Leto krajevnih skupnosti
Hinko Smrekar
NA OBMOČJU KS Hinko Smrekar, ki se razteza od Drenikovega vrha na Rožni-ku do vodovoda v Klečah, pa od pravkar umirajoče želez-niške proge Ljubljana—Kam-nik tja do Vodnikove ceste, živi približno osem in pol ti-soč občanov v 567 hišah, od katerih je 464 hiš v zasebni lasti.
Ta »ka-es«, kot jo na krat-ko imenujemo, je bila usta-novljena leta 1959 pod ime-nom Stanovanjska skupnost, iz nje pa je 1. januarja 1964 nastala Krajevna skupnost Hinka Smrekarja.
Naloge krajevnih skupnosti so nam znane. Med njimi so krepitev samoupravnih pra-vic, obravnavanje odnosov med občani in odnosov na re-laciji občan — občina ter ob-ratno, pa še in še. Zavoljo te-ga ima krajevna skupnost ši-rok program dela in pomemb-na je ugotovitev, da svoj pro-gram dobro izvaja. Značilno je, da ima plodne stike z ob-činskimi političnimi, upravni-mi in družbenimi organizaci-jami ter organi, daje široko paleto pomoči in nasvetov prebivalcem, ki žive na nje-nem terenu itd. Skratka, to je zelo dobra transmisija med občanom in njegovim izvolje-nim predstavnikom v svetu ali skupščini, posebno še ta-krat, ko je treba z vso odgo-vornostjo odločati v interesu skupnosti in posameznikov. Njena naloga je, da priporo-ča v imenu določene srenje, kam naj širša skupnost, kot je na primer občina, zakotali-ka dinar, po drugi strani pa mora skrbeti za izostritev na-šega posluha za spremljanje dogajanj doma in v svetu.
Vse te naloge ta krajevna skupnost opravlja uspešno prek 15-članskega sveta kra-jevne skupnosti in prck vrste komisij. Te komisije obrav-navajo socialno-zdravstvena vprašanja, vprašanja otroške-ga varstva, komunalna vpra-šanja, vprašanja hišnih sve-tov, vprašanja turizma, po-žarne varnosti, civilne zaščite, gladijo sporc med občani (poravnalni svet), skrbijo za interese potrošnikov v odno-su do . .. (potrošniški svet) in tako naprej. Sedaj kar po vrsti:
Otroško varstvo. Velik je priliv novih prebivalccv, toda za otroško varstvo doslej po-nekod ni bilo posluha. V no-vih gradnjah namreč ni bilo moč zbrati dovol.j sredstev za opremo prostora za otroško varstvo in za finan-ciranje varstva. Zato je bil letos sprejet sklep, naj bi vsa
Hdnko Smrekar je bil znan slo-venski aikadcmski slikar v prvi polovici tega stoletja — vse do njegove tragične smrti, <ko je oktoibra 1942 padel kot talec v Gramozni jami. Med njegova šte-vilna dela, ki ohranjajo spomin na velikega umctnika — humani-sta, sodijo tudi karikatuire, s ka-terimi se je boril proti diktaturi in licemerstvu. Zadnja leta svoje-ga pladnega življenja je preživel v svoji hišici — ateljeju v Alešev-čevi ulici, kjer je sedaj vklesana njegova spominska plošča.
sredstva iz tako imenovanih 3C odstotkov za uporabo me-stnega zemljišča, ki gredo krajevni skupnosti, uporabi-li vse do leta 1970 za opremo otroških igrišč in za širje-nje zmogljivosti otroškovar-stvenih ustanov s tem, da sklad za komunalno urejanje zemljišč pripravi funkcional-nost lokacij. S tem bi bilo re-šeno vprašanje nadomestila za nekdanje 4500 kvadratnih metrov obsežno otroško igri-šče Ziv-žav, ki se je moralo umakniti novim stanovanj-skim blokom in stolpnicam.
Komunalna vprašanja. Pred javnostjo so bili teden dni razgrnjeni urbanistični načr-ti in na zboru občanov so zbrali mnenja in predloge občanov, ki jih je krajevna skupnost posredovala občin-ski skupščini. Po drugi strani je krajevna skupnost seznani-la občane z oceno upraviče-nosti njihovih predlogov in z možnostjo realizacije vsaj de-la teh predlogov v okviru skupnih interesov.
Hišni sveti. Komisija za hišne svete ugotavlja, da delo bišnih svetov popušča. Mar-sikje je vse upravljanje in po-slovanje združeno v eni ose-bi, točneje rečeno, sloni na ramenih predsednika. To ka-že tudi na posledice neraz-čiščenega vprašanja pri obča-nih glede odnosov med samo-upravnim organom, ki je v tem primeru hišni svet, in slanovanjskim podjetjem, ki opravlja finančne usluge. Za-to tudi marsikje ne vedo, ka-ko pomembna je samouprav-ljavska dolžnost stanovalcev, da pri tem ne gre za formal-no funkcijo in da stanovanj-sko podjetje nastopa le kot administrativno          finančni
uslužnostni organ, ne pa kot nosilec pravic za sklicanje zborov stanovalcev, na kate-rih bi izvolili samoupravne crgane hišnih svetov.
Socialna in zdravstvena vprašanja. Komisija za to področjc ugotavlja, da je bilo konec minulega leta 18 obča-nov v domovih počitka, 14 mladih ljudi v domovih za poklicno usposobljenje, 13 otrok v reji, da je 17 stalnih in 16 občasnih podpirancev socialnega varstva, da so bile dane tri kadrovske pomoči, da dobiva 17 otrok popolni ali dodatni prispevek za oskr-bo v vrtcih, da je 28 družin dobilo zimsko pomoč in da je bilo kar 192 prošenj vlo-ženih za oprostitev plačcva-nja prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Poravnalni svet. Stanovanj-ski spori, osebni prepiri, imovinski spori, posledice ne-premišljenosti in nepoučeno-sti, to so v glavnem vsebine zadev, ki jih mora obravna-vati poravnalni svet krajevne skupnosti. Nekaj sporov sta senata tega sveta poravnala z nasveti in s tolmačenjem predpisov. Zato je od lansko-letnih 38 sporov — leta 1966 jih je bilo 65 — poravnalni svet  domala vse zaključil  s
poravnavo in le nekaj sporov je moralo obravnavati redno sodišče.
Požarna varnost. Komisija za požarno varnost je lani pregledala 100 hiš in je izdala več deset priporočil, kako od-straniti  nevarnost  požara.
Potrošniški svet. Predlagal je mnenje občanov, naj bi v Aleševčevi ulici uredili trgo-vino z živili. Kaže, da bo ta predlog kmalu realiziran, vsaj obljube so takšne.
Civilna zaščita. Izveden je bil popis prebivalstva s pod-ročja krajevne skupnosti in izdelan je tudi načrt za akci-je v primeru kakršnekoli ele-mentarne nesreče.
Družbeni center. To je eno izmed kroničnih, ali z dru-gimi besedami tradicionalnih
vprašanj. Že pred več kot de-setimi leti je bilo zbranih okroglo 10 milijonov starih dinarjev, toda ta denar je šel za ureditev že obstoječega do-ma TVD Partizan. Potreba je namreč narekovala najprej ohraniti že obstoječe objek-te, potem pa šele graditi no-ve. Za nove je bilo vedno pre-malo denarja, vendar je tež-nja po ureditvi družbenega centra še vedno prisotna.
Posebna zanimivost, ki jo zaznamuje ie statistika, ne pa katerakoli komisija: na pod-ročju krajevne skupnosti Hin-ko Smrekar v občini Ljub-ljana-šiška je 56 odstotkov občank in 44 odstotkov obča-nov. Med devetimi nad 90 let starimi prebivalci je sedem žensk in le dva moška.