Štev. 25» V Ljubljani, dne 19. junija 1919. Leto W» — (Za n.mOf s u—, n Amuika Is dnt* DOMOLJUB & - F« Tiurlrt. lte*Ulu Štajerci, kvišku! Na Kranjskem je ogromna večina kmetov .rganizirana v Kmetskih Zvezah, ki se vse prav živahno gibljejo. Uspehi se že kažejo: oblasti in uradi so začeli izprevidevati, da bo treba kmetsko moč upoštevati. To je uspeh organizacijo. Toda, da bodo naše vrste močnejše, naš pritisk silnejši, se nam morate pridružiti tudi Štajerci s prav isto vnemo kot kranjski kmetovalci. Marsikje po Štajerskem so se že osnovale Kmetske Zveze, marsikje pa še spe globoko spanje. Vzdramito se, Štajerci, in pridno snujte Kmetske Zveze 1 Za pomoč so obrnite na tajništvo Jugoslovanske Kmetske Zveze v Ljubljani, ki vam bo v vsakem oziru rada šla na , !;e. Kvišku torej, ker le v organizaciji je moč in uspehi Nerednosti pri klasifikaciji konj. Na osrednjo pisarno Jugoslov. Kmetske Zveze je došlo že zelo mnogo pritožb zoper postopanje nekaterih komisij pri klasifikaciji konj. Samoobsebi je umevno, da si pri takih obširnih klasifikacijah morejo primeriti pomote, celo krivice, toda iz prevelikega števila pritožb moremo sklepati, da te krivice niso samo slučajne in posamezne, temveč da so mnogoteri člani komisije naravnost namenoma in iz sebičnosti zlorabljali svojo službo in oblast in da se niso še otresli tistega duha raznih avstrijskih vojaških in nevojaških rekvizitorjev, ki so goljufali kmete in drŽavo zato, da so polnili svoje žepe ali žepe svojih prijateljev. Pa ne samo to: nekateri gospodje pri teh raznih komisijah so bili toliko predrzni, da so kmete, ki so izrazili svojo upravičeno nevoljo proti pristranskemu in krivičnemu postopanju, zmerjali s surovimi psovkami prav po receptu zloglasnih avstrijskih oficirjev. Saj naši kmetje radi dajejo državi, kar ji gre, toda krivice in enostranskega postopanja ne bodo prenašali. Komu naj bo pa všeč, če vidi, da komisija vzame konja tam, kjer je za obdelovanje polja ne samo neobhodno potreben, ampak tudi nenadomestljiv, a tam, kjer je dosti konj, in je lahko pogrešiti enega ali dva, jih pa pusti. Ali je to pravično? Ali se s tem goji od strani državnih zaupnikov zaupanje in ljubezen do države? Ali ni to boli protinarodno in državi nevarno delo, ltot morda delo kakega nemškutarskega pisača v zakotni kancliji kakega urada. Če je po takih kan-clijnh potrebno »čiščenje«, kakor to vedno GLASILO JUGOSLOVANSKE : KMETSKE ZVEZE : s in vedno povdarjajo nekateri časopisa, je tembolj potrebno po raznih takih komisijah in tudi uradih, kjer sicer sede patentirani Slovenci, ki imajo celo na jeziku pripeto slovensko kokardo, a narede s svojo sebičnostjo in surovostjo državi večjo škodo, kot kak zakotni nemškutar, ki se trese, kot šiba na vodi. Jugoslovanska Kmetska Zveza pa je poslala vse pritožbe na pristojno mesto. Ker smo prepričani, da državna oblast nima nobenega namena našim ljudem delati krivico, upravičeno upamo, da se bodo pritožbe preiskale in kjer so se zgodile krivice, le-te tudi popravile. Vsak neorganiziran kmet škoduje močikmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! Napad na ljudsko šolo. Čujemo, da hoče belgrajski naučni minister dati ukaz — po navodilu slovenske liberalne stranke — da naj se v vseh ljudskih šolah uradno priporoča, naj učenci pristopijo v sokolski naraščaj, ' Če je to res, je to za nas napoved naj-ostrejšega ia brezobzirnega boja. Mi smo prepričani, da belgrajski minister ni poučen o razmerah na Slovenskem v tem oziru in misli, da je Sokol pri nas to, kar je v Srbiji, namreč golo telovadno društvo brez političnih zvez in brez kulturnobojnih načel. Pri nas ni tako, to vemo vsi. Pri nas je Sokol prvoboritelj svobodomiselstva in naj-odličnejši, najdelavnejši član liberalne stran, ke. Pri nas stoji Sokol tako izrecno na svobodomiselni podlagi, da krščansko misleči fantje niso mogli biti več člani Sokola, temveč so morali ustanoviti lastna telovadna društva. »Sokol« radi svojega strogo svobodomiselnega značaja, katerega se tudi prav nič ne sramuje in radi svoje ostro liberalno politične barve po deželi nikjer ni mogel z večjim uspehom razpeti svojih kril. Sedaj naj mu pa pomaga država. »Sokol« se naenkrat smatra kot državno društvo, katerega seveda mora država na strani podpirati, In da se bo kolikor mogoče utrdil, naj se začne v šoli, med mladino, Vsi otroci, ki hočejo biti pridni, morajo pristopiti v »Sokola«, Kaj se pravi to? 1. Država naj z vso svojo oblastjo in močjo vpliva na to, da se svobodomiselno, protikrščansko naziranje začne vzgajati že 1 ■ SpUl Ia do-pUl m poli-I/.|oi Ur.d* tlim J).-molf.b«*, Ljubljani, . Kopitar).v. ■Hc«. — Ntrofaliu, rtkltmAcij« In I*. Mr.ll p.t Upiavniitru MDomol|ab.-a ........m. Unblluu, KoplUil.va ollc. v otroku. In sicer naj stoji ta propaganda pod državnim varstvom. 2, Že pri nežni mladini naj se prične politični boji. Zakaj brez dvoma je, če s« otroci vpisujejo v naraščaj, da bo veliko otrok, ki ne bodo pristopili k »Sokolu«* ampak k »Orlu«, ki ni prav nič manj pa-triotičen kot »Sokol«. To se godi že zdaj. Na neki šoli v bližini Ljubljane so si, otroci stepli med sabo in se obkladali c nečednimi primki: »čuki«, »sove«, Drugod (tudi v bližini Ljubljane) se je primerilo, da je imel sokolski naraščaj izlet in so prišli otroci ob polnoči domov. In tako še v mnogih krajih. Naše načelo pa je: 0isarja V. Polaka precej obse-len, pa dvomimo, če dovolj premišljen čla- nek o tej zadevi, spregovorimo zopet o tem besedo. Po obč, upravi št. 61.917, str. 62, imamo na (bivšem) Kranjskem 368 občin; od teh ima pod 500 prebivalcev 98 občin, od 500 do 1000 prebivalcev 103 občine, od 1000 do 2000 stanovnikov 84 občin, od 2000 do 5000 76 občin, nad 5000 ima 6 občin. Po obsegu je do 25 km5 221 občin, 92 občin meri od 25 do 50 kmJ, 54 občin meri nad 50 km5. ' Po direktnem davku: 91 občin plačuje davka manj kot 2000, 134 občin plačuje davka od 2000 do 5000, 80 občin od 5000 do 10.000, 42 občin od 10.000 do 20.000, 12 občin od 20.000 do 30.000, 7 občin pa nad 30.000. Ako primerjamo druge stare kronovi-ne, ima: Kranjsko 77% vseh občin pod 2000 stanovnikov, Koroško 80%, Štajersko 94%, Goriško 80%, Istra nima občin pod 2000 nič, pač pa 31 občin od 2000 do 5000, 15 nad 5000. Povprečno število prebivalcev je znašalo vletu 1900 za eno občino: Na Štajerskem 871, na Koroškem 1454, na Kranjskem 1415, na Goriškem 2242 in v Istri 6390. Iz tega se razvidi, da so povprečno najmanjše občine na Štajerskem, na Koroškem in Kranjskem z*lo enako velike, največje pa v Istri, Dalje se opazuje, da se je od leta 1869 število občin po vseh kro-novinah dosledno povečalo, najbolj na Koroškem, na Kranjskem je nastalo v 50 letih 19 novih občin. Iz tega sledi preskušeno dejstvo, da v ljudstvu nikakor ni te želje, da bi se občine poveča vale, ampak narobe — če bi se reč lažje izpeljala in bi nc bilo toliko ovir, marsikje bi se občine še bolj razdrobile in število občin bi še bolj naraščalo. Kako pa vendar, da sc gotovi krogi tako vlečejo za velike občine? Morda zato, ker poznajo občinske potrebe in koristi le bolj od zelene mize, ne pa od blizu — iz življenja, kakor je zunaj na de-*, želi. Kak učen gospod morda misli, da je občina tukaj radi višje gospode, da se nji vse komot naredi; kmet pa sodi, da je občina radi ljudstva, in ne ljudstvo radi občine. Kdo bi pa imel ugodno s. t i od velikih občin? Ali občani sami? Živim v občini, ki meri 107 km!, torej je gotovo dovolj velika. Koliko težav je imelo ljudstvo — recimo med vojno — ko je moralo tako daleč k županiji hoditi. Koliko zamude časa, če prihajajo občani k volitvam ali po drugih opravkih, ko morajo mnogi po 2 uri daleč. Ves truden je prišel vojak na dopust, pa hajdi zopet na dolgo pot k županu, da se pri njem zglasiš. Kolikrat bi šel marsikdo k županstvu, da bi kaj poizvedel, pa ni šel, ker je predaleč. Ali imajo ugodnosti občinski odborniki? Zanje pomenja občinska seja izguba dneva in denarja, ker tisti dan ne more nihče več delati. In kakšno delo je to, da se skliče skupaj 25 občinskih odbornikov, ko jim mora sluga po obširni občini, ki je dolga pet ur, dostavljati vabila Ker so odborniki tako daleč narazen raz. treseni, ne poznajo na drugem koncu občine ne ljudi ne razmer. Ali bolje funkcijonira občin-ska uprava? Že volitev župana n i n i k-dar prosta volitev, ker se ga m o * ra zmeraj iz srede voliti, dočim bi se morda ob robeh dobilo zmožnejših mož, pa ne morejo priti v poštev, ker bi nastala daljava do njih še večja. V malih občinah, posebno tam, kjer se občinske meje križajo s farnimi mejami, kar je najboljše, ali so sta-novniki sploh krajevno in po koristih arondirani, so ljudje bolj enega duha in enega značaja, ker imajo več skupnih interesov; v velikih občinah posamezne podobčine ne gredo lahko skupaj, tako, da se kaj hitro pojavijo nasprotstva in nesoglasja. Tako pridejo v mnogo krajih navzkriž1 radi šol, občinskih potov v prostornem smislu v veliki občini skoro ne more biti, ampak le vaška pola. Posredovalni urad smo pri nas morali razdeliti, drugače ni prav šlo; aprovizacijo tudi na tri oddelke; razne rekvizijske sitnosti isto tako, kar bi se sicer komaj moglo o pravem času vse izvršiti. Edino dobro velike občine vidim v tem, da pride lahko občinska režija c e n e j a , kakor v majhnih občinah, seveda, če se preveč ne šari in nima tako dragega tajnika, kakor ga hoče imeti gosp. V. Polak. In ravno radi tega tudi nisem prijatelj preveč majhnim občinam, ker za mnogo stvari pridejo ravno tista opravila in stroški v majhni občini kakor v veliki, kjer se seveda lažje nosijo bremena. Srednja pot utegne tudi tukaj biti najbolj pametna, pri čemer je treba seveda upoštevati vse okoliščine in krajevne razmere, Ljudstvo samo bo najbolj merodajno, da bo znalo pravo zadeti; in vsak slučaj je treba presojati zase, ker nič bi ne bilo po-grešeno, kakor vse po enem kopitu hoteti uravnati. Pa poslušajmo, kako zagovarjajo gospodje velike občine! (Konec prihodnjič.) Kje je izvor? (Dopis z dežele.) Pride ženica iz Ljubljane, kamor bila šla, da proda par jajc, piščet, nekolike mleka in odda pismo za v Ameriko. — »No, kaj je kaj novega v Ljubljani?« jo vprašam, »E, kaj bo novega, draginja je. Usnje se je zopet podražilo itd. Pa sedaj se menijo v Ljubljani, da bosta Anglež in Francoz šla z vojsko nad Srba; kajti on je vzrok vse vojske in še sedaj ne da miru, Tudi mi ne bomo pod Srba, ampak pod Nemca in Italijana. Bog se nas usmili!« Tako in enako mi pripoveduje zgovorna mamica. Zastonj je vse moje prizadevanje, da bi ji dokazal, da to ne more biti. Zakaj, ravno Srbi so zazmerom največ žrtvovali za entento. Tudi tega ji™ ne morem dokazati, da ni potreba, da bi bili ravno »pod« enega drugega, saj smo sami zase; če pa smo s Srbi združeni, ni to nič slabega. Toda tisočletno suženjstvo je izbrisalo vse pojme svobode v duši preprostega človeka. Zato se mi čudno zdi, ia ne pride preprost človek v Ljubljani nikjer v stik z drugim kot & podkupljenimi hujskači. Na mestu bi bilo, da se ljubljanska domoljubna inteligenca včasih tudi kakemu preprostemu človeku približa, ter mU privošči besedo. Ako delajo drugi _ podkupljeni sicer —- propagando za Nemce in Italijane, zakaj ne bi mi zase propagirali. Opozonl bi pa vlado, nai se na take pojave nekoliko bolj ozira, ker drugače njena avtoriteta ne pridobiva na ugledu, temveč nasprotno! ( španov mlinar iz Stare vasi. Slučajnosti. (Dopis s kmetov). Ne vem, če pojde. Trudna in okorna mi /e roka in težko se pripravim k pisanju. Vendar »Domoljub« poživlja, naj pišemo kmetje, in staremu prijatelju se človek nerad odreče. Pa dajmo! Če bodo naše sestavke brali gospodje, katerim so namenjeni, je seveda drugo vprašanje; saj je neki gospod, ki se sicer zanima za ljudski blagor, pripovedoval, da »Domoljuba« prav redko čila, ker mu dnevniki in znanstvene revije vzamejo preveč časa. »Domoljub« inora torej poskrbeli, da pride v roko vsakemu ljudskemu zastopniku, da ga bo čital vsak, ki ima kako besedo v javnosti. Začnem pa prvi članek s slučajnostmi, kajti pravkar sem prišel iz mokraškega shoda. Govorniki so rohneli nad »farji«, rohneli so pa tudi nad kmetom, zato, ker je zemlja kmetova last, delavec pa mora živeti od kmetove milosti, stradati in trpeli, kakor živinče, kmet pa da ima v obilici vsega, česar poželi. — Čudno, da toliko teh ljudi, kj vpijejo čez kmeta, nc marajo njegovih dobrot, ter drve v rudnike in tovarne, kjer se dela samo osem ur; kmet pa je vprežen od zore do mraka, največkrat celo pozno v noč in pri tem navezan le na svoje lastne pridelke, — Večji posestnik je poleg neke tovarne, kjer je vsak dan postopalo več brezposelnih delavcev, nabiral moči za pomladno delo, toda niti enega ni mogel dobiti. »Rajši stradam brez dela,-, so mu odgovarjali, »kakor pa z mo-tiko delam na polju.« Vidite, kako delavci poznajo naš kmetski raj, iz katerega so nekoč izšli, in kako nekaterim mrzi naporno kmetsko delo. Zato je brezmiselna zahteva, naj kmet, kar v potu svojega obraza pridela, pod ceno prodaja, najemnikom pa naj čez mero drago plačuje. Pa tudj gospoda je huda na kmeta. Radi težkega dela, blatnih čevljev, in krvavih žuljev nas gotovo ne zavida, všeč so ji Ie živila, ki jih kmet, večkrat pritrgana °d svojih ust, prinaša na mestni trg. Čul sem nedavno mestno gospodično, ki je grozovito zmerjala preprosto kmetico, ker se nista mogle pogoditi za ceno nekega predmeta: »Vi take stvari doma zastonj pridete,« ji je med debelimi, psovkami vrgla 'obraz, »tukaj pa odirate uboge meščane.« tako more govoriti le zlobnež ali pa človek brez razuma. Kmetsko ljudstvo V teh 'rstah ne more iskati prijateljev. So pa še drugi nedostatki in ovire, ki »jejo kmeta v obraz. Prodajalne na de- zeli so prazne, niti najpotrebnejšega ni dobiti za denar. Sladkorne nakaznice so na raznih krajih razdeljene že več mesecev, sladkorja pa ni od nikoder. Nekje na Češkem so med vojsko postavili mlaje, jih okrasili z nakaznicami, v sredo pa so pritrdili napis, ki se je glasil: od vsakega drevesa na svetu se more jesti, le od tega ne ... Pač res, tudi od poročil o ladjah, ki obložene z živili plavajo iz Amerike, se ne da živeti. — Denarna vrednost pada od dne do dne, kljub temu upa se valutno vprašanje le počasi rešuje. Delavci, obrtniki in rokodelci hočejo biti plačani z živili, s katerimi se ob sedanjih razmerah razpolaga komaj za lastno potrebo. Šesttedenska mobilizacija je pobrala kmetu najboljše delavne moči, vsled česar bodo dohodki občutno prikrajšani. Zastopniki ljudstva naj povedo vladi, da naše rame ječe pod neznosnim bremenom davkov, da bijemo kmetje v sedanjih razmerah boj za obstanek, da smo navezani le na lastne pridelke, da potrebujemo, če hočemo živeti, čilih delavnih moči, — Skoraj naj napočj doba, v kateri kmet ne bo vedno primoran dajati, ampak bo začel tudi enkrat prejemati. Kosežan. Kmetske zveze brez rednih sej so mrtve. Posvetujte se in pošiljajte poročila Jugoslovanski kmetski zvezi v Ljubljani. Rdeče grožnje. Marsikdo, ki je čital o krvavih poko-ljih, ki so jih uprizarjali boljševiki, to je skrajni prenapeteži v socijalno-demokra-ški stranki, na Ruskem, Nemškem, Ogrskem in drugod, si je morda mislil, da je prišlo do takih krvolitij le bolj slučajno, v slepi trenotni strasti, ki so jo še bolj podžigale trpke posledice prestane vojne. Če pa pogledamo v zgodovino socijalne demokracije, najdemo že dolga desetletja kri in nasilen prevrat v programih (načrtih) te stranke, torej nameravan. Že znani socijalno-demokraški voditelj B e b e 1 prerokuje v svoji knjigi »Žena«, da se bo koncem 19. stoletja odločil velikanski boj med starim (kapitalističnim) in novim (socijalno-demokraškim) svetom. »Prepričan sem,« je govoril mOž na strankarskem shodu v Erfurtu leta 1891., »da je uresničenje naših zadnjih ciljev tako blizu, da vas je le malo v tej dvorani, ki ne boste doživeli teh dni.« Premišljeno in dosledno je stremila so-cijalno-demokraška stranka za družabno-političnim prevratom, ki po njenem lastnem prepričanju ni mogoč brez nasilstev in krvolitja. Navesti hočemo za to samo par dokazov, ki jih povzemamo iz zapisnikov (protokolov) njihovih strankarskih shodov. V Št, Galnu na Švicarskem je govoril Bebel: »Kdor misli, da je mogoče doseči zadnje cilje socijalne demokracije mirnim polom, to je s pomočjo današnjih ustavnih zbornic (parlamentov), dotični ali teh ciljev ne pozna ali pa je slepar.« Na svojem shodu v Wydenu (Švica) leta 1880. izjavljajo rdeči sociji z največjo prostodušnostjo, »da se ne bodo strašili prav n ob enega sredstva, č«f bi jim hotela družba zajeziti pot do ures-ničenja njihovih načrtov.« Po zatrdilu Liebknechtovem (k| je bil umorjen letos v boljševiški revoluciji v Berlinu) na kongresu v Curihu leta 1893. socijalnih demokratov tudi pred mo-i ritvami ruskih nihilistov ni strah: »Če bi bile pri nas na Nemškem ruskd razmere,« je rekel, »potem bi pri nas nemškim socijem ne preostajalo nič drugega kot taktika (način ravnanja v boju) nihilistov.«* Navzoči socijalni demokratje s« mu viharno pritrjevali. Nasproti socijalnim demokratom j« vsakdo, ki ne prisega na njihova načela, brezpravna para. Proletarci (to je ljudje z mnogimi otroki, pa brez premoženja, od besede proles = potomstvo) bodo napravili nov red v razvoju človeške družbe. Kdor bi se temu razvoju uprl, ta je brezpraven in ga nositelji novega razvoja, to je socijalni demokratje, smejo brez pomisleka in greha ustreliti, če imajo le dovolj moči zato! Tudi Karol Mark s, oče današnje; socijalne demokracije, se dobro zaveda, da se njegove ideje (misli) ne dado izvesti brez nasilstev. V svojem »komunističnem manifestu« pravi med drugim: »Razlastitev (ekspropriacija) proizvajalnih sredstev, to je zemlje, raznih obrtnih surovin, strojev itd. se ne da izpeljati drugače, kakor na ta način, da posežemo nasilno v lastninsko pravico meščanov.« »Čim huje se bodo le-ti ustavljali,« tako nadaljuje tovariš Bebel (v knjigi »Naši cilji«),' »s toliko hujšo silo bomo dosegli nove razmere. S škropljenjem z rožno vodo se našel vprašanje nikakor ne da rešiti.« Vedno in vedno poudarjajo rdeči sociji neizogibno mejo nasilnega prevrata. »Družabni prevrat (revolucija), ki bo končal dobo kapitalizma, bo izvršil nad kapitalisti smrtno obsodbo,« pravi La-f a r g (v knjigi »Komunizem in kapitalizem«). To potrjuje tudi D i c g e n (v knjigi »Bodočnost socijalne demokracije«), ki pravi, da hočejo dospeti socijalni demokratje do reda skozi nered.« In Pfund (v knjigi »Naša taktika«}, izjavlja tako odkrito: »Z državnozborskimi govori in sklepi večine se ne prevračajo prestoli, se net ,razlaščujejo razlaščevalci', se ne odstra-njajo nasprotstva med sloji, se ne obisti-njujejo človeške pravice. Vse to bo mogoča samo s prehodno .diktaturo proletarijata* (diktator je samodržec, samosilnik), ali recimo kar naravnost, z našo sil o.« Opomniti pa moram, da so gorenji izreki o skorajšnjem, krvavem prevratu člo1-veške družbe namenjeni le razboritejšim in bolj nepočakanim socijalno - demokra- * Op.: Ni h i lis ti, od latinske besede nihil = nič, hočejo uničiti sedanji družabni red z nasilnimi sredstvi, predvsem z umori visoko stoječih oseb. Njihovi bratci so anarhist' ki enako mislijo in rnvnajo ljudske potrebe, ne pa na potrebe gotove svobodomiselne stranke. Kmetske Zveze in naša društva pa poživljamo, da na svojih sestankih in shodih sprejmejo resolucijo, kjer naj od očno ugovarjajo proti uvedbi ne le sokolskega naraščaja, temveč šolskega naraščaja sploh! Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. Papirnato premirje. »Slovenski Narod« je na »Domoljuba« hud, ker le - ta menda ne drži strankarskega premirja in se z ogorčenostjo vprašuje, če tako premirje velja samo za liberalno časopisje. Gospoda, le odkrito si poglejmo v obraz in ne delajmo stvari takšnih, kakršne niso. Premirje je lepa beseda, toda ne sme bili samo beseda, temveč dejanje. In če Jugorlov. demokratska stranka v vseh svojih časopisih na same miroljubne piščalke piska (kar pa tudi v resnici ne) ni še celo premirje počenega groša vredno, če pa dejan ia iste stranke čisto drugače govore. Ali je lo premirje, če Adolf Ribnikar iz same osebne in strankarske maščevalnosti in škodoželjnosti hujska v »Domovini« zoper dr. Korošca, ki je načelnik »Jarovške« etranke, kakor blagovoli gospod državni pcrlenec zmerjati stranko, ki njemu ni všeč, ali je to premirje, če liberalna stranka preko Ljudske stranke nastavi poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji, ali je to premirje, da jugosl. demokratska stranka pri Auerspergovih gozdih podpira liberalne velekapitaliste, iz kmetov in iz njihovih zadrug pa se domalega norčuje prav o starem geslu: liberalcu groš, klerikalcu nof, ali je to premirje, če Sokoli po raznih krajih sučejo zelo malo ljubeznivo '»uma svitle meče« pa tudi svoje pesti, če {im manjka »uma svitlih mečev« proti »Or-om-, kakor vam lahko dokaže n, pr. nepri-stranrko pisana kronika ižanskega Sokola? I. t. d. Da, da, premirje je lepa stvar, toda če le razume premirje tako, da morajo naši lantje in naši kmetje čisto mirno in brez 'godrnanja prenašati udarce, ki jim jih tako Živahno deli nasprotna stranka, je to premirje vseeno nekoliko preenostransko. Za-«0 naj se »Slovenski narod« ne čudi, da tudi »Domoljub« kot kmetsko glasilo ni neobčutljiv za te udarce. Male ali velike občine? (Z dežele.) Nekaj dohtarjev je začelo z vso vnemo togovarjati velike občine. »Domoljub« pa fe že priobčil par glasov iz ljudstva, ki ttočejo o velikih občinah nič slišati, ampak se potegujejo za male občine. Kdo ima av? Ker je »Slovenec« v št. 109 objavil peresa komisarja V. Polaka precej obse-len, pa dvomimo, če dovolj premišljen čla- nek o tej zadevi, spregovorimo zopet o tem besedo. Po obč. upravi št. 61.917, str. 62, imamo na (bivšem) Kranjskem 368 občin: od teh ima pod 500 prebivalcev 98 občin, od 500 do 1000 prebivalcev 103 občine, od 1000 do 2000 stanovnikov 84 občin, od 2000 do 5000 76 občin, nad 5000 ima 6 občin. Po obsegu je do 25 kms 221 občin, 92 občin meri od 25 do 50 km1, 54 občin meri nad 50 km5, ' Po direktnem davku: 91 občin plačuje davka manj kot 2000, 134 občin plačuje davka od 2000 do 5000, 80 občin od 5000 do 10.000, 42 občin od 10.000 do 20.000, 12 občin od 20.000 do 30.000, 7 občin pa nad 30.000. Ako primerjamo druge stare kronovi-ne, ima: Kranjsko 77% vseh občin pod 2000 stanovnikov, Koroško 80%, Štajersko 94%, Goriško 80%, Istra nima občin pod 2000 nič, pač pa 31 občin od 2000 do 5000, 15 nad 5000. Povprečno število prebivalcev je znašalo vletu 1900 za eno občino: Na Štajerskem 871, na Koroškem 1454, na Kranjskem 1415, na Goriškem 2242 in v Istri 6390. Iz tega se razvidi, da so povprečno najmanjše občine na Štajerskem, na Koroškem in Kranjskem ztlo enako velike, največje pa v Istri. Dalje se opazuje, da se je od leta 1869 število občin po vseh kro-novinah dosledno povečalo, najbolj na Koroškem, na Kranjskem je nastalo v 50 letih 19 novih občin. Iz tega sledi preskušeno dejstvo, da v ljudstvu nikakor ni te želje, da bi se občine poveča vale, ampak narobe — če bi se reč lažje izpeljala in bi nc bilo toliko ovir, marsikje bi se občine še bolj razdrobile 111 število občin bi še bolj naraščalo. Kako pa vendar, da sc gotovi krogi tako vlečejo za velike občine? Morda zato, ker poznajo občinske potrebe in koristi le bolj od zelene mize, ne pa od blizu — iz življenja, kakor je zunaj na de^. želi. Kak učen gospod morda misli, da je občina tukaj radi višje gospode, da se nji vse komot naredi; kmet pa sodi, da je občina radi ljudstva, in ne ljudstvo radi občine. Kdo bi pa imel ugodnos ti od velikih občin? Ali občani sami? Živim v občini, ki meri 107 km2, torej je gotovo dovolj velika. Koliko težav je imelo ljudstvo — recimo med vojno — ko je moralo tako daleč k županiji hoditi. Koliko zamude časa, če prihajajo občani k volitvam ali po drugih opravkih, ko morajo mnogi po 2 uri daleč. Ves truden je prišel vojak na dopust, pa hajdi zopet na dolgo pot k županu, da se pri njem zglasiš. Kolikrat bi šel marsikdo k županstvu, da bi kaj poizvedel, pa ni šel, ker je predaleč. Ali imajo ugodnosti občinski . odborniki? Zanje pomenja občinska seja izguba dneva in denarja, ker tisti dan ne more nihče več delati. In kakšno delo je to, da se skliče skupaj 25 občinskih odbornikov, ko jim mora sluga po obširni občini, ki je dolga pet ur, dostavljati vabila, Ker so odborniki tako daleč narazen raz. treseni, ne poznajo na drugem koncu občil ne ne ljudi ne razmer. Ali bolje funkcijonira občin, ska uprava? Že volitev župana n i n i k-dar prosta volitev, ker se ga m o i r a zmeraj iz srede voliti, dočim bi se morda ob robeh dobilo zmožnejših mož, pa ne morejo priti v poštev, ker bi nastala daljava do njih še večja. V malih občinah, po. sebno tam, kjer se občinske meje križajo g farnimi mejami, kar je najboljše, ali so sta-novniki sploh krajevno in po koristih arondirani, so ljudje bolj enega duha in enega značaja, ker imajo več skupnih interesov; v velikih občinah posamezne podob-čine ne gredo lahko skupaj, tako, da se kaj hitro pojavijo nasprotstva in nesoglasja. Tako pridejo v mnogo krajih navzkri? radi šol, občinskih potov v prostornem smislu v veliki občini skoro ne more biti, ampak le vaška pota. Posredovalni urad smo pri nas morali razdeliti, drugače ni prav šlo; aprovizacijo tudi na tri oddelke; razr.e rekvizijske sitnosti isto tako, kar bi se sicer komaj moglo o pravem času vse izvršiti. Edino dobro velike občine vidim v tem, da pride lahko občinska režija c e n e j a , kakor v majhnih občinah, seveda, če se preveč ne šari in nima tako dragega tajnika, kakor ga hoče imeti gosp, V. Polak, In ravno radi tega tudi nisem prijatelj preveč majhnim občinam, ker za mnogo stvari pridejo ravno tista opravila in stroški v majhni občini kakor v veliki, kjer se seveda lažje nosijo bremena. Srednja pot utegne tudi tukaj biti najbolj pametna, pri čemer je treba seveda upoštevati vse okoliščine in krajevne razmere. Ljudstvo samo bo najbolj merodajno, da bo znalo pravo zadeti; in vsak slučaj je treba presojati zase, ker nič bi ne bilo po-grešeno, kakor vse po enem kopitu hoteti uravnati. Pa poslušajmo, kako zagovarjajo gospodje velike občine! (Konec prihodnjič.) Kje je izvor? (Dopis z dežele.) Pride ženica iz Ljubljane, kamor bila šla, da proda par jajc, piščet, nekolike mleka in odda pismo za v Ameriko. — »No, kaj je kaj novega v Ljubljani?« jo vprašam, »E, kaj bo novega, draginja je. Usnje se je zopet podražilo itd. Pa sedaj se menijo v Ljubljani, da bosta Anglež in Francoz šla z vojsko nad Srba; kajti oft je vzrok vse vojske in še sedaj ne da miru. Tudi mi ne bomo pod Srba, ampak pod Nemca in Italijana. Bog se nas usmili!« Tako in enako mi pripoveduje zgovorna mamica. Zastonj je vse moje prizadevanje, da bi ji dokazal, da to ne more biti. Zakaj, ravno Srbi so zazmerom največ žrtvovali za entento. Tudi tega ji™ ne morem dokazati, da ni potreba, da bi bili ravno »pod« enega drugega, saj smo sami zase; če pa smo s Srbi združeni, m to nič slabega. Toda tisočletno suženjstvo je izbrisalo vse pojme svobode v duši preprostega človeka. Zato se mi čudno zdi, w ia ne pride preprost človek v Ljubljani nikjer v stik z drugim kot s podkupljenimi hujskači- Na mestu bi bilo, da se ljubljanska domoljubna inteligenca včasih tudi kakemu preprostemu človeku približa, ter mu privošči besedo, Ako delajo drugi _ podkupljeni sicer — propagando za Nemce in Italijane, zakaj ne bi mi zase ^r°POpozoril bi pa vlado, naj se na take pojave nekoliko bolj ozira, ker drugače njena avtoriteta ne pridobiva na ugledu temveč nasprotno! Španov mlinar iz Stare vasi. Slučajnosti. (Dopis s kmetov). Ne vem, če pojde. Trudna in okorna mi /e roka in težko se pripravim k pisanju Vendar »Domoljub« poživlja, naj pišemo kmetje, in staremu prijatelju se človek nerad odreče. Pa dajmo! Če bodo naše sestavke brali gospodje, katerim so namenjeni, je seveda drugo vprašanjs; saj je neki gospod, ki se sicer zanima za ljudski blagor, pripovedoval, da »Domoljuba« prav redko čila, ker mu dnevniki in znanstvene revije vzamejo preveč časa. > Domoljub« mora torej poskrbeli, da pride v roko vsakemu ljudskemu zastopniku, da ga bo čital vsak, ki ima kako besedo v javnosti. Začnem pa prvi članek s slučajnostmi, kajti pravkar sem prišel iz mokraškega shoda. Govorniki so rohneli nad »farji«, rohneli so pa tudi nad kmetom, zato, ker je zemlja kmetova last, delavec pa mora živeti od kmetove milosli, stradati in trpeli, kakor živinče, kmet pa da ima v obilici vsega, česar poželi. — Čudno, da toliko teh ljudi, ki vpijejo čez kmeta, ne marajo njegovih dobrot, ter drve v rudnike in tovarne, kjer se dela samo osem ur; kmet pa je vprežen od zore do mraka, največkrat celo pozno v noč in pri tem navezan le na svoje lastne pridelke. — Večji posestnik je poleg neke tovarne, kjer je vsak dan postopalo več brezposelnih delavcev, nabiral moči za pomladno delo, toda niti enega ni mogel dobiti. »Rajši stradam brez dela,« so mu odgovarjali, »kakor pa z mo-tiko delam na polju.« Vidite, kako delavci poznajo naš kmetski raj, iz katerega so nekoč izšli, in kako nekaterim mrzi naporno kmetsko delo. Zato je brezmiselna zahteva, naj kmet, kar v potu svojega obraza pridela, pod ceno prodaja, najemnikom pa naj čez mero drago plačuje. Pa tudi gospoda je huda na kmeta. Nadi težkega dela, blatnih čevljev, in krvavih žuljev nas gotovo ne zavida, všeč so li le živila, ki jih kmet, večkrat pritrgana od svojih ust, prinaša na mestni trg. Čul sem nedavno mestno gospodično, ki je grozovito zmerjala preprosto kmetico, ker se nista mogle pogoditi za ceno nekega predmeta; »Vi take stvari doma zastonj pridete,« ji je med debelimi psovkami vrgla ' obraz, »tukaj pa odirate uboge meščane.« iako more govoriti le zlobnež ali pa človek brez razuma. Kmetsko ljudstvo V teh 'rstah ne more iskati prijateljev. So pa še drugi nedostatki in ovire, ki »jejo kmeta v obraz. Prodajalne na de- želi so prazne, niti najpotrebnejšega ni dobiti za denar. Sladkorne nakaznice so na raznih krajih razdeljene že več mesecev, sladkorja pa ni od nikoder. Nekje na Češkem so med vojsko postavili mlaje, jih okrasili z nakaznicami, v sredo pa so pritrdili napis, ki se je glasil: od vsakega drevesa na svetu se more jesti, le od tega ne... Pač res, tudi od poročil o ladjah, ki obložene z živili plavajo iz Amerike, se ne da živeti. — Denarna vrednost pada od dne do dne, kljub temu upa se valutno vprašanje le počasi rešuje. Delavci, obrtniki in rokodelci hočejo biti plačani z živili, s katerimi se ob sedanjih razmerah razpolaga komaj za lastno potrebo. Šesttedenska mobilizacija je pobrala kmetu najboljše delavne moči, vsled česar bodo dohodki občutno prikrajšani. Zastopniki ljudstva naj povedo vladi, da naše rame ječe pod neznosnim bremenom davkov, da bijemo kmetje v sedanjih razmerah boj za obstanek, da smo navezani le na lastne pridelke, da potrebujemo, če hočemo živeti, čilih delavnih moči. — Skoraj naj napoči doba, v kateri kmet ne bo vedno primoran dajati, ampak bo začel tudi enkrat prejemati. Koscžan. Kmetske zveze brez rednih sej so mrtve. Posvetujte se in pošiljajte poročila jugoslovanski kmetski zvezi v Ljubljani. Rdeče grožnje. Marsikdo, ki je čital o krvavih poko-ljih, ki so jih uprizarjali boljševiki, to je skrajni prenapeteži v socijalno-demokra-ški stranki, na Ruskem, Nemškem, Ogrskem in drugod, si je morda mislil, da je prišlo do takih krvolitij le bolj slučajno, v slepi trenotni strasti, ki so jo še bolj podžigale trpke posledice prestane vojne. Če pa pogledamo v zgodovino socijalne demokracije, najdemo že dolga desetletja kri in nasilen prevrat v programih (načrtih) te stranke, torej nameravan. Že znani socijalno-demokraški voditelj B e b e 1 prerokuje v svoji knjigi »Žena«, da se bo koncem 19. stoletja odločil velikanski boj med starim (kapitalističnim) in novim (socijalno-demokra&kim) svetom. »Prepričan sem,« je govoril mož na strankarskem shodu v Erfurtu leta 1891., »da je uresničenje naših zadnjih ciljev tako blizu, da vas je le malo v tej dvorani, ki ne boste doživeli teh dni.« Premišljeno in dosledno je stremila so-cijalno-demokraška stranka za družabno-političnim prevratom, ki po njenem lastnem prepričanju ni mogoč brez nasilstev in k r v o 1 i t j a. Navesti hočemo za to samo par dokazov, ki jih povzemamo iz zapisnikov (protokolov) njihovih strankarskih shodov. V Št. Galnu na Švicarskem je govoril Bebel: »Kdor misli, da je mogoče doseči zadnje cilje socijalne demokracije mirnim potom, to je s pomočjo današnjih ustavnih zbornic (parlamentov), dotični ali teh ciljev ne pozna ali pa je slepar.« Na svojem shodu v Wydenu (Švica) leta 1880. izjavljajo rdeči sociji z največjo prostodušnostjo, »da se ne bodo str a* šili prav n ob enega sredstva, Č«l bi jim hotela družba zajeziti pot do ures-ničenja njihovih načrtov.« Po zatrdilu Liebknechtovem (k| je bil umorjen letos v boljševiški revoluciji v Berlinu) na kongresu v Curihu leta 1893. socijalnih demokratov tudi pred mo-ritvami ruskih nihilistov ni strah: »Če bi bile pri nas na Nemškem ruskd razmere,« je rekel, »potem bi pri nas nemškim socijem ne preostajalo nič drugega kot taktika (način ravnanja v boju) nihilistov.«* Navzoči socijalni demokratje s« mu viharno pritrjevali. Nasproti socijalnim demokratom vsakdo, ki ne prisega na njihova načela, brezpravna para, Proletarci (to je ljudje z mnogimi otroki, pa brez premoženja, od besede proles = potomstvo) bodo napravil« nov red v razvoju človeške družbe. Kdor bi se temu razvoju uprl, ta je brezpraven in ga nositelji novega razvoja, to je socijalni demokratje, smejo brez pomisleka in greha ustreliti, če imajo le dovolj moči zato! Tudi Karol M a r k s, oče današnje socijalne demokracije, se dobro zaveda, da se njegove ideje (misli) ne dado izvesti brez nasilstev. V svojem »komunističnem manifestu« pravi med drugim: »Razlastitev (ekspropriacija) proizvajalnih sredstev, to je zemlje, raznih obrtnih surovin, strojev itd. se ne da izpeljati drugače, kakor na ta način, da posežemo nasilno v lastninsko pravico meščanov.« »Čim huje se bodo le-ti ustavljali,« tako nadaljuje tovariš Bebel (v knjigi »Naši cilji«)/ »s toliko hujšo silo bomo dosegli nove razmere. S škropljenjem z rožno vodo se našal vprašanje nikakor ne da rešiti.« Vedno in vedno poudarjajo rdeči sociji neizogibno mejo nasilnega prevrata. »Družabni prevrat (revolucija), ki bo končal dobo kapitalizma, bo izvršil nad kapitalisti smrtno obsodbo,« pravi L a -f a r g (v knjigi »Komunizem in kapitalizem«). To potrjuje tudi D i c g e n (v knjigi »Bodočnost socijalne demokracije«), ki pravi, da hočejo dospeti socijalni demokratje do reda skozi nered.« In P f u n d (v knjigi »Naša taktika«)' izjavlja tako odkrito: »Z državnozborskimi govori in sklepi večine se ne prevračajo prestoli, se ne .razlaščujejo razlaščevalci', se ne odstra-njajo nasprotstva med sloji, se ne obisti-njujejo človeške pravice. Vse to bo mogoče samo s prehodno .diktaturo proletarijata' (diktator je samodržec, samosilnik), ali recimo kar naravnost, z našo silo.« Opomniti pa moram, da so gorenji izreki o skorajšnjem, krvavem prevratu člo^ veške družbe namenjeni le razboritejšiitt in bolj nepočakanim socijalno - demokra- * Op.: Nihilisti, od latinske besede nihil = nič, hočejo uničiti sedanji družabni red z nasilnimi sredstvi, predvsem z umori visoko stoječih oseb. Njihovi bratci so anarhist1 ki enako mislijo in mvnajo 3t tki ni sodrugom, ki bi bili raje danes nego futri v rdečkarskem paradižu, kjer bo imel vsak vse, ne bo treba delati več nego k večjemu 2 do 3 ure na dan in kjer se bodo lenili po rokomavharsko: in nomine patre, .Vzem' jo na kvatre, če drugo dobiš, pa to zapustiš. Če pa očitaš na kakem shodu so-cijalnim demokratom, češ, da pripravljajo ljudstvu strašno, krvavo nesrečo, tedaj takoj zapuste svojo pravo hišo (r e v o 1 u c i -j o) in se skrijejo za grm evolucije ali Razvoja. Tako imajo za svoje ovčice yedno pripravljeni dve vrsti soli, ki jo Uporabljajo kakor ravno nanese potreba. Pred nepočakanimi sociji bijejo plat zvona, pred ostalim ljudstvom pa piskajo na pa-Irtirsko piščalko mirnega razvoja in sprave. In kako dosledni so ti tiči! Bebel, ki se je izjavil ob neki priliki, da se zadnji cilji socijalizma nikakor ne dado doseči parlamentarnim (to je postavnim in mirnim) potom, isti Bebel pravi gb drugi priliki (glej: »Bebel in njegova bodoča država«): »Prepričan sem, da se zamore izvršiti prehod današnje družbe v socijalistično ravno tako mirno in razmeroma hitro, kakor so prišli Francozi leta 1870. do republike in se znebili Napoleona, ki je bil pri Sedanu premagan in ujet.« Tako zna sipati Bebel pesek v očil D i c g e n (»Religija socijalne demokracije«) je seveda drugačnih misli. On krega tiste, ki še upajo, da pride mirnim potom do socijalno-demokraškega raja, ta-ko-le: »O vi kratkovidni in tesnesrčni, ali še vedno ne razumete, da mora biti pred mirom boj, pred zidanjem podiranje, pred lepo izpeljano organizacijo kaotično (polno zmešnjave) kupičenje snovi, pred nevihto brezvetrije in pred s p 1 o š -osveženjem zraka nevi-. . . Zgodovina je pač obstala za časa, ker nabira sil za ve-katastrofo (polomijo). Dicgen ima pač prav. Ljudstvo si ne bo dalo vzeti svoje zemlje in drugega premoženja in ga ne bo pustilo socijalizirati (podružabiti, podržaviti) brez krvavega boja. Pa kako da niso pričeli soeijalni demokratje že davno tega boja v družbi, od katerega si obetajo nebesa na zemlji, vpra-late morebiti. Odgovor je lahek: njihov čas še ni torišel do pred svetovno vojno. Zato je IHebknecht 1, 1890, na shodu v Halle Je odločno proti uporabi sile. Ko je bil lilovaniem omenil anarhiste, ki so vrgli v Čikagu bombe med ljudstvo, pa morali zato na vislice, je dostavil: »Kaj j« pripravilo te naše mučence na veša-Edino le nauk, ki hoče staviti silo na-oti silil Če se hočemo postaviti na to išče, smo izgubljeni. Sicer nas je mnogo, i vedno je še 80 odstotkov ljudstva zoper Jlo ljudstvo ima armado, topove in policijo, lahko nas potakne v prisilno delavnico ali še bolje v norišnico, kamor spadamo.« Tu ga imamo socijalnega demokrata, da nam bolj odkritega ni treba! Ves greh cikaških morilcev z bombami obstoji po 4kx n i m b t a? nekaj liko njegovih mislih samo v tem, da je bomba-šcv za nekaj stotisoč premalo. Kongresu nemških socijalnih demokratov v Wydnu so sporočili belgijski sociji med drugim tudi to-le: »Prepričani smo, da bo mogel prole-tarijat vreči vladajoče z njihovih tronov samo s silo; toda za danes se zdrži-ma vsakega nasilnega nasto-p a , zato ker smo v manjšini.« Trpljenje in zmede svetovne vojne so napolnile socijalno demokracijo s pogumom, zazdelo se ji je, da je prišel čas, da uresničijo davne prerokbe svojih rdečih očetov, da utopijo sedanji svetovni red v krvi, solzah in razvalinah in ustvarijo iz te zmešnjave nov krasen red sreče in blagostanja. Da se jim to ni posrečilo nikjer, tega smo priče mi, ki smo preživeli strašno krizo (nevarnost) svetovne vojne. Naraščanje socijalne demokracije, strašno kupičenje premoženja v krempljih maloštevilnih liberalnih mogotcev, pa bodi vsemu mislečemu ljudstvu preglasen opomin: Stopite skkupaj, možje in žene, mladeniči in dekleta, ki ste izpolnili 21. letol Strnite sevkmetskeinobrtnezve-z e , da zadušite nesrečni plevel socijalne demokracije, dokler še ni prepozno. Naša družba se mora postaviti na drugačen temelj, nego je stala doslej; liberalni temelj moramo nadomestiti s krščansko - socijal-nim: da bo vsakdo, ki hoče delati, tudi preskrbljen z vsem, česar potrebuje. Šele potem se ne bo treba bati krvavih groženj socijalizma, ki bodo sicer nujno prišle nad nas, če ne danes, pa jutri. Edina močna kmetska organizacija so Kmetske zveze! Tedenske novice. Jugoslavifa. j Zoper razkosanje Slovencev je prišlo na deželno vlado za Slovenijo nebroj protestov od slovenskih občin, političnih in nepolitičnih društev, jškof Mahnič prost. Italijani so krškega škofa Mahniča izpustili. Škof se vrača sedaj iz Italije in pride v Belgrad. j Požrešni Italijani, Italijani so zasedli železniško progo Trbiž-Beljak-Št. Vid, ker se boje, da ne bi te proge zasedli Jugoslovani. Italijani se trudijo na vseh koncih in krajih, da prikrajšajo Jugoslavijo, j Nov predlog glede Reke je stavil Wil-son. Wilsonov predlog je še vedno samostojna reška država, katere vodstvo pa bi ne bilo sestavljeno tako, da bi imeli večino Italijani, Čez pet let naj bi se vršilo ljudsko glasovanje za celo državo nerazdeljeno, Italijani odklanjajo ta predlog, ker vedo, da je s tem Reka zanje izgubljena. j Špilje je mirovna konferenca prisodila Nemški Avstriji. Špiljani pa o tem ne-čejo nič slišati in so sedaj podali izjavo, da hočejo biti v Jugoslaviji. j Poslanika Francije in Anglije sta do-šla v Belgrad ter nastopila svojo službo. j Češki poslanik v Belgradu, V Belgradu je nastopil svojo službo kot poslanec čehoslovaške republike v naši državi, Kalina. j Čehi za skupno mejo z Jugoslovani. Vsa čeho-slovaška kulturna društva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupne meje med Čehoslovaško in državo SHS. j Počitnice narodnega predstavništva se začno 1. julija in bodo trajale poldrug mesec. j Proti korupciji na železnicah. Hrvatski listi poročajo, da so v Zagrebu aretirali 3, v Dugem selu pa 17 železniških nastav-ljencev zaradi raznih nekorektnosti in jih izročili vojnemu sodišču v Zagrebu. Načelnik železniške postaje v Baku je odpuščen iz službe. Pričakujejo se nadaljne aretacije, Končno je zavel nov veter. Domače novice. k Uspeh Jugoslovanske Kmetske Zveze, Na ponovne ugovore Kmetskih Zvez in Jugoslovanske Kmetske Zveze je naš državni poslanec dr. Hohnjec parkrat —-kakor smo že zadnjič poročali — pritiskal na ministra, da naj se krivično zvišanje voznine na južni železnici odpravi, Minister je to storil in z 21. junijem se prične vožnja z znatno znižanimi cenami. Seveda, tako nizke' cene ne bodo, kot so bile preje. k Naša organizacija. Ta teden so se vršili sestanki kmetov v Dobrniču, v Šmartnem pod Šmarno goro in v Ljubnem. Ustanovile so se podružnice Km. Zv., izvolili so se odbori in pristopilo mnogo članov. Kmetje so pokazali povsod veliko zanimanje za organizacijo Jug. Km. Zv. d O novi kmetski stranki pišejo socialisti: »Liberalni kmetje so silno hudi, ker jim njihovi ljubljanski jerobi niso dali v Belgradu nobenega zastopnika, zato ustanavljajo novo »samostojno kmetsko stranko«. Jabolko nc pade daleč od drevesa, zato si od te stranke ne moremo tudi ničesar obetati.« — lo je splošna sodba o novi kmetijski stranki. Kmetje imamo že svoje Kmetske Zveze, imamo svoje kmetsko glasilo in imamo načelnika, ki je kinet in poslanec v Narodnem predstavništvu, zato nam ni treba nobene nove stranke, d Pravica se }e izkazala. Kako so pred nekaterimi tedni skušali liberalni časopisi oprati surovi liberalni krvavi napad na želimeljskega župnika Erjavca na nekem shodu Kmetske Zveze, ter zvra-čali vso krivdo na župnika, češ, da je ta napadel. Stvar se je obravnavala pred sodiščem in trije kolovodje so bili obsojeni na zapor, d Zakaj zabavljajo zoper dr. Korošca. Poslanec Stanojevič, ki je član demokratskega kluba, katerega člani so tudi slovenski liberalci, jc v zbornici silno zabavljal "čez dr. Korošcevo prehranjevalno politiko. Drugi dan se je zvedelo, da jc dr, Korošec zaplenil temu dičnemu poslancu in zabavljaču nekaj dni preje 40 vagonov sladkorja, s katerim je mož hotel verižiti. d Ubogi liberalci! Liberalni poslanec dr. Ribar je imel v Djakovem shod, na katerem so mu zborovalci soglasno izrekli nezaupnico, d Oba protestna shoda prepovedana. Vojaška oblast je iz zunanje političnih raz- logov oba protestna shoda, ki bi se morala vršiti prejšnji teden v Ljubljani proti krivicam, ki nam jih hočejo naložiti v Parizu, propovedala. Nam se to ne zdi umestno, da smo ententi tako pokorni. Koge ji pokažimo, potem nas bodo šele začeli upo-Itevati. d Dva ministra v Ljubljani. Minister ia socialno politiko Jože Gostinčar in finančni minister sta se mudila ta teden v Ljubljani, d Naši vojni ujetniki na Francoskem te bodo kmalu vrnili. Da bi se vrnili ujetniki na Italijanskem, o tem italijanska vlada neče ničesar slišati. d Žrtev nemškega divjaštva, V Ljubljani je umrl koroški begunec, župnik Peter Serajnik iz Št. Vida v Podjuni. Pred nekaj leti mu je vse pogorelo, pa ustvaril si je bil z razumnim kmetijstvom in marljivostjo lepo gospodarstvo. Ko sc je pa &daj vrnil z begunstva in je videl na lastne oči strašne posledice divjanja nemških tolp, ki so mu vse bile raznesle in razbile, se mu je zmešalo. c Pazite in čuvajte poljske brzojavne In telefonske proge! Ponavljajo se slučaji, da neznani zlikovci trgajo v ozadju fronte telefonske proge in kradejo kabel. To je zločin, ki onemogoči našim četam zvezo med seboj in ozadjem in otežkoči operacije, — Opozarja se, da se bo vsako poškodovanje poljskih telefonskih prog ali pa tatvina žice in kabela najstrožje kaznovalo po vojnih zakonih. — Komanda Dravske divizijske oblasti. d Požar. V nedeljo 1. junija ob pol šestih popoldne je pri Znamcnjšku na Ko-krici pri Kranju izbruhnil požar in vpe-pelil hišo in gospodarsko poslopje. Za ubogo družino je to dvakrat težek udarec. Prišli so gasit iz Kranja, kokriški in pre-daški gasilci so pa premišljevali, ali bi šli ali ne. Tako se je pokazalo, da je zadnji čas, da se tukajšnji po":arni brambi z mlajšimi močmi izpopolnita. — Kokrica, 6. junija 1919. Nekdo. d A. Sič, »O slovenskih narodnih nošah«. Opisovatclj slov. narodnih vezenin, je popisal sedaj še razne vrste naše narodne noše. Narodna noša je prišla v novejšem času zopet do veljave in ob raznih slavnostih nastopa že cela vrsta našega ženstva v njej. Žal, da ne vedno v pravilni opremi, kakršna je bila noša naših prednic in naših prednikov, pri kranjskih, štajerskih, koroških, goriških, istrskih, beneških in ogrskih Slovencih; te je verno in spretno sestavil Sič v tej knjižici. — Vsem, ki se zanimajo za narodne noše, knjižico toplo priporočamo. Knjižico je izdala tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ul. 6. Naroča se pri njej. Cena 3 K 20 vin., po pošti 3 K 50 vin. Bmgjod po svefu. p Boji med Čehi in Mažari. Med Čeho-slovaki in Mažari je na Slovaškem vojska. Mažari so zbrali močno armado, ki dela Čehom velike preglavice. Češke čete le počasi prodirajo. p Tirolci prisegajo, Tirolci iskreno ljubijo svojo gorato deželo. Po pariških načrtih bo dežela razdeljena na dvoje. Jožna polovica bi prišla pod Italijo, Tirolci £0 sedaj na Hoferjevem grobu prisegli, da se bodo borili za enotnost dežele, kakor hitro pride trenutek zato. p Zavarovanje proti dežju. V Londonu se je nedavno ustanovila zavarovalna družba, ki zavaruje obiskovalce letovišč proti dežju. Če gre na teden več kot dvakrat dež, plača družba zavarovancu 20 do 40 odstotkov dnevnih stroškov. To zavarovanje se je razširilo hitro tudi drugje. Tako so se takoj pustile zavarovati proti dežju gledališke družbe v Ameriki, ki igrajo na prostem. Dopisi. IZ LOMA. Dne 24. maja se je vršilo pri nas birmo-vanje. One 23. ma'a popoldne je bil slovesen sprejem prevzv. g. knezoškofa. Presvetlega je S ozdravil v imenu občine obč. odbornik A. lodnov, v imenu faranov in izobr. dr. Josip Primožič, Marija Primožič v imenu ženske in dekliške Mar. družbe in prav ljubko deklica Francka Gaberc. Mlajev je stalo 24 in 6 slavolokov z napisi. Drugi dan se ie slavnosti udeležilo 10 gj?. duhovnikov, med drugimi tudi koroški župnik - begunec g. Starec iz Slov. Bisjberga. Od nas so šli Presvetli birmovat v sosednji Tržič, odtam so se z avto odpeljali v Ljubljano in precef naio odšli v Pariz. Za birmo smo dobili nov zvon iz jeseuiške tovarne. bna prijeten glas in se z ostalimi lepo ujema. Izdelan je bil izredno hitro: naročen 18. marca t. 1. je 24. maja, na dan birmovanja v lomski {ari, ze slovesno pel v stolpu. BREZNICA. Slov. kat. izobraževalno društvo je imelo v nedeljo, dne 25. maja lepo prireditev. Na;-prvo smo poslušali poučno predavanje koroškega duhovnika g. Cirila Kasiduta o koroških Slovcncih. Izvedeli smo, kako koroški Slovenci trpijo že vsč stoletij pod pritiskom nemške nadoblasti. Niti slovenskih ljudskih šol Jim niso dovolili. Otroci, ki so zapustili šelo, niso znali slovensko brati. Edino duhovniki so vzgajali ljudstvo po izobraževalnih društvih v zavedne narodnjake. Po govoru so nam predstavljali igralci Fr. Finžgarjevo »Indijski siroti« in eno burko, primerno za sedanje čase. V nedeljo, dne 1. junija, je obhajala cekl. Marijina družba 20 letnico. Ob tej slavnosti so nas poselile Marijine družbe iz Radovljice, Koroške Bele in Begunj. Po cerkvencm opravili; so se zbrale dekleta v dvorani. Tu is dekliški zbor zapel pred lepo okrašenim kipom Matere Božje dve primerni pesmi. Zbrana dekleta je nagovoril g. župnik Lavrič in pa pred-nica Marijine družbe, Ivana Kokalj. Nato so dekleta predstavljale igro »Marijin otrok sem«. — Dne 24. maja sino spremili k večnemu počitku umrlo članico Marijine družbe, Ivano Fertin iz Breznice. IZ ST. RUPERTA NA DOLENJSKEM. Kaj ne, čas Je, da se že enkrat oglasimo Št. Ruperčanje. Prav posebnih novic v naši dolini ni, ker smo mirno iu tiho ljudstvo. Vojska nas je občutno zadela, posebno, kar je revnejših slojev. Seveda precej jc takih, ki so tudi te čase znali obrniti v svojo korist in danes pogumno gledajo izza »kupčka«. Tudi pri nas je nekaj zgledov, kako denar in dobiček povzdigneta človeka na neko stopnjo, s katere sc da kaj udobno prezirati nižje, ubož-nejše »plebejce«. Obeta se nam slaba letina. Vsled pomanjkanja dežja je močno zaostala rast na polju. Prvi dnevi junija so tu, a marsikje še krompirja ni izpod ruše. Ljudje s strahom zro v bodočnost, ki nam bo najbrže prinesla še eno nadlogo — lakoto. Kakor povsod, tako tudi pri nas napeto čakamo novic iz Pariza. Veliko jih je, ki se zavedajo resnosti časa ki je za nas bolj kritičen kot kedaj, vendar jih je nekaj mlajših, ki |koro ne zaslužijo imena »Innt«, U se hočejo še vedno odlikovati po svoji surovosti, tako da človek kmalu na cesto ne bi upal. Po-trebno fe, da take stvari in pojavi neotesa nosti enkrat za vselej izostanejo, kajti to j« v interesu posameznikov, kakor v splošnem Med mani in krog nas so vedno nastavljen gotovi faktorji, ki komaj čakajo, da izroče ne. prijatelju pretirana poročilo o moralnem stanju naših. Iz našega kraja j« moralo mnogo mladih' fantov in gospodarjev odriniti k orožnim vajam. Vslecttega bo poljsko delo znatno zaostalo. Ali bi SHS deželna vlada ne mogla vsaj gospodarjev oprostiti teh vaj? B. Ž. IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU. Tudi pri nas smo se začeli gibati. Najprej so se organizirali fantje, a sedaj smo prišle na vrsto tudi dekleta. Na Vnebohod po krščanskem nauku smo se zbrale v društveni dvorani in smo ustanovile »Dekliško zvezo« kot odsek tukajšnjega Kat. slov, izobraževalnega društva. Pristopilo je v zvezo takoj okrog 70 deklet; no, zdaj imamo pa že »korajžo«, pa tudi upam, da jih še precej pridobimo, tako, da nas ne bo strah sovražnika. Namen dekliške zveze je: zbirati poštena kmetska dekleta skupaj ter prirejati mesečne sestanke, pri ka« terih nastopajo dekleta same, večkrat kaka poučno predavanje ter zlasti v zimskem času prirediti kak gospodinjski tečaj, kjer boda imele članice brezplačen pouk. Torej ste vabljene vsa poštena dekleta, ki se še niste vpisale; pridite v našo zvezo. Tu se vam nudi vedno poštena zabava in_ tudi izobrazba. Združimo se vse v »Dekliški zvezi«, ker le v združitvi je moč in le potom organizacije bomo dosegle lepšo prihodnost. — Poročevalka. Gospodarski del. 5zreja molaiic živine. Marsikateri gospodar, kateri je med svetovno vojsko spoznal razne kraje, si je zaželel rediti lepo, mlečno živino. Da tako živino danes težko dobimo, ve vsak. Premožnemu posestniku ne bi bilo težko kupiti si tako živino in jo naprej rediti, revnejšemu pa to ni mogoče. Tak gospodar, si bo moral tako živino sam izrediti. Moramo pa predvsem pomisliti, da mora tak napreden živinorejec tudi poznati vsa načela umne živinoreje, torej da mora dati živini ugodno podlago za razvoj. Kaj mu bo pomagala lepa, draga krava, ako jo spravi v smrdljiv, teman hlev in ne bo skrbel za zadostno množino tečne krme in za redno oskrbo? Taka krava mu bo dajala vedno manj in manj mleka, postajala mr-šava in bo navsezadnje zbolela, ker ni vajena takim razmeram. Tudi zarod od take krave ne bo nič prida, ker se ni mogel ugodno razvitij torej je v prvi vrsti treba skrbeti, da popravimo svoje hleve, da so zadosti zračni, svetli, pozimi dosti topli in da je prebivanje v takih hlevih zdravo, kar je najbolj važno posebno za žlahtno živino. Potem se šele začnimo ozirati, kje dobimo podlago za svojo bodočo rejo. Ako imamo v svojem hlevu dobro razvite zdrave mlekarice, pripuščajmo take k istota-kemu biku, Če je žival čistokrvna, je važno, da si čisto rejo naprej ohranimo. Vi splošnem je treba upoštevati to, da se vse lastnosti staršev podedujejo na zarod. Predvsem torej razne bolezni, dalje sposobnost za užitek i. dr, Ako hočemo doseči najvišjo stopinjo podedovane zmožnosti za mlečnost, moramo odbirati teleta le od takih dobrih mlekaric, ker se nam na ta način ta lastnost prenaša iz enega roda na drugi rod. Parimo torej podobno s podobnim, da dobimo zarod, podoben staršem. Rojena teleta vzgajamo pogosto na ta način, da jih pustimo sesati pri kravi, kadar hočejo, ali pa jih pripuščamo h kravi štirikrat ali petkrat na dan. Pri tem načinu reje ni mogoča kontrola množine mleka, katero tele popije, in se lahko zgodi, da se tele presesa, kar povzroča drisko, napenjanje itd. Najbolj modern način izreje telet je z napajalniki. Na ta način dajemo teletom potrebno množino mleka, katera se vsak teden za en liter poveča. Ker je želodec novorojenega teleta majhen, pustimo ga popiti kvečjem en liter naenkrat, torej prve dni štiri do pet litrov na dan. Napajanje iz navadnih golid se ne priporoča, ker teleta mleko hlastno popijejo in se lahko zgodi, da jih napenja, dobijo drisko itd. Pri napajanju z napajalniki moramo gledati na največjo snago; to se doseže z umivanjem posode v vroči vodi. Tudi gumijev sesek se mora po vsakem napajanju izprati v vroči vodi. 14 dni staro tele se začne učiti jesti suho krmo in kot taka je najbolj prikladna dobra otava ali dobro seno. Od takrat naprej začne tudi prežvekovati in se razširi prebava na vse štiri dele želodca. Tudi je prav, ako polagamo teletom zmečkan oves v snažno koritce, kateremu primešajmo tri do pet gramov 6oIi in klajnega apna. Tudi posoda s svežo vodo ne sme manjkati. Če nima tele zadosti soli in apna v krmi, začne lizati zid, dlako, in to povzroči lahko želodčni katar. Pa preprečimo teletom lizanje zidu, je treba zid z deskami v višini 1 m do 1.20 m Obložiti in vsaj enkrat na leto pobeliti. Takim teletom privoščimo najmanj 8 tednov polno mleko, ker le na ta način se nam hitro in dobro razvijajo. Odstavljanje naj se vrši polagoma, na ta način, da vsak dan nadomestimo en liter polnega mleka z enim litrom posnetega mleka, segretega na 30 do 35 stopinjah C. Odstavljenim teletom privoščimo vsak dan dopoldne gibanje na prostem v tekališčih. Gibanje na prostem vpliva dobra na pravilen razvoj osameznih udov, posebno pljuč in nog. olletne živali lahko ženemo na pašnike, kar jim posebno dobro ugaja. Pri hlevski reji in pri paši naj se vrši prehod iz suhega zimskega krmljenja na poletno zeleno krmljenje počasi, da se obvarujemo prehude driske in s tem shujšanja živine. Mlade Sivine, vzrejene za mlečnost, ne smemo debeliti, ker to ni na mestu. Mesnata, pitana žival navadno malo molze, debele telice se prezgodaj plemenijo in težko )ibrejijo. Pri normalni, pravilni reji se moka žival zrediti vsak dan približno za 1 kg Eive teže, po treh mescih mora torej tehtati 150 kg, enoletna 300 kg, dvoletna 400 kilogramov, štiriletna pa doseže težo 500 kilogramov. Ako hočemo imeti lepo razvile krave, ne smemo telice prezgodaj pripuščati, ker z oplenmenjenjem uporabi ži-Val vse snovi, nujno potrebne za razvoj svojega telesa, za zarod. Najboljša starost Sta plemenitev telic je eno in pol do dve leti. Priporočal bi posebno manjšim posestnikom izrejo vprežnih krav namesto volov. Največji ponos našega manjšega posestnika je, ako ima lepe voli. Lahko rečem, da se taki lepi voli v drugih krajih redko dobe. Seveda obrača tak gospodar vso svojo skrb volom, katerim znese vso najboljšo krmo, in gospodinji ni mogoče potem krav dobro prehraniti. Navadno se pri takem posestniku dobijo slabo razvite molzne krave. Kakšen dobiček pa ima od volov? Delo v podobi uprege, letni prirastek in gnoj. Od krave ima ravno isto. Poleg tega pa še najmanj 1500 litrov mleka in eno tele na leto, katero lahko služi kot zdrav zarod za nadaljno rejo. Torej premišljuj, umni kmetovalec, če ni to zate koristneje! Ako boš tako umno postopal pri izberi telic in bikov za rejo, kakor postopaš pri izberi junčkov, prideš do lepih molznih krav, katera reja ti bode še večja korist. Še hitreje izboljšamo svojo rejo z nakupom telet od posestnikov,, kateri jih ne nameravajo rediti za pleme, Ako je tele lepo, prikladno naši živini po barvi in telesni obliki, in od dobrih mlekaric, ga rajši rešimo pred mesarskim nožem, Ako se bodemo ravnali po zgoraj navedenih načelih, zaslovi v kratkem času vsa Slovenija kot najbolj napredna dežela Jugoslavije, kjer bode teklo mleko v obstoječe in novo ustvarjajoče se mlekarne. Lepe telice in bike bodemo lahko oddajali v izropane kraje Srbije in Macedonije kot plemensko žival za po-vzdigo tamošnje govedoreje, Fran Malasek, Grm, Gospodarska obvestila. g Davek na samce. Zakonski načrt o davku na samce je že predložen narodnemu predstavništvu in oddan finančnemu odseku. Zakon pride v kratkem na dnevni red. g Tečaj za železobeionske traverze, ki je bil preložen na poznejši čas, se bo vršil 5., 6. in 7. julija v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v soboto, dne 5. julija, ob 3. uri poldne. Kdor se še misli priglasiti, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo na naslov Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil g. inž, I. Novak. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. g Vinogradniški tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v petek dne 20. in soboto dne 21. junija t, 1. s sledečim sporedom; poletna dela v vinogradih, Trtni škodljivci. Zeleno cepljenje. Predavanje se prične v petek, dne 20. t, m, ob 2. po-poludne. g Živinozdravniški in mlekarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu dne 27, junija in v soboto dne 28. junija t, 1, s sledečim sporedom: reja molznih krav. Krmljenje. Molža. Mlekarstvo. Predavanje se prične v petek, dne 27, junija t, 1, ob 2, popoldne, Kdor se želi udeležiti enega ali drugega izmed teh tečajev naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pošta Novomeslo in sicer za vinogradniški tečaj do 19. t. m., za živinorejski tečaj pa do 23, t, m. Revnejšim da ravnateljstvo prenočišče brezplačno na razpolago, g Trgovska pogodba med Srbijo in Italijo je bila za ozemlje stare Srbije podaljšana. Iz Italije se bo uvažalo blago preko Soluna v Staro Srbijo, od koder se ne sme izvažati v ostale dele Jugoslavije — Tudi svoje vrste posebnost. g Uvoz iz Čehoslovaške. Centralna uprava za trgovački promet sa inostrati. stvom v Belgradu je sklenila 30. marca 1.1, s Čehoslovaško republiko pogodbp, glasom katere nam Čehoslovaška dobavlja nastop, ne predmete: Šipe, steklenino, porcelan, keramične proizvode, rotacijski papir, trgovski papir, tekstilno blago (sukno), kom fekcijo, gonilno jermenje, mineralne barve, lake in kit, kemične proizvode, beli Iim, poljedelsko orodje, kuhinjsko posodo, dru. ge proizvode iz jekla, železa in drugih kovin, elektrotehnični materijal .poljedelske stroje, druge stroje in motorje. g Izvoz. Glasom naredbe ministrstva za trgovino, je izvoz suhih sliv, pekmeza starega krompirja in suhega sadja prost< Tozadevne kolekovane prošnje naj se vlo* žijo na podružnico Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Ljubljani, ki bo izdajala za to blago potrebne izvoznice. Istotako naj se vse prošnje za prevoz raznega blaga v Cmurek, Radgono, Ljutomer ali tamošnjo okoilco, pošiljajo na podpisano podružnico. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2(,/o brez kakega odbitka. Mn iim sd L M ti Upoin Glej inserat! HH Listek HM Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja " * ' (Dalje.) Malo časa je klečala in je iz najgloblje duše molila k Onemu, za kogar je trpela tako grenko sramoto, in je govorila nežne otroške besede: »Kajne, Jezus, saj sem še Tvoja nevesta — če sem tudi stala tam, ne boš me zaraditega zaničevali Tvoje je moje telo in moja duša; o, sprejmi jih v svoje svete roke, tj, moja bičana, s trnjem venčana, križana ljubezen, ne zavrzi uboge Štefane, četudi je stala ob sramotnem stebru.« Od spodaj gori se je čulo peketanje kopit in krepki moški koraki. Mati je hitro položila svoje dete nazaj na blazino ter je hitela gladat k oknu, od koder je videla «»odaj pred vrati stati četo strelcev in samega Konja, ki je bil očividno častnikov. Slutila je, da je častnik že stopil v hišo; silno / je je prestraiila, v eni sapi je ugasnila obe tv«Ci, ki jih je s svetnikoma vred vrgla v rredpasnik. Začudeno fe strmel duhovnik; tefana je ravno opravila poobhajilne molitve, pokrižala se je in vprašala; »Mati, kaj pa delate, zakaj ste pogasili sveče?« ... »Nič ni, dete moje,« jo ie pomirjevala mali, Menihu pa je zašepetala: »Vojaki so tu « PrestraSen je dejal duhovnik štolo doli in «e je oziral po izhodu. Štefana je vse slišala in |e s slabotnim glasom rekla: »Vojaki so xu? Kaj za to? Jezus v presv, Skramentu, ki me je ravnokar obiskal, me varoval vsega hudega.« »Oj, otrok, včeraj te ni varovali« je vsa b sebe ihtela mati. »Saj me je varoval! Saj je vendar poslal tnega, ki n-e je rešil iz železja I« je hitela pobožna deklica. Pri vratih se je prikazala temna kodrasta Jlava male Judinje, ki je migala z belo ročico: »Gospa Šventnerica, gospod Hendel, ki poveljuje strelcem, želi govoriti z vami.« Šventnerica se je zdrznila od strahu: »Takoj pridem, že grem!« Postala je bleda kakor kreda in vsa tresoč se je hitela ven. Štefana se ie ozrla naokoli, roko držeč Da čelu. »Hendelnov sin —«, je rekla trudno. »Pa ne,ko bi zopet prihajal pome ...« Močno ie je stresla. »O Bog, samo ne več na sramotni oder! Oh, moj Jezus —«, je molila proti ne-Besom, »ti si pri meni,.. naj se zgodi Tvoja volja.« Ganjen je zaklical duhovnik: »Naj si le drzne ta fant ti samo las skriviti, tudi jaz sem bil nekdaj vojak, in spodaj je dosti katoliških mož.« Zravnal je pokonci svojo velo, visoko meniško postavo in se je bojevito postavil lik k postelji. Oia pa ga je z nežno roko pri-|ela za talarjev rokav in ie prosila: »Gospod pater, nikarte klicati moških. Božja volja naj ie zgodi!« Spodaj pod stopnicama je v polumraku rtal Henrik: Šventnerica mu je prišla po stop-aicah nasproti in je, od strahu skoraj brez sape, sopihala: »Milostni gospod, česa želite od nas ubojih?« »Ničesar nočem, še prinašam vam nekaj.« Po treh korakih je bil že pri ženi gori. ;>ve ru-lici in verižico so ukradli vaši hčeri, ko je .. včeraj... no. saj veste. Tukaj« ■— dvignil 'c sveženj, »imate vse skupaj nazaj; prinesel bi bil že preje, toda ptiček je bil u;et v kletki.« Te prijazne, napol šaljive besede so pomirile ubogo mater. O da, ta ne bo nič hudega »toril. Kaj še, rešil je moio hčerko s sramot-»ega odra in je bil dober kakor angel. Ha, ne-amnica, zakaj si se ga ustrašila? »O, hvala vam, gospod," je sopla in je rvoje rdečeobjokane oči, ki so pričale o pre-Cuti noči, obrnila proti njegovim, ki so se danes tako ponosno in zavestno svetile, v,Gospod, niste pozabili na nas. Oj, sedaj se bo smejala moja Štefka; toliko solz jc že pretočila za svoj rožni venec, ki ga je prejela od Očeta.« Posegla je po sežnju; toda Henrik je rekel: »Gospa, sam bi ga ji rad izročil. Smem li?« »Ha, videli bi 10 radi, mojo Štefko,« se je smejala uboga žena, ki se je prejšnji dan tako grenko jokala. Rad bi jo videl, no, saj je pa tudi zaslužil. »Moje ubogo dete je tako bolno,« je to-Žila. »Pa bom vprašala. Pojdite z menoj, milo-stlvi gospod, prosim lepo, tukaj je tako temno, oprostite.« »Bolna —« je ponovil mladi Hendel, ki ga \e v hipu minila veselost. Sicer so mu to že povedali, toda od samega veselja, da ji je tako blizu, je na vse pozabil. »Zelo bolna?« je vprašal. »Železo jo je tako razrezalo,« je odvrnila mati, »vrhutega pa še strah in sramota...« »Katerega zdravnika ste pa poklicali?« jo ti prekinil Henrik. »Pa vendar ne kakega metskega padarja, ki ničesar ne ume?« »Nobenega nismo klicali,« ie rekla mati, Zapovedujoče, da se je slišalo po vsej hiši, (e zaklical Henrik: »Takoj pokličite zdravnika, plačal ga bom jaz sam!« »Kaj pomaga, gospod, če pa moja hčerka ne mara zdravnika,..« Stala je poleg njega vrh stopnic in se je neprestano ozirala proti vratom; tedaj pa je začelo Henriku srce močno biti. kajti vedel je, da tam za vrati počiva Štefana. »Moje sramežljivo, pobožno dete ne pusti, da bi se ga dotaknila moška roka, samo jaz jo smem prijeti; nekoliko sem jo namazala in drgnila z arniko, ki je dobra za vse bolečine,« je pripovedoval?, mati. Gospodovalno je zavpil mladi Hendel: »Arnika sem, arnika tja, vsak bolnik pokliče zdravnika; zakaj ji tega ne poveste?« _ »Seveda, gospod,« je rekla mati. »Toda moj otrok ima svojo glavo, svojo voljo. Tu je vse zastonj.« »Tako,« ugriznil se jo v ustne. — To so pač menihi vtepli v glavo ljubeznivi, ubogi neumnici, češ, da ne gre, klicati zdravnika .., Ona pa lahko pri vsem tem od vsega hudega konec vzame .,. »Sedaj bi jo pa že rad videl,« je nejevoljno zarežal. »Povedal ji bom, kaj sodim o teh meniških muhah.« »Še ne, še ne, gospod, prosim lepo, počakajte samo še trenutek. Pogledala bom noter.« V svojih lesenih čevljih je ropotala skozi vrata, in mladi bojevnik je obstal pri vratih: Videl je, kako se je zasvetilo, kako je nato zopet izginila luč. Kmalu se je vrnila mati in tiho rekla: »Prosim lepo, samo še trenutek. Ravno obuva čevlje.« Nato je zopet odprla vrata. Henrik je krepko tiščal k boku meč, da bi ne žvenketal. Snel si je z glave perjasti vojaški klobuk in se je sklonil, ko je šel skozi vrafa, ker je bil visoke postave. Kaj je to? Toliko ljudi je v sobi. Obstal je. V radovednosti in skritem strahu so^ mu zrle nasproti oči menihove in otroške. Toda deklica, ki je tam na slamnati pernici sedela, ni dvignila glave in ga ni pogledala. Mati je stopila k njej in ji je rekla: »Štefka, milostivi gospod so prišli.« Sedaj se je deklica z mirnim, čistim pogledom ozrla na visoko postavo štajerskega bojevnika, na čegar krepkih, izbočenih prsih se je blestel pantes, in na lepi, ponosni, danes nekoliko obledeli obraz dvajsetletnega mladeniča, »Kaj želi od nas milostivi gospod?« je vprašala mater. Slopil je k postelji; sledile so mu oči matere in otrok, ki se pa niso prav nič več bali, marveč so bili prav veseli: kaj še, ta lepi gospod ji ne bo storil nič žalega. Pater Ertelij se mu je spoštljivo priklonil, toda Henrik ga ni hotel pogledati; nato se je pater počasnih korakov odstranil. »Tukaj,« je rekel Hendel in se je oziral na deklico, ki je s povešeno zlatokostanjevo glavo in s prekrižanimi rokami sedela na svoji slamnati pernici, podobna nežni, deviški Ge-novefi v revščini. — Lepa je, res je lepa, nima para v Štajru, ne v Lincu! »Tukaj, deklica, vam prinašam, kar je vaše, kar so vam — s silo vzeli.« S ponosno desnico, s katero je včeraj odprl železni obrač, ji je varno podal sveženj, ki ga je Štefana vsa vesela vzela, ga položila v naročje in ga takoj rfczvezala. »Hvala vam, gospod! — Glej, mamica!« je radostno rekla z jasnimi očmi, »vse ie skupaj; ruta za na rame in za na glavo, ki sem 10 sama spredla« — razgrnila jo je, tedaj pa je iz rute s steklenim žvenketom nekaj padlo na tla. »Jei, mati,« je veselo vzkliknila Štefana, »poglej! Moj rožni venec! Moj ljubi, ljubi rožni venec.« Vzela ga je v roke in je njegov kristalnati križec pritisnila na nežna ustna, otroci pa so veselo ščebetali: »Ej, ej — Štefana ima spet svoj rožni venec.« Štefana je mirno sedela na postelji in je roz.ni venec pritisnila na svoje srce. Saj jo je spremljal v Frajzing, bil je priča veselja in sramote, videl je vse njene muke. Tudi Henrik Hendel je mislil na oni grozni trenutek, ko ie stala ob stebru in so ji s silo strgali z vratu rožni venec. Sedaj ji vrača rutici in verežico, beračijo, je li to zadosti? Kdo ji da zadoščenje za vso krvavo sramoto, ki so 10 ji prizadeli ti nesramni moški, pravi izvržek človeMva, ko ;o suvali sem in tja to čudovito nežno in de- viško telo, ki se ga sme dotakniti samo ma> terina roka? (Dalje.) Bolečine v hrbtenici, bodljaie v ledjih, bolečine v križa la trganje občutimo, če se vsled prehlajenja ali okornosti telesa tok krvi spo-Casnl ali zadrži. Če pa kri zopet živahnejše polje, bolečine Izginejo. To dosežemo z masažo s Feller-jevim blagodejnim „Elsa-fluid", katerega mnogi zdravniki toplo priporočajo. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici 24 kron poSIje lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elsa trg 16, Hrvatsko, Fellerjeve odvajalne rabarberske kroglice z znam. »Eisa-kroglice« stanejo 12 K. Omot In poštnina se računa posebe najceneje. Čim več torej kdo skupno naroči, tem več prihrani na poštnini. Sedlar in torbar Franc Kamnar Vevče IS, poŠta Dev. Mar. Polje se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Primerne cene in točna postrežba. Mlinska sita (pajtlje) za moko vseh vrst se dobe v trgovini H. ČUDEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 35, nasproti TiSlerjeve gostilne. Zaklad leži! K^UV^i: Na vodni moči se lohko zgradi poljubno podjetje. 10 km od Ljubljane, četrt ure od drž, ceste. Naslov pove uprava lista pod St. 3653. 8 D □ D Ma^fiotiiam sIav- občinstvu, da je Q rj IMdZIldllJdllt doSIa večja množina R ^ inozemskega blaga vseh kjs! za u U moške In Ženske obleke, eks-ford, ceflr, batist, delen, konte- nina, platno za rjuhe, cvllih za > _ postelje 'n vež vrsi blaga. U H Prodaja se po cenah od vlade določenih. Q n Vzorci se ne razpošiljajo. Priporoča n U se le osebni nakup. U [j \mU Prpli, Lluislp, Sv. Pefra c. 29. § cpnnanancit3Dacic:uc-3n vsake vrste ln vsako množino kupi trgovina z deželnimi pridelki FRANC POGAČNIK v LJubljani, Dunajska eesta St. 36. 3376 rideča. zelena, rtiava ln lila je zopet priSIa v zavitkih po 80 vinarjev. RazpoSilja se po pošti. Vsakemu naročilu sa pridene slovensko navodilo. Karol Loibner, Celje. 3381 Kupujem " smrekovo lubje (treslo) les za lame Prosim ponudbe s skrajno ccnol VINKO VABIČ, ŽALEC prt Celju. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva« krmila, »a to krmo živina, perutnina jlota® prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna U««««" to je dr. pi. Trnk6czy-a rediini prašek. ffjjiMD Paket velja 3 K, B paketov 1B K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece ta enega vola, kravo ali prašiča, da se zred~ Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. .vlastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastln". Srbečice, iišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „SkaboIormM mazilo". Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lonček K 4- — veliki K 6 — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga sa Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem členu, Ljubljana, Marijin trg. 1620 Pa*;te dh vjir-tvt-no znamko (lShaboform" I I illllillMIIIUIII 11—111II—— ... k« ivctovroziano nsjtoijio , Gcresifsko koso' > : i Lrusne kamne nudi PRVA GORENJ-t ni-GilL.IALNA IVAN SAVNIK, Kranj. Cene kose so: cm E0 65 60 65 70 75 80 85 90 pesti 5 51;, 6 6'/a 7 7»/a » 8'/2 9 kron lir- 10-50 17-- 17 5018-- 18 50 19-- 19-60 20<- Razi oSilJa so tudi vsakovrstno manufakturno blago, kot: Stofi za moške obleke, šifon, belo platno, cefir, oksfort, kamri k. klot, hlačevlna (cajg) itd. po najnižjih cenah. 3070 Sklep ozir. oklic. Na predlog dedičev po Heleni Kern iz Gorenj ttv. 4. dovoljuje se prostovoljna dražba vseh v zapuščino spadajočlh zemljišč, prltikline ln premičnin in sicer zemljišč viol št. 130, 181, 132, 62 d. o. Primskovo, viož. št. 62 in 63 d. o. Tenetiše, 46 d. o. Pivka in 253 d. o. Vojvodni-boršt, potom 1 konja, 8 goved, poljskega in hišnega orodja. Za to dražbo se določa narok na 1. julija 1919 in prihodnje dni vselej od 9. ure naprej na licu mesta v Gore-njah št. 4. Izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, je ista kakor cenilna vrednost, označena V zapisniku z dne 10. 8. 1918. A261/18. Dražbonl pogoji, po katerih je položiti 10 o/0 varščine takoj, ostanek kupnine pa v 8 tednih, se morejo upogledati pri g. notarju v Kranju, V knjiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane brez ozira na kupno ceno. Izkupilo se bo razdolilo med dediče. Prodajala se bo najprej živina in orodje ln še le potem zemljišča. Okrajno sodišče SHS v Kranja, _odd. II., dne 12. junija 1919. Pravo iolto domače^mllo^ za pranje 1 kg K14--, - t zabojček okoli 3',kg franko K 49--, poillfu po povzetja zavod za eksport Toaletno milo po dnevnih cenah j5yjo^za_brltJe K 3--, 1 kg K 30--. Krema za britle porcelan, lonček h. 6-7. 1 ducat K S6--. M. iiinKER, Zagreb i«. 1, Petrfnjska 8. z naroČilom se prosi poslati tudi oolovlco zneska. X Pri bolečinah, kt jih povzroča REVMATIZEM podagra, isbiaa, bol v križu, nevral-gija, otrpnenje vratu Itd. priporočajo mnogi zdravniki Fellerjev bol otešu- i0" Elsa-Slnid 6 dvojnih ali 2 spec. steklen. 24 kron. Felierjeve odvajalne, prebavo pospešujoče, tek urejujoče rabarbarske Elza-krogljte£ 6 škatljlc 12 kron. Edino prave pri lekarnarju E. V. Feller, Stnblca, Elza trg št. 16 (Hrv. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. VI. tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudba stroj« na „Anon6no SkspM Ai. Matellč, Ljubljana, Kongresni l",,"10 misi - podgane' stenice-Ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljale moli najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstvi kot i proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in mil K 5'—j osobito ostra pasta za podgane K 6"— » ičurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 6 Ki uničevalec moljev K 3'—[ praiek proti mrčesoa 3' in 6 K; tinktura proti uiem pri ljudeh 3 K; mi. žilo za uii pri živini 3 K; praiek za uii v obleki in perilu K 3'—; tinktura za bolhe pri pseh K 3'—, tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (naj! čevalec rastlin) K 3*—; praiek proti mravljam 3 K' Poiilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Bt. 60. AKOHDEON v ns|- boljSi izpeljavi, cen« je IS4-— kron. — Zahtevajte veliki ceii i k z več nego 1000 slikami brezplačno. E. Luna, Maribor it. 78. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajš.k brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. Agitirajte za , Domoljuba' najbolj trpežne vrste dobi pri tvrdki luan JelaCIn, LinbSjana Emonska cesta 2. 4792 mlatllnice, oratila ggepeltnl), slamoreznice, fisfitaiki, trijerjl, stiskalnice za sadje in grozdje, decimalne tehtnice In drugi poljedelski stroji najslooitelSIH tooarn so oedno o oellkl izberi o zalogi, drugI stroji se pa lahko naroCajo pri FRM!C H1TTI, zaloga poljedelskih strojen, Ljubljana, fnarttnooa cesta St. 2. liajuečja Izbera ur, zlatnine, srebrnine H- SUTT^EH • svetovtioznana tfazpošiljalftica sam o v Ljubljani št. Odgovorni urednik Josip Gostoto * Ljubljani Tiska Jugoslovanska tiskarn«.