici deželnega šoiskega nadzorništva. llfc11^ ^. listopada je minulo 25 let, odkar posluje na Primorskem kot deželni šolski nadzornik velezaslužni gosp. Antori Klodič, vitez Sabladoski. Umevno je, da je občespoštovanemu in priljubljenenm jubilarju došlo tem povodom mnogo čestitk od blizu in daleč. Prvi je čestital jubilarju c. kr. namestnik v Trstu vitez Rinaldini, za tem pa dvorni svetovalec pl. Krekich; potem so prišli na vrsto drugi uradniki — Iz Gorice so došle v Trst tri deputacije. V imenu učiteljskega osobja na učiteljišču in obeh vadnicah so prisli p;g.: ravnatelj Hafner, prof. Motz, učit. Skubin in jedna učiteljica; izrocili so mu umetniški izdelan album s slikami vsega osobja. — Za učiteljstvo goriškega okraja so došli gg.: ces. svet. Pran Vodopivec \n nadučitelja J ug iz Solkana in Lovrenčič iz Št. Petra; tudi oni so izročili lep album s fotografijami odbora uciteljskega društva. — Imenom učiteljev slovenščine (stalnih in začasnih) sta se poklonila gg. prof. Plohl in Kragelj, ki sta mu izročila krasno prigodno pesern, lično tiskano v ,,Goriški tiskarni" na kartonu; zložil jo je g. dr. Hilarij Zorn, a podpisalo se je devet profesorjev. — Kopersko učiteljsko društvo je pa imenovalo viteza Klodiča svojim častnirn članora prigodom te njegove 25-letnice. Ličen diplom mu je že izročilo. Gospod deželni šolski nadzornik vitez Klod i^-Sabl adosk i stekel si je v svoji dolgoletni, odgovorni službi ne-le mnogih zaslug kot strokovnjak v šolstvu ter dosegel s tem Najvišje priznanje, ainpak pridobil si je radi svojih osebnih ljubeznjivih lastnostij prijateljev v vseh slojih. Anton vitez Klodič-Sab 1 ado sk i je — kakor piše ,Soča" — b e n e š k i S1 o v e n e c. Rojen je bil 1. ! 836. pri H 1 o d i č i h pod Livkom na uni strani Matajurja. Po materi je poljske krvi. Ne vemo natančno kako, ali zdi se nam, da stari oče Sabladoski je bil vojak pod Napoleonom; ostal je na Beneškem, kjer se je oženil. Jeden sin je postal duhovnik, ki je služboval nad _() let na Livku, a njegova sestra je bila — Klodičeva rnati. L§ naravno je, da je mali Klodič pogosto zahajal k stricu niiuncu" na bližnji Livek. Ta nm je pomagal, da se je izšolal; pri njein je navadno preživljal veoino šolskih počitnic. —Naravno, da se je Klodie pozneje vedno hvaležno spominjal svojega strica, kar dokazuje posebno okolnost, da je vzel njegovo ime Sabladoski kot pridevek, ko mn je podelil presv. cesar vitežki naslov za zasluge, kat<;rti si jo stekel za svoj razvoj ljudskega šolstva na Primorskeni. Že v svojih mladih in dijaških letih je Klodič pogosto zaliajal v sosednji Kobarid, ki je postal, rekli bi, njegova druga domovina. — Tam se je že zgodaj seznanil s slovečo in imovito kobariško rodbino — Pagliar uzzi j e vo, ki je pozneje postavila tenielj njegovi rodbinski sreči in tudi imovitosti. (Prva soproga mu jc kmalu umrla; zapustila mu je nadepolnega siiui Antona, ki je bil zelo nadarjen mladenič, posebno izboren slikar. Ali uinrl je tudi on v mladoniški svoji dobi kakih 20 let. Druga soproga je bila zelo izobražena starejša hči Matilda Pagliaruzijeva, sestra proslavljenega pesnika Krilana — najmlajšega sina Josipa. D\ra starejša sinova sta umrla nagle smrti; mlajši hčeri Mirni in Adela ste umrle v Gorici pred 6 in 7 let.i, da je ostala tako kot edina potomka te znamenite rodbine prej itnenovana gospa Matilda Klodioeva.) Klodic si je izvolil filologijo in je postal profesor najpoprej v Gradcu in potem v Splitu (Dalmacija). Od 1. 18(54. do 18(>7. je uoil latinšcino in grščino na raestni gimnaziji v Trstu. To službo je opustil in cakal na služba na c. kr. gimnaziji v Gorici. Ta čas je živel v dragem mu Kobaridu, kjer je bilo takrat veliko zanimanja za — predelsko železnico. In oni prosti čas ga je spodbudil, da je spisal igro v verzih — BNovi svet", ki se je premenila pozneje v ,,Materin blgoslov''. (Tiskana je bila 1. 1868., pozneje menda 1. 1875., a najzadnje v ,,Slovanski knjižnici" 1. 1895.) Veoina oseb je vzeta iz življenja, celo imena so ostala prava. Originalna moža Vitiklič in Le.ščar živita še danes, učitelj je še danes nadučitelj v Kobaridu, zdravnik Konniiller je n. pr. urarl letos v Kastvu. Leto pozneje ,je prišel za profesorja v Gorico, a 4. listopada 18 70.. je bil imenovan deželnim šolskim nadzornikom za s 1 o v e n s k e i n 1 a š k e š o 1 e v T r s t u i n o k o 1 i c i, z a v s e 1 j u d s k e š o 1 e v I s t r i, z a u c i t e 1 j i š č a i n s 1 o v e n s k e 1 j u d s k e š o 1 o na Goriškem. — V tej službi je ostal do danes, le da je po smrti bivšega deželnega šol. nadzornika srednjih šol, Gnada,tudi nadzornik za slovenščino na teh šolah (1. 1880.) Ta dolokrog je pač obširen, znamenit. Pred njegovimi očmi je narastlo tudi naše šolstvo do one stopinje, ki je zares v čast in ponos deželi goriški. No bojimo se oporekanja, ako zatrdirno, da ljudsko šolstvo na Goriškeni sveti pred vsakim drugiin na Slovenskem, kajti tu imajo narodno šolo že od prvega početka, a učit^ljstvu se ni bilo nikdar borit.i s kakinii nemškutarskimi nadzorniki. Učiteljstvo se pa vzgaja na ueiteljiščih v Kopru iu Gorici, kjer se poučuje najvec predmetov v narodnom jeziku, v prvem tečaju celo vsi predraeti, a še le v drugeni se poučujeta v nemščini dva predmeta. Slovenščina nima niti na učiteljiščih v Ljubljani tolikega obsega. — Da za tako uredbo našega šolstva vitez KJodič ni brez zaslug, to nam lahko veruje vsakdo, a prav to je bilo, je in bo velikega pomena za duševni razvoj našega naroda. — Učne načrte za ljudske in meščanske šole je izdal v štirih jezikih: v neinšketn, italijanskem, slovenskem in hrvaškera: res, da je imel pomočnikov, kajti delo je vsestransko obsežno, toda vodeči duh je bil on. — Sam presv. cesarjeodlikoval moža za tako delovanje z redorn železne krone 111. vrste, povišan je bil v viteza s pridevkom Sabladoski, kakor smo omenili že zgoraj. Vitez Klodio je izdal, kakor srno otnenili, svoj ,,Materin blagoslov' že tretjikrat; zadnja izdaja je najboljša. — P°leg" tega je izbral in uredil pesnii in druge spise svojega svaka Krilana — Josipa Pagl iaruzz ija. Drugi zvezek pesmij izide 15. grudna v dvojnatem snopiču ,,Slovanske knjižnice". Več Krilanovih pesmij je spretno preložil na nemški jezik in jih priobčil v ,,Oesterr.-Ungar. Revue". 0 jeziku beneških Slovencev je napisal veo razprav; v tem narečju (v šempeterskem) je priobčil nekaj pravljic v bivši Marušičevi ^Domovini". Ze iz delovanja satnega spoznamo, da je ostal vitez Klodič vedno zvest sin svojega naroda. katerega ni zatajil nikdar. Veliko itnamo Slovenci celo sloveoih rnož, pisateljev, pesnikov in politikov, katerih otroci so renegati, da, očitni naši nasprotniki, da rnora v srce zaboleti slehrnega Slovenca, ko čuje njih ime! Toda vitez Klodič, dasi v visoki slnžbi v Trstu živeč, vzgojil je svoje nadarjene otroke v narodnem duhu. V vseh šolah so bili zapisani kot Slovenci, a slovenščine so se pridno učili, da jo dobro poznajo ne le v govoru, ki je občevalni jezik v domačem krogu, nego tudi v pisavi. — Navajamo te podrobnosti iz zasebnega življenja, kajti one najbolj osvetljujejo moža, na katerega morerao biti Slovenci ponosni. Cast in slava niu! Zakljucujemo te vrstice z iskreno željo, da bi ljubi Bog vrlega slovenskega šolnika, dobrega rodoljuba, pisatelja slovenskega ter iskrenega podpornika in prijatelja ljudskega ueiteljstva in solstva še mnogo lot ohranil zdravega in zadovoljnega na svojeni raestu v daljni razvoj in napredek Ijudskega šolstva ter v prid in blagor Ijudskega ueiteljstva !