113. V!. 1973 Številka 21 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 17. junija 1970 Cena 3 dinarje Leto XXVII VSEBINA: 123. Zakon o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969 124. Zakon o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov 125. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih 126. Zakon o geodetski službi 127. Zakon o označevanju vina 128. Zakon o določitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za podaljšanje roka za prehod na 42-urni delovni teden 129. Zakon o ureditvi določenih vprašanj radijskega prometa 130. Odlok o spremembi finančnega programa za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 238. Odlok o določitvi svetov skupščine občine Brežice 239. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1969 240. Odlok o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Lenart za leto 1969 241. Odlok o ustanovitvi sklada za Investicije v šolstvu občine Lenart 242. Odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov v občini Lenart 243. Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Bežigrad) 244. Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Vlč-Rudnlk) 245. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1969 246. Odlok o spremembi odloka o najvišji ravni cen in maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode (Logatec) 247. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec 248. Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Logatec 249. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1969 250. Odlok o spremembi odloka o občinskih sodnih taksah (Vrhnika) SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI! 251. Pravilnik, po katerem uveljavijo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine: Brežice, Celje, Laško Mozirje, Sevnica, Slov Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in 2alec svoje pravice do zdravstvenega varstva 123. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti dne 3. junija 1970. St. 400-37/70 Ljubljana, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1969. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1969 takole: din skupni dohodki..................... 630,643.675,80 skupna razdelitev dohodkov . . 607,569.402,66 presežek po zaključnem računu 23,074.273,14 3. člen Presežek dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1969 v znesku 23,074.273,14 dinarjev se razporedi takole. — 19,000.000 dinarjev se prenese v proračun SR Slovenije za leto 1970; — 4,074.273,14 dinarja se dodeli republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. BILANCA dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1969 A — DOHODKI Klasifikacijska številka oblika podublika dohodka dohodka 1 2 Vrsta dohodka 3 Z po proračunu 4 nese po proračunu in poznejših spremembah 5 k doseženo (dejansko) 6 n Vrsta 1 — prispevki 11 100-105 1,51 prispevel- iz osebnega dohodka iz delov-lovnega razmerja 140,100.000 140,100.000 150,663.436,74 11 106-109 Posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 60,000.000 60.000.000 75,400.832,88 13 5 “/o prispevek iz osebnega dohoaka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 12,000.000 12,000.000 14,054.927,13 15 15 %> oziroma 30 'Vo prispevek iz osebnega do-' hodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 8,200.000 8,200.000 6,786.243,48 18 Prispevek od sklada skupne porabe .... 19,000.000 19,000.000 8,887.930,72 Skupaj vrsta 1 — prispevki 239,300.000 239,300.000 255,793.370,95 Vrsta 2 — davki 21 Prometni davek 211 30 "/o del davka od prometa blaga na drobno 40,600.000 40,600.000 38,216.939,95 215 20 “/o udeležba na zveznem prometnem davku 218,000.000 218,000.000 225,200.732,65 Skupaj vrsta 2 — davki 258,600.000 258,600.000 263,417.672,60 Vrsta 3 — takse 33 Sodne takse v gotovini 40,000.000 40,000.000 32,898.193,86 Skupaj vrsta 3 — takse 40,000.000 40,000.000 32,898.193,86 Vrsta 5 — dohodki po posebnih zveznih predpisih 52 Denarne kazni 12,500.000 12,500.000 16,956.342,07 Skupaj vrsta 5 — dohodki po posebnih predpisih 12,500.000 12,500.000 16,956.342,07 , Vrsta 6 — dohodki občanov in razni drugi dohodki 61 Dohodki organov 300.000 300.000 542.320,03 62 Razni drugi dohodki 1,000.000 1,000.000 2,537.255,62 Skupaj vrsta 6 — dohodki organov in razni drugi dohodki 1,300.000 1,300.000 3,079.575,65 Vrsta 7 — dopolnilna sredstva • 72 721 Namenska dopolnilna sredstva 12 #/o udeležba na zveznem prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja . . . 34,800.000 34,800.000 37,400.080,67 722 Namenska dopolnilna sredstva 21,100.000 21.100.000 21,098.440,00 Skupaj vrsta 7 — dopolnilna sredstva . . . 55,900.000 55,900.000 58,498.520,67 Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—7) . . 607,600.000 607,600.000 630,643.675,80 B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka Znesek oblika podoblika Splošni razpored po pr o- po proračunu In doseženo dohodka dohodka dohodkov računu poznejših spremembah (dejansko) 1 2 3 4 5 6 Glavni namen 02 — znanstvena dejavnost . . 29,236.000 29,236.000 30,062.784,00 02-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh do- hodkov 02-2-1 Za redno dejavnost 4,834.500 4,925.718 4,925.718,00 Skupaj glavni namen 02 (02-1 in 02-2) . . . 34,070.500 34,161.718 34,988.502,00 Glavni namen 03 — kulturno-prosvetna de- javnost 03-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh do- hodkov 24,073.000 24,073.000 24.752.765.00 03-2 03-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku . Sredstva za redno dejavnost 1,622.720 1,672.720 1,672.720,00 03-2-2 Sredstva za posebne namene 6,098.420 6,058.420 6,024.674,55 Skupaj glavni namen 03 (03-1 in 03-2) . . . 31,794.140 31,804.140 32,450.159,55 Glavni namen 04 — socialno varstvo 04-2 04-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku Sredstva za posebne namene 119,763.000 119,043.721 117,404.961,93 Skupaj glavni namen 04 (04-2) 119,763.000 119,043.721 117,404.961,93 Glavni namen 05 — zdravstveno varstvo 05-2 05-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku Sredstva za posebne namene 3,198.000 3,198.000 3,197.533,75 Skupaj glavni namen 05 (05-2) ...... 3,198.000 3,198.000 3,197.533,75 Glavni namen 07 — delo državnih organov 07-2 07-2-1 Sredstva razporejena v določenem znesku Sredstva za redno dejavnost 196,378.986 196,406.708 196,406.691,00 07-2-2 Sredstva za posebne namene 68.853.607 63,965.011 63,791.365,47 Skupaj glavni namen 07 (07-2) 265,232.593 260.371.719 260,198.056,47 Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva občinam 10-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku . 3,350.000 3,350.000 3,350.000,00 Skupaj glavni namen 10 (10-2) 3,350.000 3,350.000 3,350.000.00 Glavni namen 13 — dejavnost družbeno- političnih organizacij in društev 13-2 Sredstva razporejena v določenem znesku . . 18,357.663 18,475.979 18,475.979,00 Skupaj glavni namen 13 (13-2) 18,357.663 18,475.979 18,475.979,00 Glavni namen 14 — negospodarske investicije 14-2 14-2-21 Sredstva, razporejena v določenem znesku za tekoče naložbe 19,870.817 19,870.817 19,869.816.00 14-2-22 za odplačilo anuitet 39,554.000 35.291.000 35.271.345.95 14-2-23 za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let . . 10.111.000 10,058.879 10.058.878.46 Skupaj glavni namen 14 (14-2) 69,535.817 65,220.696 65.200.041.01 Glavni namen 16 — gospodarski posegi 16-2 Sredstva razporejena v določenem znesku . . 30.882.000 34,082.000 33.799.754.15 Skupaj glavni namen 16 (16-2) 30,882.000 34,082.000 33.799.754,15 Klasifikacijska Številka Z nese k podoblika SploSni razpored po pr o- po proračunu in doseženo dohodka dohodka dohodkov računu poznejših spremembah (dejansko) X 2 3 4 5 6 Glavni namen 17 — proračunske obveznosti iz prejšnjih let 17-2 Sredstva razporejena v določenem znesku . 15,494.838 9,726.599 9,726.597,25 Skupaj glavni namen 17 (17-2) 15,494.838 9,726.599 9,726.597,25 Glavni namen 18 — rezervni sklad 18-1 Sredstva, razporejena v odstotku 12,000.000 12,000.000 12,612.873,00 Skupaj glavni namen 18 (18-1) 12,000.000 12,000.000 12,612.873,00 Glavni namen 19 — nerazporejeni dohodki 19-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku . 3,921.449 16,165.428 16,164.944,55 Skupaj glavni namen 19 (19-2) Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki 3,921.449 16,165.428 16,164.944,55 (glavni nameni 02—19) 607,000.000 607,600.000 607,569.402,66 124. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov Razglaša se zakon o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 22. aprila 1970 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 3. junija 1970. St. 022-176/70 Ljubljana, dne 5. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov 1. člen . Delovna organizacija, ki opravlja dejavnost s področja družbenih služb (v nadaljnjem besedilu: zavod), se lahko v skladu s tem zakonom postavi začasno pod prisilno upravo, če s svojim poslovanjem hudo ogroža družbene koristi. 2. člen Prisilna uprava se lahko uvede: 1. če v zavodu več kot tri mesece ne obstojijo organi upravljanja ali če delovna skupnost zavoda več kot tri mesece po poteku mandata ne zamenja organov upravljanja v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in statutom zavoda; 2. če zavod zanemarja opravljanje svoje dejavnosti ali če po svoji krivdi ne opravlja svojih nalog v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in statutom zavoda ter so zato v večjem obsegu prizadete z zakonom zagotovljene pravice oziroma koristi občanov; 3. če zaide zavod zaradi velikih nepravilnosti pri poslovanju v finančne težave in je zaradi tega hudo ogroženo opravljanje osnovne dejavnosti zavoda; 4. če zavod do 30. junija tekočega leta ne sprejme zaključnega računa za preteklo leto in ga v tem roku ne pošlje službi družbenega knjigovodstva; 5. če zavod ne uredi notranjih in zunanjih razmerij, ki se v skladu z zakonom morajo urediti s splošnim aktom zavoda; 6. če zavod ne izpolni pravnomočne odločbe sodišča ali upravnega organa, pa na drug način ni mogoče zagotoviti izvršitve; 7. iz drugih razlogov, ki jih določa zakon. 3. člen Iz razlogov pod 5. in 6. točko prejšnjega člena se lahko uvede prisilna uprava, če je pristojni upravni organ poprej pozval zavod, da v določenem roku uredi razmerje oziroma izpolni pravnomočno odločbo, ker bo sicer predlagal uvedbo prisilne uprave, pa zavod tega v tem roku ne izvrši. 4. člen Odločbo o uvedbi prisilne uprave sprejme na svoji seji skupščina občine, kjer je sedež zavoda. Ce je ustanovitelj ali soustanovitelj zavoda republika sprejme odločbo o uvedbi prisilne uprave Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Pred izdajo odločbe o uvedbi prisilne uprave je treba vprašati za mnenje ustanovitelja oziroma soustanovitelja zavoda. 5. člen Odločba o uvedbi prisilne uprave je upravni akt. Odločbo o uvedbi prisilne uprave izda pristojni organ na svojo pobudo ali na predlog. Uvedbo prisilne uprave lahko predlagata ustanovitelj zavoda ali pristojni upravni organ. Uvedbo prisilne uprave lahko predlagajo tudi sodišče, javno tožilstvo in služba družbenega knjigovodstva, če se razlog za uvedbo prisilne uprave pokaže v zvezi z njihovim delom. Iz razloga po 3. točki prvega odstavka 2. člena tega zakona lahko predlaga prisilno upravo tudi tisti ki je prevzel morebitno sanacijo zavoda. Preden se izda odločba o prisilni upravi, se oprav, postopek, v katerem se ugotovi, ali je podan zakonit razlog za uvedbo prisilne uprave. 6. člen Uvedba prisilne uprave se vpiše v register zavodov. 7. člen Organ prisilne uprave je prisilni upravitelj ali odbor za prisilno upravo. Odbor za prisilno upravo sestavljajo predsednik in dva člana. Prisilni upravitelj oziroma odbor za prisilno upravo se postavi oziroma imenuje z odločbo o uvedbi prisilne uprave. 8. člen Z dnem, ko postane odločba o uvedbi prisilne uprave pravnomočna, preneha mandat članov organov upravljanja zavoda; dolžnosti in pravice organov upravljanja prevzame organ prisilne uprave. Dolžnosti in pravice direktorja, ki je z uvedbo prisilne uprave razrešen, se določajo po predpisih o delovnih razmerjih, ki veljajo za delavca, ki je razrešen kot direktor, ker pri novih volitvah ni bil več imenovan za direktorja. Samoupravni akti zavoda, ki so bili izdani pred uvedbo prisilne uprave, veljajo tudi po uvedbi prisilne uprave. Organ prisilne uprave lahko takšne akte spremeni ali razveljavi. 9. člen Zavod za prisilno upravo zastopa prisilni upravitelj oziroma predsednik odbora za prisilno upravo 10. člen Organ prisilne uprave dela pod nadzorstvom upravnega organa, ki je določen v odločbi o prisilni upravi. 11. člen Ce opravljajo strokovni organi zavoda, kot npr. učiteljski zbor šole, strokovni kolegij zdravstvenega zavoda, znanstveni svet ipd., po zakonu ali statutu zavoda tudi posamezne naloge upravljanja zavoda, preidejo tudi te naloge na organ prisilne uprave. Organ prisilne uprave lahko odloči, da opravljajo strokovni organi te naloge še naprej, lahko pa tudi odloči, da opravljajo te naloge v soglasju z njim. V javnih listinah (spričevalih ipd.), ki jih izdaja zavod, ne sme biti navedeno, da je zavod pod prisilno upravo. 12. člen Namen izvajanja prisilne uprave nad zavodom je, da se kar najhitreje odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila uvedena prisilna uprava, in omogoči delovni skupnosti, da zopet prevzame samoupravljanje zavoda v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in statutom zavoda. Prisilna uprava traja, dokler se ne doseže namen iz prejšnjega odstavka, vendar pa ne več kot eno leto. Izjemoma lahko organ iz 4. člena tega zakona podaljša prisilno upravo še največ za eno leto, če je bila prevzeta tudi sanacija zavoda, ki je bil postavljen pod prisilno upravo, pa sanacija prej ni uspela. Volitve organov upravljanja zavoda morajo biti opravljene, preden preneha prisilna uprava. Volitve organov upravljanja in mesto individualnega organa zavoda razpiše organ, ki je izdal odločbo o uvedbi prisilne uprave. 13. člen Svet oziroma drug ustrezen organ zavoda lahko uvede začasno upravo nad organizacijo združenega dela v sestavi zavoda. Glede uvedbe, vsebine izvajanja in prenehanja začasne uprave se primerno uporabljajo določbe 2., 3., 5. do 9. ter 11. in 12. člena tega zakona. Organi začasne uprave delajo pod nadzorstvom organa, ki je uvedel začasno upravo. 14. člen Pristojni upravni organ po tem zakonu je za zadeve s področja zavoda pristojni občinski upravni organ, če je prisilno upravo uvedla občinska skupščina, oziroma za zadeve s področja zavoda pristojni republiški upravni organ, če je prisilno upravo uvedel izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 15. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 125. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. junija 1970 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 8. junija 1970. St. 192-7/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher L r. ZAKON O spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih 1. člen V 2. členu zakona o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68) se za besedami: »iz drugega odstavka prejšnjega člena« dodajo besede: -in drugih invalidskih pravic, ki jih po zveznem zakonu o vojaških vojnih invalidih financira republika«. 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Pravico do invalidskega dodatka imajo uživalci osebne In družinske invalidnine s pogoji, ki so določeni v zveznem zakonu o vojaških vojnih invalidih, Če nimajo sami in njihovi družinski člani takih rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegli s predpisom določene zneske (v nadaljnjem besedilu: cenzus) Cenzuse za redne dohodke od kmetijske dejavnosti in cenzuse za druge redne dohodke določa izvršni svet Skupščine SR Slovenije; pri tem upošteva gibanje teh dohodkov z namenom, da se ohrani realna vrednost cenzusov.« 3. člen Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Invalidski dodatek je enak razliki med delom rednih dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca, in zneskom 410 dinarjev.« V tretjem odstavku se »30 %« nadomesti s »50 "/»«, »60 %>« pa se nadomesti S »100 %«. V četrtem odstavku se znesek »100 dinarjev« nadomesti z zneskom »150 dinarjev«. 4. člen Za 5. členom se doda nov 5a člen, ki se glasi: »Za družinske člane upravičenca po prvem odstavku 3. člena tega zakona, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu«. 5. člen V prvem odstavku 8. člena se črta besedilo: »ki je bil podlaga za odmero davka«. V tretjem odstavku se besedilo »za dobo 10 let« nadomesti z besedilom »za dobo do 10 let.« 6. člen Prvi odstavek 0. člena se spremeni tako, da se glasi: »Del rednih dohodkov, ki pride na upravičenca, se dobi tako. da se skupni dohodki delijo na upravičenca, zakonca, otroke In starše, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter na ožje družinske člane upravičenčevih otrok v istem gospodinjstvu, ki Jih upravičenec ali njegov otrok preživlja.« 7. člen V prvem odstavku 13. člena se znesek »250 dinarjev« nadomesti z zneskom »450 dinarjev«. V četrtem odstavku se znesek »30 dinarjev« nadomesti z zneskom »100 dinarjev«. 8. člen Za prvim odstavkom 14. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Osnova za ugotavljanje višine oskrbnine iz prejšnjega odstavka je poprečni osebni dohodek iz delovnega razmerja v zadnjih 12 mesecih.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V tretjem odstavku se beseda »prejšnjem« nadomesti z besedo »prvem«. 9. člen V prvem odstavku 15 člena se znesek »45 dinarjev« nadomesti z zneskom »100 dinarjev«, znesek »90 dinarjev« pa se nadomesti z zneskom »200 dinarjev«. 10. člen Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Invalidom I. skupine, ki jim je dodeljeno osebno motorno vozilo v uporabo ali ki so sami kupili motorno vozilo, pripada za stroške popravila pavšalno povračilo v mesečnem znesku: din za prvo leto..............................50 za drugo leto..............................60 za tretje leto..............................80 za četrto leto......................., . 100 za peto leto.............................120 za Šesto leto............................ 140 za vsako nadaljnje leto...................160« 11. člen V 30. členu se znesek »17.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »22.000 dinarjev«. 12. člen Določbe tega zakona, ki se nanašajo na Invalidski dodatek in na oskrbnine, učinkujejo od 1. januarja 1970. Določbe prvega odstavka 10. člena zakona o vojaških vojnih invalidih se ne uporabljajo za čas od 1. aprila 1970 do 31. marca 1971. 13. člen Ne glede na določbo drugega odstavka 3. člena zakona o vojaških vojnih invalidih znaša za leto 1970 cenzus za redne dohodke od kmetijske dejavnosti 180 dinarjev, za druge redne dohodke pa 250 dinarjev. 14. člen Prevedbo invalidskih dodatkov in oskrbnine opravi organ prve stopnje z izdajo odločbe. Ce se vloži nova zahteva za priznanje invalidskega dodatka v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, gre pravica do invalidskega dodatka po določbah tega zakona od 1. januarja 1970. če pa se vloži nova zahteva pozneje, gre pravica do invalidskega dodatka oA prvega dne naslednjega meseca, ko je bila zahteva vložena. 15. člen Invalidski dodatek, ki je določen s tem zakonom, obsega tudi povečanje dodatka za leto 1970 zaradi uskladitve z gibanjm poprečnih življenjskih stroškov po 12. členu zakona o vojaških vojnih invalidih. 16. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS.« 126. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o geodetski službi Razglaša se zakon o geodetski službi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. maja 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 9. junija 1970. St. 021-75/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o geodetski službi I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Geodetska služba zagotavlja za potrebe družbene skupnosti načrte, karte, katastre in druge evidence o zemljišču in objektih za namene prostorskega planiranja in* urejanja, komunalnega opremljanja naselij, smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, urejanja premoženjsko-pravnih razmerij, določanja osnov za odmero prispevkov in davkov, narodne obrambe in za druge namene. Zadeve geodetske službe so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo. 2. člen Zadeve geodetske službe v SR Sloveniji opravljajo v mejah pravic in dolžnosti, ki so določene s tem zakonom, upravni organi za geodetske zadeve in geodetske delovne organizacije, ki jih za to ustanovijo SR Slovenija oziroma občine (v nadaljnjem besedilu: -geodetske delovne organizacije«). 3. člen Pravice in dolžnosti občin in republike v zadevah geodetske službe so določene s tem zakonom in z drugimi zakoni. Za zadeve geodetske službe veljajo v vsej SR Sloveniji enoten sistem in enotni tehnični normativi, določeni s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter z drugimi posebnimi predpisi. 4. člen Uradne evidence o zemljišču in objektih, ki jih v okviru svojega delovnega področja vodijo državni organi ter delovne in druge organizacije, morajo teme- ljiti na podatkih, ki izhajajo iz načrtov, kart in katastrov geodetske službe. 5. člen Sodišča, državni organi ter delovne in druge organizacije, ki odločajo o spremembah glede lastniških oziroma uporabniških razmerij na nepremičninah ter o njih namenski rabi, zavarovanju ali rezervaciji, so dolžni pošiljati ustrezne odločbe oziroma sklepe občinskemu upravnemu organu za geodetske zadeve. 6. člen Podatki načrtov, kart, katastrov in evidenc geodetske službe so javni, če ni z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi, za posamezne podatke drugače določeno. II. IZVRŠEVANJE ZADEV GEODETSKE SLUŽBE 7. člen Zadeve geodetske službe so: 1. izmeritev zemljišča in izdelava načrtov in kart ter njihovo vzdrževanje; 2. izdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav in katastra zgradb; 3. bonitiranje zemljišč ter izdelava in vzdrževanje bonitetne karte; 4. vodenje posebnih evidenc o posameznih elementih ali o skupini elmentov, zajetih v katastrih iz druge točko, če je z zakonom, predpisom, izdanim na podlagi zakona ali odlokom skupščine občine tako določeno; 5. geodetska dela v zvezi s komasacijo zemljišč; 6. druge zadeve, ki jih določa zakon. Izmeritev zemljišč ter izdelava načrtov, kart, katastrov in evidenc iz prejšnjega odstavka se izvajajo po programih del, ki jih v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejmejo občine in republika. 8. člen Za zadeve geodetske službe se štejejo tudi storitve za potrebe občanov, državnih organov ter delovnih in drugih organizacij, ki vplivajo na evidentirano stanje v načrtih, kartah, katastrih in evidencah geodetske službe oziroma, ki se lahko opravijo le na podlagi teh načrtov, kart, katastrov in evidenc. Za storitve v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti: 1. parcelacije zemljišč za urbanistične namene; 2. zakoličbe zgradb in objektov; 3. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije; 4. delitev parcel po vnaprej določenih pogojih; 5. vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih; 6. geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč. 9. člen Novo izdelani načrti, karte, katastrski operati in elaborati bonitiranja zemljišč se začnejo uporabljati, ko jih potrdi upravni organ za geodetske zadeve tiste družbeno-politične skupnosti, ki je v skladu s posebnim zakonom pristojna za njihovo izdelavo. 10. člen Načrti, karte, katastrski operati, elaborati bonitiranja zemljišč in evidenc se morajo trajno vzdrževati in po potrebi obnavljati. Vzdrževanje v smislu prejšnjega odstavka obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki so nastale na zemljiščih in objektih glede na evidentirano stanje ter izvedbo ugotovljenih sprememb v načrtih, kartah, katastrskih operatih, elaboratih bonitiranja zemljišč in evidencah. 11. člen Za namene iz 1. člena tega zakona so podatki načrtov, kart, katastrov, bonitiranja zemljišč in evidenc generalizirajo in namensko obdelajo. Namensko obdelani podatki iz prejšnjega odstavka tvorijo regionalno in urbansko geodetsko dokumentacijo. 12. člen Regionalna geodetska dokumentacija obsega grafične in številčne prikaze naravnih in umetnih objektov regionalnega pomena ter zemljiških površin, ki so z akti pristojnih organov družbeno-političnih skupnosti namensko porazdeljene, rezervirane ali zavarovane. Regionalna dokumentacija se vodi za območje občine in območje SR Slovenije. 13. člen Urbanska geodetska dokumentacija obsega grafične in številčne prikaze pomembnejših naravnih in umetnih objektov urbanskega pomena ter zemljiških površin, ki so z akti pristojnih organov družbeno-političnih skupnosti namensko porazdeljene, rezervirane ali zavarovane. Urbanska geodetska dokumentacija se vodi za območje mest in naselij, ki jih določi občinska skupščina. Obseg urbanske geodetske dokumentacije določi občinska skupščina. 14. člen Za geodetske zadeve pristojni upravni organi morajo občanom, državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam na njihovo zahtevo dovoliti vpogled v svoje načrte, karte, katastre in evidence. Upravni organi iz prejšnjega odstavka morajo na zahtevo občanov, državnih organov ter delovnih in drugih organizacij izdajati izvlečke in potrdila o podatkih, ki so evidentirani v njihovih načrtih, kartah, katastrih, in evidencah ter izdajati kopije načrtov in kart, če ni za posamezne podatke z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. Kopije in izvlečke regionalne in urbanske geodetske dokumentacije sme upravni organ za geodetske zadeve izdajati le državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam, če izkažejo, da jih rabijo za namene iz 1. člena tega zakona. 15. člen Občani, državni organi ter delovne in druge organizacije, ki so dobili izvlečke oziroma kopije po določbah 14. člena tega zakona, smejo uporabiti te izvlečke oziroma kopije le za svoje potrebe in za namen, za katerega so jih zahtevali ter jih smejo odstopati drugim le v upravičene uradne namene. Izvlečke in kopije iz prejšnjega odstavka občani, državni organi ter delovne in druge organizacije ne smejo odtujevati oziroma prodajati tretjim osebam oziroma jih ne smejo razmnoževati v pridobitne namene. III. ORGANIZACIJA GEODETSKE SLUŽBE 16. člen Upravne zadeve geodetske službe iz pristojnosti SR Slovenije opravlja geodetska uprava SR Slovenije, upravne zadeve geodetske službe iz pristojnosti občine pa občinski upravni organ za geodetske zadeve. Občinski upravni organ za geodetske zadeve ima položaj samostojnega občinskega upravnega organa. Dve ali več občin lahko organizirajo skupni upravni organ za geodetske zadeve. 17. člen Geodetska uprava SR Slovenije zagotavlja izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter družbenih planov v zadevah geodetske službe. Pri tem geodetska uprava SR Slovenije zlasti: — spremlja, proučuje in analizira stanje in potrebe v zadevah geodetske službe ter pripravlja ustrezne programe; — skrbi za izmeritev zemljišč, izdelavo in reprodukcijo načrtov in kart ter za izdelavo katastrov in evidenc iz republiške pristojnosti; — skrbi za izvedbo in vzdrževanje bonitiranja zemljišč in za izdelavo bonitetne karte; — vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje SR Slovenije; — opravlja upravno in strokovno nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov za geodetske zadeve; — odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih upravnih organov za geodetske zadeve; — opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti, ki so določene s posebnimi predpisi. 18. člen Geodetska uprava SR Slovenije lahko daje občinskim upravnim organom za geodetske zadeve obvezne inštrukcije za njihovo delo. Geodetska uprava SR Slovenije lahko na stroške občine neposredno opravi posamezne zadeve iz občinske pristojnosti, če jih občinski upravni organ za geodetske zadeve kljub opozorilu ne opravi. Direktor geodetske uprave SR Slovenije daje mnenje k sistemizaciji delovnih mest v občinskem upravnem organu za geodetske zadeve in mnenje glede imenovanja in razrešitve predstojnika tega organa. 19. člen Občinski upravni organ za geodetske zadeve izvršuje naloge geodetske službe na območju občine oziroma skrbi za izvrševanje teh nalog. Pri tem zlasti: — planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občine; — skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine; — vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte, katastre in evidence; — vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo za območje občine in urbansko geodetsko dokumentacijo; — izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila v smislu 14. člena tega zakona; — izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; — opravlja druge zadeve iz pristojnosti občine. 20. člen Občinski upravni organ za geodetske zadeve je dolžan dajati geodetski upravi SR Slovenije statistične podatke, ki izhajajo iz njegovih elaboratov in evidenc, ter poročila in druge podatke v zadevah geodetske službe, ki jih od njega zahteva geodetska uprava SR Slovenije. Za potrebe regionalne geodetske dokumentacije za območje SR Slovenije je občinski upravni organ za geodetske zadeve dolžan pošiljati geodetski upravi SR Slovenije spremembe v regionalni geodetski dokumentaciji občine; način, rok in postopek za to določi z navodilom direktor geodetske uprave SR Slovenije. 21. člen Strokovno-operativna dela za izmeritev zemljišča in izdelavo načrtov in kart, za izdelavo katastrov in drugih evidenc v zadevati geodetske službe iz pristojnosti SR Slovenije ter za izvršitev bonitiranja zemljišč in izdelavo bonitetne karte opravlja geodetski zavod SR Slovenije. Strokovno-operativna dela za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc v zadevah geodetske službe iz pristojnosti občine opravlja geodetska delovna organizacija, ki jo za to ustanovi oziroma pooblasti občinska skupščina. 22. člen Strokovna dela v zvezi z vzdrževanjem načrtov, kart in katastrskih elaboratov, ki po svoji naravi zahtevajo enotno mehanografsko in elektronsko obdelavo, opravlja po naročilu občine geodetski zavod SR Slovenije. 23. člen Storitve občanom, državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam v zadevah geodetske službe iz 8. člena tega zakona opravlja geodetska delovna organizacija, ki jo občinska skupščina ustanovi oziroma pooblasti za opravljanje zadev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona. Za opravljanje posameznih storitev v zadevah geodetske službe iz 8. člena tega zakona lahko občinska skupščina pooblasti tudi drugo delovno organizacijo. Dokler občinska skupščina ne ustanovi oziroma ne pooblasti geodetske ali druge delovne organizacije za opravljanje storitev iz 8. člena tega zakona, te storitve opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve. 24. člen Geodetske delovne organizacije se ustanovijo kot zavodi. Dejavnost, ki jo opravljajo geodetske delovne organizacije v smislu tega zakona, je dejavnost posebnega družbenega pomena. 25. člen Direktorja geodetske delovne organizacije imenuje in razrešuje ustanovitelj, ko dobi o tem poprej mnenje delovne skupnosti organizacije. 26. člen Pri upravljanju geodetske delovne organizacije sodelujejo predstavniki družbene skupnosti. Način sodelovanja predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju geodetske delovne organizacije določa statut organizacije v skladu z ustanovitvenim aktom. Predstavnike družbene skupnosti imenuje ustanovitelj geodetske delovne organizacije. Predstavniki družbene skupnosti soodločajo v geodetski delovni organizaciji v skladu z njenim statutom o vseh vprašanjih, ki se tičejo izvrševanja nalog za po- trebe ustanovitelja oziroma naročil družbeno-političnih skupnosti ter izvrševanja storitev za občane, organe in organizacije iz 8. člena tega zakona. 27. člen Statut geodetske delovne organizacije potrjuje ustanovitelj. 28. člen Geodetski zavod SR Slovenije sodeluje pri izdelavi programov v zadevah geodetske službe iz pristojnosti SR Slovenije. 29. člen Geodetska oziroma druga delovna organizacija, ki jo občina pooblasti za opravljanje storitev občanom, organom in organizacijam iz 8. člena tega zakona, določa cene za te storitve v soglasju z občinsko skupščino. 30. člen Strokovno nadzorstvo nad tem, kako se opravljajo strokovno-operativna dela izmeritve in bonitiranja zemljišč ter izdelave načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc v zadevah geodetske službe iz pristojnosti SR Slovenije opravlja geodetska uprava SR Slovenije. Geodetska uprava SR Slovenije opravlja strokovno nadzorstvo tudi nad tem, kako se opravljajo dela po 22. členu tega zakona. 31. člen Strokovno nadzorstvo nad tem, kako se opravljajo strokovno-operativna dela za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine, opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve. Občinski upravni organ za geodetske zadeve opravlja nadzorstvo tudi nad tem, kako opravljajo geodetske oziroma druge delovne organizacije storitve občanom, državnim organom in organizacijam iz 8. člena tega zakona. IV. KAZENSKE DOLOČBE 32. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če izvlečke ali kopije, ki jih dobi od upravnega organa za geodetske zadeve, odtuji oziroma proda tretjim osebam oziroma če jih razmnoži v pridobitvene namene (15. člen); 2. če vodi evidenco o zemljišču in objektih v nasprotju z določbami 4. člena; 3. če opravlja strokovno-operativna dela v zadevah geodetske službe ter storitve občanom, organom in organizacijam iz 8. člena, ne da bi bila zato pooblaščena. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena. 33. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje občan, ki stori prekršek iz 1. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za 'prekršek občan, ki ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 15. člena tega zakona. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Najpozneje v 6. mesecih po uveljavitvi tega zakona, izda direktor geodetske uprave SR Slovenije navodilo o načinu in postopku ter o enotnih vsebinskih elementih za izdelavo in vzdrževanje regionalne in urban-ske geodetske dokumentacije. 35. člen Skupščine občin morajo uskladiti organizacijo za geodetske zadeve pristojnih občinskih upravnih organov s položajem samostojnih upravnih organov najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona; v istem roku morajo predložiti direktorju geodetske uprave SR Slovenije v mnenje predvideno sistemizacijo delovnih mest v teh organih ter imenovanje njihovih predstojnikov. V roku iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svojo organizacijo in poslovanje z določbami tega zakona vse obstoječe geodetske delovne organizacije, ki opravljajo strokovno-operativna dela v zadevah geodetske službe v smislu tega zakona. 36. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«. 127. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o označevanju vina Razglaša se zakon o označevanju vina, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. junija 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 9. junija 1970. St. 320-14/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o označevanju vina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Označevanje vina po geografskem poreklu in kakovosti ter načinu dajanja takega vina v promet urejata ta zakon in temeljni zakon o vinu (Uradni list SFRJ, št. 27-480/65). 2. člen Označevanje vina po kakovosti in geografskem poreklu je dopustno samo za vino tistih delovnih pridelovalnih organizacij in zasebnih pridelovalcev; a) katerih vinogradniške površine, sorte in količine pridelkov so evidentirane v posebnem registru, ki ga vodi pristojni občinski upravni organ; b) ki vodijo predpisano kletarsko evidenco nad proizvodnjo in predelavo grozdja ter nad nego in prometom s tem vinom. XI. OZNAČEVANJE VINA PO KAKOVOSTI 3. člen Po kakovosti se vino razvršča v: 1. namizno vino 2. namizno vino z geografskim poreklom 3. kakovostno vino z geografskim poreklom 4. vrhunsko vino z geografskim poreklom 5. peneče se vino z geografskim poreklom 4. člen Namizna vina so mešana vina iz različnih vinorodnih okolišev in rajonov, ki nimajo značilnih organoleptičnih lastnosti določenega vinorodnega okoliša. Ta vina se lahko označujejo samo z nazivi -namizno vino« in s fantazijskimi imeni ali s trgovinskimi znamkami. 5. člen Namizno vino z geografskim poreklom je namizno vino iz določenega vinorodnega okoliša, podokoliša, ožjega okoliša ali vinorodnega kraja, in iz določenih sort grozdja z organoleptičnimi značilnostmi vina tega okoliša. To vino mora izvirati samo iz območja enega vinorodnega okoliša, le izjemoma pa lahko tudi iz neposredno sosednega, če so naravni pogoji obeh okolišev podobni in ima vino obeh okolišev zelo podobne organoleptične lastnosti. Namizno vino z geografskim poreklom, ki doseže pri ocenjevanju po mednarodni lestvici najmanj 65 °/o možnih točk, je lahko značeno kot namizno vino posebne kakovosti. 6. člen Kakovostno vino je vstekleničeno vino z geografskim poreklom, ki doseže po mednarodni ocenjevalni lestvici najmanj 70 "/o možnih točk, izvira iz enega vinorodnega okoliša, podokoliša, ožjega okoliša ali vinorodnega kraja, je iz določenih sort grozdja in je označeno z letnico proizvodnje. To vino mora biti tudi donegovano v pridelovalnem rajonu, mora biti tipično za navedeno geografsko poreklo, pri navedbi samo ene sorte pa mora biti tudi sortno značilno. Potem, ko je bilo vino iz prejšnjega odstavka ocenjeno, poveri lahko pridelovalec donegovanje in vste-kleničenje vina tudi drugi delovni organizaciji iz 22. člena temeljnega zakona o vinu. Kakovostno vino z geografskim poreklom se izvaža lahko tudi nevstekle-mčeoo. 7. člen Vrhunsko vino z geografskim poreklom je vino, ki: 1. je pridelano iz grozdja visokokakovostnih sort na območju vinorodnega podokoliša, ožjega okoliša ali kraja ter donegovano in vstekleničeno v istem vinorodnem okolišu; 2. doseže p« mednarodni ocenjevalni lestvici najmanj 85 %> možnih točk in 3. ni sladkano in ne razkisano ter ne vsebuje več kot 1,5 atmosfer nadtlaka ogljikovega dvokisa. Vrhunsko vino se daje v promet lahko le vstekle-ničeno, označeno le po vinorodnem podokolišu, ožjem okolišu, ali po vinorodnem kraju ter z letnico proizvodnje. 8. člen Vrhunsko vino iz 7. člena tega zakona ima lahko pristavek »kabinet«, »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor« ali »suhi jagodni izbor«. Pristavek »kabinet« ima lahko tisto vrhunsko vino. ki doseže po mednarodni ocenjevalni lestvici najmanj 90 %> možnih točk in ima značilne organoleptične lastnosti ožjega vinorodnega okoliša, pri sortnem vinu pa njegove sortne značilnosti. Pristavek »izbor« ima lahko vrhunsko vino, če so bile pri trgatvi grozdja za tisto vino odstranjene vse nedozorele in bolne jagode. Pristavek »jagodni izbor« je vrhunsko vino iz žlahtno gnilih ali prezorelih grozdnih jagod. Pristavek »suhi jagodni izbor« ima lahko vrhunsko vino iz suhih žlahtno gnilih ali suhih grozdnih jagod. 9. člen Pristavek »pozna trgatev« ima lahko tisto kakovostno ali vrhunsko vino iz popolnoma dozorelega grozdja, ki je bilo trgano v pozni trgatvi in ima značilne organoleptične lastnosti pozne trgatve. Za vina s pristavki »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor« in »suhi jagodni izbor« je obvezna predhodna prijava in odobritev trgatve pri občinskem organu, pristojnem za kmetijsko inšpekcijo. 10. člen Kakovostno ali vrhunsko vino, ki je bilo pred oddajo v promet vsaj dve leti vstekleničeno, ima lahko pristavek »staro vino« (reserve). 11. člen Kot »kakovostni biser« se lahko označuje naravno polpeneče se vino z geografskim poreklom, če doseže po mednarodni lestvici 70 °/o možnih točk. Kot »kakovostno peneče vino« se lahko označuje vino z geografskim poreklom, če doseže po mednarodni ocenjevalni lestvici najmanj 70 V« možnih točk. Kot »vrhunsko peneče vino« se lahko označuje peneče se vino z geografskim poreklom, ki je staro najmanj eno leto in doseže po mednarodni ocenjevalni lestvici najmanj 85 °/o možnih točk. Peneče se vino se označuje kot zelo suho, če vsebuje do 10 gr/l sladkorja, suho, če vsebuje od 10 do 20 gr/l sladkorja, polsladko, če vsebuje od 20 do 40 gr/l sladkorja in sladko, če vsebuje od 40 do 80 gr/l sladkorja. Vino Iz prejšnjih odstavkov se lahko dodatno označuje »proizvedeno v steklenicah«, če je bilo pridelano z drugotnim vrenjem v steklenicah, »proizvedeno v vrelnih posodah« pa, če je postalo peneče z drugotnim vrenjem v jeklenkah. Peneče in polpeneče se vino, kateremu je bil dodan ogljikov dvokis, mora biti na glavni etiketi tako označeno. III. OZNAČEVANJE VINA PO GEOGRAFSKEM POREKLU 12. člen Za označevanje vina po geografskem poreklu se uporabljajo lahko le imena vinorodnih okolišev, pod- okolišev, ožjih okolišev, lahko pa tudi že uvedena imena vinorodnih krajev. Vinorodni okoliš mora biti označen tudi ob oznaki podokoliša ali ožjega okoliša ali vinorodnega kraja. Pri označevanju vina po prejšnjem odstavku se lahko obenem označi vino tudi s tistimi sortami grozdja, ki spadajo po sortnem izboi-u v določeno geografsko območje, če ima vino značilne lastnosti označene sorte. Vina iz II. poglavja tega zakona, razen iz 4. člena, se označujejo po geografskem poreklu, dodatno pa lahko še po doslej že običajnih in uvedenih nazivih. 13. člen Kot »kraški teran« se lahko označuje temnordeče vino sorte refošk, pridelano na območju vinorodnega okoliša »Kraška planota« v kraško-primorskem vinorodnem rajonu SR Slovenije, ki ima značilne lastnosti kraškega terana. 14. člen Kot cviček se lahko označuje vino, pridelano iz grozdja modre frankinje, žametne črnine in kraljevine kot glavnih sort grozdja in sicer nu naslednjih vinorodnih okoliših: krško-gorjanskem, novomeško-mokro-noškem in bizeljskem z obronki Orlice in Bohorja v posavskem vinorodnem rajonu, ki ima značilne lastnosti cvička. Kot »cviček« z ožjim geografskim poreklom se lahko označuje vino iz sort grozdja prejšnjega odstavka tega člena, ki je pridelano na območju krško-gorjan-skega in novomeško-mokronoškega vinorodnega okoliša. IV. OZNAČEVANJE PRIDELOVALCA, NEGOVALCA IN POLNILCA VINA 15. člen Pridelovalec vina, ki ga sam vsteklenlčl, označi vino s svojim imenom in z Imenom kraja in obrata, kjer se vino vstekleniči. Pridelovalec, ki vstekleniči lasten pridelek vina, pa dodatno lahko označi vstekleničeno vino z nazivom »lastna trgatev« ter tudi z nazivom »lastna polnitev«. Vino se lahko označi z nazivom »iz trgatve kooperantov«, ali z imenom kooperanta, če je bilo grozdje pridelano pri kooperantu. 16. člen Vino, ki ga ni vstekleničil pridelovalec, mora biti označeno z imenom polnilca in kraja ter obrata, kjer je bilo vino vstekleničeno. 17. člen Vstekleničena vina z geografskim poreklom morajo biti označena s serijsko številko polnitve. Za vina, ki niso vstekleničena, morajo delovne organizacije. ki dajejo taka vina v promet ali jih premeščajo iz ene kleti v drugo, v spremnih listinah navesti ime pridelovalca ali negovalca vina, kakovostno stopnjo, letnik, vrsto in količino vina. V. OZNAKE NA ETIKETAH IN VINSKIH KARTAH 18 člen Na glavnih etiketah vstekleničenih vin z geografskim poreklom in na vinskih kartah morajo biti naslednje oznake: 1. kakovostna stopnja vina 2. geografsko poreklo 3. letnica proizvodnje 4. ime in naslov proizvajalca ali polnilca 5. serijska številka polnitve 6. oznaka »suho«, če vsebuje vino največ 4 gr/l sladkorja, peneča sc vina pa oznake iz 11. člena tega zakona. Oznaki letnica proizvodnje in serijska številka polnitve sta lahko tudi na dodatnih etiketah. Najbolj vidni morata biti oznaki pod točko 1. in 2. prvega odstavka. Glavna etiketa vsebuje lahko tudi oznako sorte vina. Steklenice so lahko opremljene tudi z zaščitnim znakom, z ovratno in informativno etiketo. Informativna etiketa opredeljuje lahko tudi značilnosti vina, ki niso navedene na glavni etiketi. Biti mora na steklenici nasproti glavne etikete. Vinska karta mora biti označena tako kot glavna etiketa. Pristavki vin iz 8., 9. in 10. člena tega zakona so lahko označeni tudi v tujem jeziku, če se vina izvaža. VI. NADZOR 19. člen Izvajanje tega zakona nadzorujejo za kmetijsko oziroma tržno inšpekcijo pristojni organi. VII. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Z denarno kaznijo od 200 do 20.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek delovna organizacija ali druga pravna oseba, ki da v promet vino, ki je označeno po tem zakonu, pa ne ustreza označenim lastnostim, ali če postopa v nasprotju z določbo 18. člena tega zakona, Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena. 21. člen Z denarno kaznijo od 3.000 din se kaznuje za prekršek občan, če stori dejanje iz prvega odstavka 20. člena tega zakona. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Vrhunsko vino z geografskim poreklom se lahko izvaža pet let potem, ko začne veljati ta zakon, tudi nevstekleničeno. 23. člen Republiški sekretariat za gospodarstvo imenuje strokovne delovne organizacije, ki določijo vinarske strokovne komisije za ocenjevanje vina po mednarodni lestvici v smislu določil tega zakona. Stroški ocenjevanja vina gredo v breme pridelovalca oziroma polnilca vina. 24. člen Republiški sekretariat za gospodarstvo določi s predpisi: 1. rajonizacijo vinorodnih območij in sortni izbor za ta območja; 2. vsebino in način vodenja registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih; 3. način vodenja kletarske evidence. Organ iz prejšnjega odstavka objavi mednarodno lestvico za ocenjevanje vina po tem zakonu. 25. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporabljati pa se začne za vino letnika 1970. 128. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za podaljšanje roka za prehod na 12-urni delovni teden Razglaša se zakon o določitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za podaljšanje roka za prehod na 42-urni delovni teden, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. junija 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 9. junija 1970. St. 14-11/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o določitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za podaljšanje roka za prehod na 42-urni delovni teden 1. člen Pooblašča se republiški sekretar za delo, da odloča o podaljšanju 5-letnega roka za prehod na 42-urni delovni teden delovni organizaciji, ki kljub storjenim ukrepom ni mogla uvesti 42-urnega delovnega tedna ob pogojih, ki jih določa temeljni zakon v uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Rok za prehod na 42-urni delovni teden se sme podaljšati največ za 1 leto, računajoč od 8. aprila 1970 dalje. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 129. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o ureditvi določenih vprašanj radijskega prometa Razglaša se zakon o ureditvi določenih vprašanj radijskega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socia- listične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. maja 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 9. junija 1970. St. 34-58/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o ureditvi določenih vprašanj radijskega prometa 1. člen Ta zakon ureja določena vprašanja radijskega prometa, ki niso urejena s temeljnim zakonom o radijskem prometu (Uradni list SFRJ, št. 14-276/65). 2. člen Zadeve s področja radijskega prometa iz 56. člena temeljnega zakona o radijskem prometu opravlja republiški sekretariat za gospodarstvo. 3. člen Predpise iz 51. člena temeljnega zakona o radijskem prometu o posebnih strokovnih in zdravstvenih pogojih izda izvršni svet Skupščine SR Slovenije, druge predpise iz omenjenega člena pa republiški sekretar za gospodarstvo. 4. člen Zadeve inšpekcije radijskega prometa opravlja republiški prometni inšpektorat. 5. člen Za inšpektorja za radijski promet je lahko postavljen diplomirani elektroinženir za šibki tok z najmanj pet let delovnih izkušenj in s strokovnim izpitom za inšpektorja ali elektroinženir za šibki tok z najmanj osem let delovnih izkušenj in s strokovnim izpitom za inšpektorja. 6. člen Inšpektor za radijski promet mora imeti posebno izkaznico, drug delavec ali strokovnjak, ki opravlja inšpekcijsko nalogo po 64. členu temeljnega zakona o radijskem prometu, pa posebno pooblastilo; na zahtevo organov in delavcev delovnih organizacij, drugih pravnih oseb in posameznikov, pri katerih opravlja inšpekcijo, mora pokazati inšpektorsko izkaznico oziroma pooblastilo. Izkaznico oziroma pooblastilo izda upravni organ, pristojen za radijski promet 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o določitvi upravnega organa, pristojnega za opravljanje določenih upravnih zadev na področju po- stavljanja in dela radijskih oddajnih postaj (Uradni list SRS, št. 2-12/64). 8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v •»Uradnem listu SRS«. 130. Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. junija 1970 in na seji gospodarskega zbora dne 9. junija 1970 sprejela ODLOK o spremembi finančnega programa za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 I Finančni program za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970, sprejet z odlokom Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-72/68), se spremeni tako, da se besedilo v prvem in drugem odstavku II. točke odloka glasi; »Za izdelavo osnovne državne karte v merilu 1 :5000 oziroma 1 :10.000 ter za izdelavo geodetskih načrtov v merilu 1 : 500 do 1 : 5000 bo SR Slovenija do leta 1970 prispevala 8,250.000 dinarjev. Za izdelavo metodologije o bonitiranju zemljišč bo SR Slovenija do leta 1970 zagotovila 150.000 dinarjev.« II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-114/70 Ljubljana, dne 10. junija 1970. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 238. Na podlagi 166. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. junija 1970 sprejela ODLOK o določitvi svetov skupščine občine Brežice 1. člen S tem odlokom se določajo sveti skupščine občine Brežice, področje dela in naloge svetov ter število članov sveta, ki jih izvoli skupščina izmed svojih odbornikov, članov delovnih skupnosti delovnih in drugih organizacij in izmed drugih članov. 2. člen Skupščina ima tele svete: 1. svet za občo upravo in notranje zadeve, 2. svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 3. svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, 4. svet za gospodarstvo, 5. svet za finance, 6. svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine, 7. svet za kmetijstvo, 8. svet za narodno obrambo. 3. člen Število članov posameznih svetov ter delovno področje in naloge svetov so: Svet za občo upravo in notranje zadeve šteje 9 članov. Svet obravnava zadeve s področja temeljne organizacije in dela občinskih upitovnih organov in drugih državnih organov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, ljudi in premoženja, požarne varnosti in gasilstva, pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost tega sveta na podlagi pravnih predpisov. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo šteje 9 članov. Svet obravnava zadeve s področja šolstva in izobraževanja, prosvete, kulture in telesne kulture, muzejske dejavnosti in spomeniškega varstva. Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve šteje 9-članov. Svet obravnava zadeve s področja urbanizma in gradbeništva ter zadeve s področja komunalnih zadev in stanovanjske politike. Svet za gospodarstvo šteje 13 članov. Svet obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, dela in delovnih razmerij ter druge zadeve s področja gospodarstva, ki ne spadajo v delovno področje drugih svetov. Svet za finance šteje 11 članov Svet daje smernice, obravnava in sestavi dokončni predlog proračuna občine in zaključnega računa, spremlja izvrševanje občinskega proračuna, vodi davčno politiko, usmerja uporabo sredstev proračuna, skladov in drugih izvenproračunskih sredstev, obravnava zadeve s področja premoženjskega prava v smislu določil odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in zveznimi predpisi ter obravnava druge zadeve s področja financ. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine šteje 9 članov. Svet obravnava zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva in varstva družine, skrbništva mladoletnih, socialnega zavarovanja ter zaščite borcev in invalidov NOB. Svet za kmetijstvo šteje 9 članov Svet obravnava zadeve s področja kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva ter zadeve s področja lova in ribolova. Svet za narodno obrambo šteje 11 članov. Svet obravnava zadeve s področja narodne obrambe in civilne zaščite ter zadeve s področja varstva prebivalstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati sklep skupščine občine Brežice o sestavi in številu članov svetov SOb Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 23/339-65). St. 011-4/70-1 Brežice, dne 4. junija 1970. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r SKUPŠČINA OBČINE LENART 239. Skupščina občine Lenart je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1970 po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67 in št. 18-207/67 ter Uradni list SRS, št 6-23/69 in št. 43-208'69, št. 11-118/70), 65. in 66. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43' 334/67 in št. 40-302/68) sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1969 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1969, ki obsega: din Predvi- Dos e- — v proračun občine Lenart deno din ženo din za leto 1970 189.196,09 a) Zaključni račun proračuna: — v rezervni sklad občine Lenart — skupni dohodki po obračunu za mesec december 1,215,20 po bilanci proračuna — manj prispevek 4,391.266 4,583.042,84 — v sklad opreme upravnega 3. člen organa 26.154,00 za uporabo mestnega zemljišča 40.000 48.993,80 Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada — tako, da ostane za občine Lenart v znesku 441.031,05 din se prenese kot financiranje proračuna — skupna razporeditev 4,351.266 4,534.049,04 dohodek sklada za leto 1970. dohodkov 4,351.266 4,317.483,75 4. člen — razlika med skupnimi Pregled doseženih dohodkov in razporeditev sta dohodki in skupno raz- zajeta v bilanci proračuna za leto 1969, ki je sestavni poreditvijo dohodkov — presežek — 216.565,29 del tega odloka. b) Zaključni račun rezervnega 5. člen sklada: — dohodki 441.047,25 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v — izdatki — 16,20 »Uradnem listu SRS«. — presežek dohodkov nad izdatki — 441.031,05 St. 400-7/68-305 Lenart, dne 29. maja 1970. 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1969 v znesku 216.565,29 Predsednik skupščine občine Lenart dinarjev se razporedi: Franjo Muršec 1. r. Pregled predvidenih in doseženih proračunskih dohodkov in razporeditev po zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1969 dohodkov Dohodki Predvi- Dose- namena Razpored dohodkov Predvi- Dose- deno din ženo din deno din ženo din 1 Prispevki 2,313.760 2,427.940,15 03 Kulturno-prosvetna 2 Davki 1,214.000 1,252.526,10 dejavnost 202.365 196.287,75 3 Takse 250.000 259.808,60 04 Socialno skrbstvo 545.304 542.326,85 5 Dohodki po posebnih 05 Zdravstveno varstvo 204.047 204.037,70 zveznih predpisih 40.000 50.987,60 06 Komunalna dejavnost 30.000 28.148,00 6 Dohodki organov in 07 Delo državnih organov 1,924.308 1,919.460,40 razni drugi dohodki 30.000 48.273,50 12 Dejavnost krajevnih 9 Prenesena sredstva 543.506 543.506,89 skupnosti 206.023 206.023,00 manj prispevek za uporabo mestnega zemljišča — 40.000 48.993,80 13 Dejavnost družbenih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 15 Gospodarske investicije 251.420 450.597 127.970 251.420,00 450.589,25 123.070,15 16 Gospodarski posegi 17 Proračunske obveznosti 289.126 284.922,95 iz prejšnjih let 35.793 35.679,15 18 Rezervni sklad 38.691 38.690,20 s' 19 Nerazporejeni dohodki 45.622 36.828,35 Presežek dohodkov — 216.565,29 Skupaj 4,351.266 4,534.049,04 Skupaj 4,351.266 4,534.049,04 240. 1. člen Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, št. 43-209/69, št. 11-118/70) in 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52/66) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1970 sprejela ODLOK o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Lenart za leto 1969 Potrdi se letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Lenart za leto 1969, ki vsebuje: A. Aktiva: aktiva skupaj B. Pasiva: a) račun neizterjanih prispevkov in davkov b) račun prispevnih - davčnih zavezancev pasiva skupaj din 411.903,25 386.233,90 25.669,35 411.903,25 2. člen Letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov obsega bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in predplačil zavezancev. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 400-20/69-9 Lenart, dne 29. maja 1970. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Mnršec 1. r. 241. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, št. 43-209/69, št. 11-118/70) in 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) je skupščina občine Lenart na 12. skupni seji obeh zborov dne 29. maja 1970 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za investicije v šolstvu občine Lenart 1. člen Ustanovi se sklad za investicije v šolstvu občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Lenartu v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve št. 2. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Namen sklada je sistematično zbiranje sredstev za gradnjo in obnovo šolskih prostorov ter za nakup opreme. 4. člen Naloge sklada so: 1. da spremlja in analizira potrebe po šolskih prostorih in ugotavlja njihovo stanje, 2. da financira investicije v šolske objekte in opremo, 3. da opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina občine Lenart. 5. Hen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Lenart izmed odbornikov, članov samoupravnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja ter drugih občanov 6. člen Sklad ima statut. Statut določi naloge in cilje sklada, poslovanje, vire dohodkov in sredstva sklada; organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in so odgovorni za zakonitost, računovodsko službo in za druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje sklada; pravice in dolžnosti sklada do ustanovitelja in uporabnikov sredstev; postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa, način obveščanja javnosti; ter vsa druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi ga pa skupščina občine Lenart. 7. člen Sklad ima samostojno finančno in administrativno poslovanje. Sklad lahko poveri vodenje finančnega in administrativnega poslovanja drugi organizaciji ali delovni skupnosti. 8. člen Dohodki sklada so: 1 sredstva, ki jih skladu določa skupščina občine Lenart, 2 sredstva, ki jih prispeva TIS Lenart, 3. sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani, 4. drugi dohodki. 9. člen Dohodki in izdatki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina. 10. člen Za nepredvidene in premalo predvidene izdatke ima sklad 2-odstotno rezervo. 11. člen Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvi. 12. člen Sklad lahko na podlagi pogodbe ali drugega akta o razpolaganju s sredstvi prevzame obveznosti do višine dohodkov, ki jih pričakuje po potrjenem finančnem načrtu za ustrezno leto. 13. člen Sklad lahko daje v okviru možnosti kredite za potrebe in naloge, zaradi katerih je ustanovljen. Prosta sredstva lahko upravni odbor sklada daje v vezane depozite pri denarnih zavodih. 14. člen Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga da v potrditev skupščini občine s poročilom najpozneje do 15. marca. 15. člen Do potrditve statuta sklada po skupščini občine Lenart vodi in opravlja po veljavnih predpisih vse dolžnosti za sklad upravni odbor, imenovan v skladu s 4. členom tega odloka. Statut sklada predloži upravni odbor v potrditev skupščini občine v dveh mesecih po ustanovitvi sklada. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-16/70-3 Lenart, dne 29. maja 1970. Predsednik . skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 242. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni Ust SRS, št. 6-23/69, št. 43-209/69, št. 11-118/70) in na podlagi zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni Ust SRS, št. 16/67), sta oba zbora skupščine občine Lenart na skupni seji dne 29. maja 1970 sprejela ODLOK o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov v občini Lenart 1. člen S tem odlokom so predpisani pravni, zdravstveni in higiensko tehnični pogoji vodne oskrbe iz javnih vodovodov na območju občine Lenart. 2. člen Javni vodovodi so vsi tisti vodooskrbni objekti in naprave, ki oskrbujejo s pitno vodo več kot dve gospodinjstvi oziroma druge uporabnike. 3. člen Vodooskrbni objekti in naprave so vodna področja, črpališča, zajetja, vodohrami, vodovodna omrežja s priključki do vodomerov, javne izlivke, hidranti in drugi objekti in naprave, ki so potrebni za redno oskrbo s pitno vodo. 4. člen Javni vodovodi, ki so v celoti ali deloma zgrajeni z družbenimi sredstvi so družbena lastnina. Z njimi upravlja Komunalno-stanovanjsko podjetje Lenart ali krajevne skupnosti. Z javnimi vodovodi, ki jih gradijo občani sami, delovne in druge organizacije v celoti z lastnimi sredstvi, ali ob pomoči družbeno-politične skupnosti, lahko upravljajo tudi uporabniki sami. Krajevne skupnosti lahko oddajo javni vodovod v upravljanje komunalno-stanovanjskemu podjetju, neposredni uporabniki pa krajevni skupnosti ali komunalno-stanovanjskemu podjetju. 5. člen Komunalno-stanovanjsko podjetje Lenart in krajevne skupnosti morajo pri načrtovanju in razvoju javnih vodovodov stalno sodelovati z občinsko skupščino in njenimi organi 6. člen Vsi upravljavci morajo sprejeti pravila o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov in jih predložiti v soglasje svetu za komunalno gospodarstvo skupščine občine Lenart. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se za javne vodovode, ki so jih zgradili občani v celoti iz lastnih sredstev, neposredno uporabljajo določila tega odloka, če niso sprejeta pravila o upravljanju. 7. člen Za uporabo vode iz javnih vodovodov, ki so družbena lastnina, se določi vodarina, ki mora biti najmanj tolikšna, da krije redno vzdrževanje in amortizacijo. Amortizacijo mora izkazati upravljalec vodovoda ločeno in se lahko uporablja za obnove, razširitve ali večja popravila na javnem vodovodu. Višino vodarine določi samoupravni organ uprav-Ijalca ali odbor za upravljanje v soglasju z občinsko skupščino. 8. člen Uporabniki vode morajo redno plačevati vodarino v rokih, ki jih določajo pravila upravljavca. 9. člen Brez soglasja upravljalca ni dovoljena priključitev na javno vodovodno omrežje ali spreminjanje hišnega priključka, vključno z vodomerom. V vsem ostalem se morajo uporabniki ravnati po pravilih upravljavca. 10. člen Upravljavci javnih vodovodov so dolžni, da vodijo in nadzirajo pravilno delovanje in uporabo javnih vodovodov, dajejo potrebna navodila in opozorila, zlasti pa: — da uporabnike nemoteno preskrbujejo s kvalitetno vodo, ki mora ustrezati predpisom o pitni vodi in biti redno kontrolirana, — da redno pobirajo vodarino, — da skrbijo za pravilno delovanje javnih vodovodov, — da vodijo evidenco vseh uporabnikov vode, — da skrbijo za točno preglednost in uporabo finančnih sredstev javnih vodovodov, — da vodijo kataster objektov in naprav javnih vodovodov in obveščajo kataster komunalnih naprav občinske skupščine o vseh spremembah, — da izvajajo sklepe občinske skupščine in sveta za komunalno gospodarstvo glede javnih vodovodov, — da predlagajo v upravno kaznovanje kršitelje določb tega odloka. 11. člen Dostop do zajetij in rezervoarjev, kakor tudi ključe za odpiranje hidrantov smejo uporabljati le strokovne osebe upravljavcev javnih vodovodov. Ključe hidrantov lahko uporabljajo tudi pooblaščene osebe gasilskih enot. 12. člen Uporabniki morajo biti praviloma priključeni na javno vodovodno omrežje — neposredno. 13 člen Poraba vode iz javnih vodovodov v družbeni lastnini se praviloma meri z vodomeri, le izjemoma se lahko v soglasju z upravljavcem dovoli pavšalni odvzem vode. Vodomeri se morajo namestiti posebej za vsako nepremičnino, ki ima hišno vodovodno napravo priključeno na javni vodovod. 14. člen Hišne priključke vzdržuje in zamenjuje upravlja-lec javnega vodovoda na svoje stroške. Za novi hišni priključek si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in ■imora biti pred uporabo pregledan in preizkušen. Določbe tega člena veljajo tudi za začasne napeljave. 15. člen Javne izlivke je dovoljeno uporabljati samo za pitje, jemanje vode za gospodinjstvo in za napajanje živine. 16. člen Upravljavec javnega vodovoda lahko prepove uporabo vode za zalivanje vrtov, za zidarska dela, pranje avtomobilov in podobno, če vode primanjkuje ali v primeru večjih popravil. Upravljavec mora na krajevno običajen način obvestiti uporabnike o ukrepu iz prejšnjega odstavka. 17 člen Stalni ali začasni hišni priključki se dovolijo ob naslednjih pogojih: — če to dopušča kapaciteta vode in vodovodnega omrežja, — če je k vlogi za priključek priložena situacija napeljave in objekta, kamor se namerava izvršiti napeljava, — če je napeljava v objektu izvedena tako, da je varna proti zmrzovanju. 18. člen Vsi uporabniki javnih vodovodov (občani, državni organi, gospodarske organizacije, zavodi in ustanove) na območju vodovodnega omrežja imajo ob enakih pogojih enako pravico do dobave vode ter novih priključkov v mejah določb tega odloka, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. 19. člen Upravljavci javnih vodovodov so ob pomanjkanju vode dolžni voditi evidenco dobave oz. porabe vode ter obveščati uporabnike o motnjah v dobavi. V primeru pomanjkanja vode zaradi suše, večje okvare na napravah in podobno, imajo prednost pri preskrbi z vodo tiste delovne organizacije in službe, ki imajo poseben pomen pri oskrbi prebivalstva (pekarna, zdravstvene službe in podobno). Upravljavci vodovodov so dolžni skrbeti, da imajo takšni uporabniki najnujnejšo količino vode vedno na razpolago. Podroben način oskrbovanja z vodo delovnih organizacij in služb iz prejšnjega odstavka se določi v pravilih upravljavca. 20. člen Lastniki zgradb in organi hišnega upravljanja so dolžni, da redno skrbijo za vzdrževanje hišne inštalacije. 21. člen V pravilih določijo upravljavci podrobna določila o načinu upravljanja z javnimi vodovodi po načelih tega odloka. Določila tega člena se glede upravljanja in vzdrževanja smiselno uporabljajo tudi za javne vodovode, ki jih uporabljajo uporabniki sami. 22. člen Vsi uporabniki javnih vodovodov so dolžni izvajati ta odlok ter prijavljati pomanjkljivosti in kršitve upravljavcem in drugim pristojnim organorm 23. člen Uporabnikom, ki ne upoštevajo navodil upravljavca vodovoda ali prekomerno trošijo vodo (zalivanje vrtov v sušnih mesecih itd.) ali dvakrat zaporedoma ne plačajo vodarine, se lahko odklopi priključek na vodovodno omrežje. Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo pravne osebe oz. do 300 din posamezniki, če: 1. brez dovoljenja upravljavca uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali drugemu naročijo ali dovolijo, da to stori, 2. kljub opozorilu po nepotrebnem ali negospodarno uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, 3. priključijo hišni ali parcelni vod na javne vodovode ali na hišno napeljavo za vodomerom, pa za priključek nimajo potrebnega soglasja, 4. pooblaščeni osebi upravljavca vodovoda ne dovolijo stopiti na kraj ali prostor, kjer so vodooskrbni objekti ali naprave vključno s hišnimi priključki in vodomeri, 5. brez dovoljenja upravljavca vodovoda uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za zalivanje vrtov, za zidarska dela ali druga dela v prepovedanem času. 6. pri javnih izlivkah ali v zavarovanem področju zajetja delajo kaj takega, s čimer lahko onesnažijo pitno vodo, 7. kot uporabniki ne priglasijo upravljavcu okvare ali napake na napravi javnega vodovoda, 8. namenoma poškodujejo naprave javnih vodovodov. Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje obenem s pravno osebo tudi odgovorna oseba gospodarske ali druge organizacije. Postopek za kaznovanje vodi in izreka kazni sodnik za prekrške skupščine občine Lenart. 24. člen Upravljavci javnih vodovodov morajo dosedanje upravljanje vključno s sprejetjem pravil uskladiti z določili tega odloka v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi. 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 352-4/68-10 Lenart, dne 29. maja 1970. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 243. Na podlagi 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad in tretje točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1969 (Uradni list SRS, št. 19/69) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1970 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1970 1. člen Delovnim organizacijam oziroma obratom delovnih organizacij, ki prodajajo sveže mleko neposredno potrošnikom na območju občine Ljubljana Bežigrad, se bo izplačevala v letu 1970 premija 0,10 din za vsak prodani liter kravjega mleka. 2. člen Premija za kravje mleko se bo izplačevala iz namenskih sredstev, ki so zagotovljena v občinskem proračunu v postavki »gospodarski posegi«. 3. člen Premija iz prvega člena tega odloka se bo izplačevala samo za kravje mleko, ki ustreza pogojem IV. točke republiškega odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16/70). 4. člen Premija iz prvega člena tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije prodajajo potrošnikom od 1. januarja do 31. decembra 1970. 5. člen Zahteva za premijo iz prvega člena tega odloka mora biti vložena pri skupščini občine Ljubljana Bežigrad najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, ki je prodano v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 330-1/70-1 Ljubljana, dne 28. maja 1970. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 244, Na podlagi 93. in 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16-178/70) in 3. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. junija 1970 sprejela ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1970 1. člen Delovnim organizacijam oziroma obratom delovnih organizacij, ki prodajaj^ sveže mleko neposredno potrošnikom na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. se bo izplačevala v letu 1970 premija 0,10 dinarja za vsak prodan liter kravjega mleka. 2. člen Premija za kravje mleko se bo izplačevala iz namenskih sredstev, ki so zagotovljena v občinskem proračunu v postavki gospodarski posegi. 3. člen Premija iz 1. člena tega odloka se bo izplačevala samo za kravje mleko, ki ustreza pogojem IV. točke republiškega odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16/70). 4. člen Premija iz prvega člena tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije prodajajo potrošnikom od 1. januarja do 31. decembra 1970. 5. člen Zahteva za premijo iz prvega člena tega odloka mora biti vložena pri skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, ki je prodano v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 426-3/70 Ljubljana, dne 4. junija 1970. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Skupščine SR Slovenije Slavko Korbar, ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 245. Na podalgi 63. in 64. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/62, št. 28/66. št. 1/67, št. 54/67, št. 38/68 in št. 56/69) in 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64, št. 43/67) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1969 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1969, ki obsega: a) Zaključni račun proračuna: dln — skupni dohodki po bilanci proračuna 4,120.473,42 — skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna................. 4,046.485,05 — razlika med skupnimi dohodki in skup- no razporeditvijo dohodkov po bilanci proračuna............................... 73.988,37 b) Zaključni račun rezervnega sklada: — dohodki ................................ 849.572,91 — izdatki................................ . 57.848,50 — presežek dohodkov nad izdatki . . . 791.724,41 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Logatec za leto 1969 v znesku 73.988,37 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1970. 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1969 v znesku 791.724,41 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1970. 4. člen Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodka sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 400-1/70 Logatec, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. Pregled planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in razporeda dohodkov občine Logatec za leto 1969 Svfl h i- Dohodki dohodka Planirano Doseženo Plamena Razporeditev dohodkov Planirano Doseženo i Prispevki ....... 1,216.100 1,282.723,83 01 Izobraževanje in vzgoja . 134.700 134.700,00 2 Davki 2,103.000 2,503.977,54 03 Kulturno-prosvetna 3 Takse 150.000 214.130,46 dejavnost 132 500 110.875,20 5 Dohodki po posebnih 04 Socialno varstvo .... 448.760 440.390,60 zveznih predpisih .... — 163.783,43 05 Zdravstveno varstvo . . 132.045 126.742,90 6 Dohodki organov in razni 06 Komunalna dejavnost . . 36.140 36.067,15 drugi dohodki 31.000 27.205,36 07 Delo državnih organov . 1,646.061 1,622.675,85 7 Dopolnilna sredstva . . . 32.000 32.000.00 12 Dejavnost krajevnih 9 Prenesena sredstva . . . 60.436 60.436,23 skupnosti 181.995 181.995,00 13 Dejavnost družbeno-poli-tičnih organizacij .... 294.771 293.771,00 14 Negospodarskih investicij 437.897 435.220,05 16 Gospodarski posegi . . . 112.346 103.935,50 18 P.ezervni sklad 35.321 560.111,80 Skupaj dohodki .... 3,592.536 4,284.256,85 Skupaj izdatki..... 3,592,536 4,046.485,05 Izločeno v sklad za upo- Presežek dohodkov nad rabo mest. zemlj. ... — 163.783,43 izdatki 73.988,37 Ostanejo čisti dohodki 3,592.536 4,120.473,42 3,592.536 4,120.473,42 240. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 12'67) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji ravni cen in maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode 1. člen V odloku o najvišji ravni cen in maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode (Uradni list SRS, št. 13-147/70), se v členu 2, točka b) — kruh črn iz moke tipa 1000 »B« — vstavi namesto 1,40 din nova cena 1,60 din/kg. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu SRS«. St. 010-5/70 Logatec, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 247. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 63/64, št. 43/67 in št. 40/68), 7. člena odloka o samoprispevku za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec in 100. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec 1. člen Ustanovi se sklad za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. člen Namen sklada je izgradnja novih šol v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, v Rovtah ter ureditev šol v Hotedršici, Lazah, Medvedjem brdu. Rovtarskih Zibršah in na Vrhu ter izgradnja novega zdravstvenega doma v Dol. Logatcu. 4. člen Dohodki sklada so: — sredstva samoprispevka občanov, sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije, — sredstva, ki jih prispeva družbeno-politična skupnost iz proračuna, — kreditna sredstva, — drugi dohodki. 5. člen Sklad ima svoj statut. Statut sprejme upravni odbor sklada,, potrdi pa ga občinska skupščina Logatec. 6. člen S skladom upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 15 članov. Upravni odbor sklada imenuje skupščina občine Logatec. 7. člen Mandatna doba članov upravnega odbora sklada traja do izgraditve vseh objektov. 8. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje skupščina občine Logatec. 9. člen Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, njegovega namestnika pa imenuje upravni odbor sklada izmed svojih članov. 10. člen Upravne in administrativne posle sklada opravlja pristojni upravni organ skupščine občine Logatec. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-8/70 Logatec, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 248. Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in št. 40/69), 100. in 233. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) in odločitve občanov na referendumu dne 24. maja 1970 je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka v občini Logatec 1. člen Na območju občine Logatec se uvede samoprispevek v denarju za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov. 2. člen Samoprispevek se uvede in plačuje za čas od 1. julija 1970 do 30. junija 1975. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani za namen iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec, in to: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, plačujejo samoprispevek po stopnji 1%> od neto osebnih dohodkov; 2. starostni, družinski in invalidski upokojenci plačujejo samoprispevek po stopnji 1 %> od pokojnin; 3. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, plačujejo samoprispevek po stopnji 1 %> od osnove, po kateri se odmerja prispevek iz osebnega dohodka, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti plačujejo samoprispevek po stopnji 1 V# od letnega katastrskega dohodka od negozdnih površin in od vrednosti lesa po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 4. člen Zavezanci plačujejo samoprispevek takole: 1. za zaposlene občane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec ob izplačilu osebnih dohodkov; 2. upokojencem obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec pokojnin; 3. zavezancem iz 3. člena pod točko 3. in' 4. tega odloka, odmerja in pobira samoprispevek davčna uprava skupščine občine Logatec v rokih in na način kot odmerja prispevek iz osebnega dohodka. 5. člen Občani, navedeni v 168. členu zakona o prispevkih in davkih občanov, so oproščeni plačevanja samoprispevka. 6. člen Objekti, za katere je uveden samoprispevek, morajo biti dograjeni najkasneje do 31. decembra 1975. 7. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu sklada za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov občine Logatec. Za zbiranje sredstev samoprispevka in izvrševanje del je odgovoren upravni odbor sklada, ki ga imenuje skupščina občine Logatec. 8. člen Iz samoprispevka bo za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov zbranih predvidoma 1.400.000 din. Razlika med vrednostjo celotne investicije, ki bo predvidoma znašala 9.000.000 din in realizacijo samoprispevka, se bo pokrila s prispevki: delovnih organizacij, skupščine občine Logatec in posojilom RSI. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 420-5/70 Logatec, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKTJPSČfNA OBČINE VRHNIKA 249. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) ter 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1969 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1969, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervneaa sklada. 2. člen Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1969 so znašali Predvi- dene din Doseženo din I. Dohodki — ki se zmanjšajo za sred- 6.078.938 6.393.591,55 stva sklada za urej. mest. zemljišča 1.094.038 1.051.290.75 — tako, da ostane za fin. proračun 4.984.900 5.342.300,80 II. Izdatki 4.984.900 4.974.354,20 III. Presežek dohodkov nad izdatki . 367.946,60 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine v znesku 367.946,60 din se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 1970. 4. člen Dohodki, ki jih je ustvarila občinska uprava s svojo dejavnostjo so dohodki uprave in pripadajo finančnemu načrtu za financiranje stroškov občinske uprave. 5. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Vrhnika za leto 1969 izkazuje dohodke v znesku 272.826,07 din in izdatke v znesku 130.000 din. Presežek dohodkov nad izdatki znaša 142.826,07 din, in se prenese kot dohodek tega skada za leto 1970. 6. člen Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 4/1-400-05/70 Vrhnika, dne 5. junija 1970 Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. Sumarni pregled predvidenih in doseženih proračunskih dohodkov in izdatkov občine Vrhnika za leto 1969 Vrsta dohod Dohodki Predvi- deno Doseženo din St. d. Razpored dohodkov Predvi- deno Doseženo din kov din mena din i Prispevki 2.911.650 3.161.236,16 01 Izobraževanje in vzgoja . 99.500 99.447,30 2 Davki . . 1.537.950 1.725.269,46 02 Znanstvena dejavnost . . 2.000 2.000,00 3 Takse 340.000 250.191.82 03 Kulturno-prosvetna 5 Dohodki po pos zv. dejavnost 228.700 228.674,25 predpisih 1.094.038 1.051.290.75 04 Socialno skrbstvo .... 533.450 533.388,70 6 Dohodki org. in razni 05 Zdravstveno varstvo . . 144.810 144.784,00 drugi dohodki 70.000 70.555.35 06 Komunalna dejavnost . . 20.000 20.000,00 7 Dopolnilna sredstva . . . — 6.000.00 07 Delo državnih organov 1.909.430 1.909.354,75 9 Prenesena sredstva . . . 125.300 129.048.01 08 Narodna obramba . . . 60.100 60.100,00 Skupaj dohodki ..... Izločene v sklad za upo- 6.078.938 6.393.591,55 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 123.000 123.090,00 rabo mestnega zemljišča 1.094.038 1.051.290.75 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in dru- / 525.540 525.533,15 štev / 14 Negospodarske investicije 835.360 835.257,35 15 Gospodarske investicije . 44.320 44.301.75 16 Gospodarski posegi . . . 329.210 329.186.95 18 Vlaganje v rezervni sklad 37.220 37.118,00 / 19 Tekoča proračunska / rezerva 92.260 82.208,00 / Presežek dohodkov nad izdatki 367.946.60 Ostanejo čisti dohodki 4.984.900 5.342.300.80 4.984.900 5.342.300.80 250. jela na seji dne 5. junija 1970, na seji občinskega Na podlagi 7. člena temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 16/60, št. 10/65 in št. 8/69) ter 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika v soglasju s skupščino občine Logatec, ki ga je ta spre- zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela . ODLOK o spremembi odloka o občinskih sodnih taksah 1. člen V odloku o občinskih sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 19-108/69) se 4. Člen spremeni in se glasi: »Dohodki od občinskih sodnih taks se delijo v na- slednjem razmerju: v proračun občine Vrhnika ..... 68% v proračun občine Logatec............32 %« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 4/1-423-03/69-70 Vrhnika, dne 5. junija 1970. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok L r. Splošni akti komunalnih skupnosti SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE 251. Po drugem odstavku 32 člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62, št. 53'62 in Uradni list SFRJ, št. 16 66, št. 29/66, št 52/66 in št. 23/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 29. maja sprejela PRAVILNIK Po katerem uveljavijo pri Komunalnem zavodu za socialno' zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec svoje pravice do zdravstvenega varstva I, TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik urejuje: 1. pogoje in način, kako uveljavijo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec (v nadaljnjem besedilu: zavarovane osebe) zdravstveno varstvo, ki jim je zagotovljeno in našteto v 31. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju; 2. obseg in način povračila stroškov za zdravstveno varstvo, ki gre v breme sklada za zdravstveno zavarovanje skupnosti, če zavarovana oseba uveljavi zdravstveno varstvo mimo predpisov tega pravilnika, pa ne gre za nujen primer; 3. pogoje, pod katerimi se zavarovani osebi povrnejo potni stroški; 4. pogoje, pod katerimi se podaljša izplačevanje nadomestila za nego obolelega člana družine. 2. člen Pravico do zdravstvenega varstva po določilih tega pravilnika v breme sklada za zdravstveno zavarovanje tukajšnje skupnosti imajo pod pogoji in na način, ki je določen s tem pravilnikom, vse zavarovane osebe, ki jih določajo členi 12. do 27. temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Po določilih tega pravilnika uveljavijo pravico do zdravstvenega varstva tudi vojaške osebe in delavci organov za notranje zadeve, kolikor ne določajo drugače predpisi državnega sekretariata za narodno obrambo in zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki jih po določilih 142. člena temeljnega zakona c zdravstvenem zavarovanju ta dva organa izdata. 3. člen Po določilih tega pravilnika uveljavijo zavarovane osebe: 1. ambulantno in dispanzersko zdravstveno pomoč v zavodu in na bolnikovem domu, zdravstveno varstvo žena, dojenčkov, predšolskih otrok ter šolske in druge mladine, zdravstveno varstvo delavcev pri delu in zobozdravstveno varstvo — v enotah zdravstvenega doma, ki so ga izbrale, skladno z veljavnimi predpisi, po določilih tega pravilnika; 2. specialistično zdravljenje in pomoč — v tisti specialistični ambulanti, ki po svojih nalogah lahko da ustrezno zdravstveno pomoč, v katero jih sporazumno z zavarovancem napoti zdravnik iz 1. točke tega člena z napotnico; 3. zdravljenje v bolnišnicah — v tisti bolnišnici, v katero jih sporazumno z zavarovancem napoti zdravnik iz 1 točke tega člena z napotnico; 4. medicinsko rehabilitacijo kot nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja — v zavodih za rehabilitacijo ali zdraviliščih, v katere jih napoti z napotnico zdravniška komisija po predlogu zdravnika ali skupine zdravnikov, po pravilniku o indikacijah in kontraindikacijah za zdravljenje in v mejah pooblastil skupščine skupnosti; 5. pravico do protetičnih in ortotičnih sredstev in sanitarnih naprav po določilih 27. in 30. člena tega pravilnika. Ne glede na drugo, tretjo in četrto točko tega člena uveljavijo zavarovane osebe pravico do zdravstvenega varstva brez napotnice v nujnih primerih, kadar dobijo prvo pomoč ali če Zhkon tako določa; to pa v mejah osmega odstavka 104. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. 4. člen V vseh spornih vprašanjih, ki se bodo pojavila pri uveljavljanju pravic zavarovanih oseb po določilih tega pravilnika, odloča Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje (v nadaljnjem besedilu: zavod), ko je obvezno dobil mnenje zdravniške komisije, po določilih 67 člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in na njegovi osnovi izdanih predpisov. V primerih, ko se zavarovani osebi odklanja kakršnokoli pravico, ki jo uveljavlja po določilih tega pravilnika, mora zavod izdati o zahtevku pismeno odločbo s poukom o pritožbi. V zadevah, ki niso urejeno s tem pravilnikom, se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. 5. člen Pravico do zdravstvenega varstva uveljavijo zavarovane osebe s predpisano in pravilno potrjeno zdravstveno izkaznico in listino o istovetnosti (osebna izkaznica); v smislu 100. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovane osebe (obrtniki), pa še z ustreznim potrdilom o plačanem prispevku. Zavarovana oseba, ki išče zdravniško pomoč brez pravilno potrjene zdravstvene izkaznice, plača sama stroške pregleda in zdravljenja, razen če gre za nujne primere zdravniške pomoči v smislu 8. točke 104. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Ce kasneje dokaže, da je zavarovana oseba, lahko pod pogoji tega pravilnika (46. člen) zahteva nri zavodu povrnitev stroškov. 6. člen Ko nudijo zdravstveno varstvo po določilih tega pravilnika, naj dajo — razen v nujnih primerih — vsi zdravstveni delavci prednost temle kategorijam zavarovanih oseb in v takemle vrstnem redu: 1. zavarovancem, ki na dan, ko iščejo zdravstveno varstvo sicer redno delajo in pridejo samo med delom po ustrezno zdravniško pomoč; za take primere lahko posamezni zdravstveni zavod tudi določi čas, ko bo take zavarovance sprejemal; 2. borcem NOV; 3. zavarovancem, ki so sicer v staležu bolnih in ta dan iščejo zdravstveno varstvo; med njimi naj se da prednost tistim, ki so prišli iz drugega kraja; 4. drugim zavarovanim osebam. II IZBIRA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVSTVENEGA DELAVCA 7 člen Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v smislu 101. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, v breme sklada tukajšnje skupnosti, veljajo tale temeljna načela: 1. zavarovane osebe si izbirajo zdravstveni zavod in zdravnika, na katerega se obračajo za zdravstveno varstvo; 2. na ta način izbrani zdravnik je posamezni zdravnik v smislu tega pravilnika, če ni glede tega z zakonitimi predpisi izrecno drugače določeno; 3. pri izbranem zdravniku uveljavijo zavarovane osebe: ambulantno in dispanzersko zdravstveno pomoč v zavodu in na bolnikovem domu, zdravstveno varstvo žena, dojenčkov, predšolskikh otrok ter šolske in druge mladine, zdravstveno varstvo delavcev pri delu in zobozdravstveno varstvo; 4. specialistično zdravljenje in pomoč uveljavijo zavarovane osebe praviloma pri specialistih ustrezne specialnosti, kamor jih je napotil izbrani zdravnik iz 3. točke tega člena; pri tem imajo pravico izbirati zdravstveni zavod in zdravnika; zdravnik, ki napotnico izda, pa presoja potrebo po specialističnem zdravljenju in pomoči ter ustrezno specialnost specialista; 5. bolnišnično zdravljenje uveljavijo zavarovane osebe praviloma v tistih bolnicah, v katere jih je napotil izbrani zdravnik iz 3. točke tega člena; pri tem imajo pravico izbirati zdravstveni zavod in zdravnika; zdravnik, ki napotnico izda pa presoja potrebo po bolnišničnem zdravljenju ter ustrezno specialnost bolnice oziroma oddelka; 6. zavarovane osebe, ki so sicer zavarovane pri tukajšnji skupnosti, pa stalno prebivajo izven njenega območja, uveljavijo vse oblike zdravstvenega varstva po določilih pravilnika, ki velja v skupnosti, kjer ima zavarovana oseba stalno prebivališče; 7. zavarovane osebe pa prispevajo, pri tem ko uveljavijo svoje pravice po določilih tega pravilnika prispevek k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva (participacija), ki ga je predpisala v okvirih 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in na njegovi podlagi izdanih predpisov za zavarovane osebe skupščina tiste skupnosti, na katere območju je zdravstveni zavod, v katerem je zavarovana oseba pravico uveljavila. 8. člen Zdravstveno varstvo, ki so ga zavarovane osebe uveljavile po teh načelih in določilih tega pravilnika, gre v celoti v breme sklada skupnosti. V vseh drugih primerih, ko je zavarovana oseba uveljavila zdravstveno varstvo v zdravstvenem zavodu mimo določil tega pravilnika, pa prevzame skupnost za opravljeno zdravstveno storitev toliko stroškov, kot bi jih plačala, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v zdravstvenem zavodu, s katerim je sklenila pogodbo, da bo dajal zdravstveno varstvo; po postopku in na način, ki je predviden v 46. členu tega pravilnika. 9. člen Skladno s temi načeli in določili tega pravilnika, si zavarovana oseba izbere izbranega zdravnika izmed zdravnikov, ki opravljajo ustrezno dejavnost; pri tem pa ima zavarovana oseba pravico do povračila potnih stroškov le pod pogoji 37. do 43. člena tega pravilnika. Presojanje delazmožnosti aktivnih zavarovancev je urejeno v 34. členu do 36. členih tega pravilnika. 10. člen Izbrani zdravnik (7. člen pravilnika) se vpiše v zdravstveno izkaznico in ga zavarovana oseba praviloma brez opravičenih razlogov pred potekom 1 leta ne more menjati. Ce zavarovana oseba ni zadovoljna z načinom zdravljenja pri izbranem zdravniku ali z njegovim odnosom do bolnika, ali nastopijo drugi razlogi (npr. zavarovanec se zaposli v drugi delovni organizaciji ali preseli v drug kraj), ki onemogočajo zavarovani osebi nadaljnje zdravljenje pri njem, ga lahko zamenja ter si skladno z določili tega pravilnika izbere drugega. Tak zahtevek stavi zavarovana oseba pri predstojniku zdravstvenega zavoda, ki zadevo uredi, v spornem primeru pa jo predloži skupno s pismenim mnenjem prizadetega zdravnika in s svojim mnenjem zdravniški komisiji, da da dokončno mnenje. Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zdravnike specialiste in zdravnike v bolnišnicah in za drugo zdravstveno osebje. III. NAČIN, PO KATEREM SE UVELJAVLJA AMBULANTNA IN DISPANZERSKA ZDRAVSTVENA POMOČ IN SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE IN POMOČ 11. člen V celoti v breme skupnosti uveljavijo zavarovane osebe ambulantno in dispanzersko zdravstveno pomoč v zdravstvenem zavodu in na bolnikovem domu, zdravstveno varstvo žena, dojenčkov, predšolskih otrok ter šolske in druge mladine, zdravstveno varstvo delavcev pri delu in zobozdravstveno pomoč v enotah zdravstvenega doma, ki po svojih nalogah lahko dajo ustrezno zdravstveno pomoč, pri izbranem zdravniku, ki dela v javni zdravstveni službi in ki so ga izbrale po 3. točki 7. člena tega pravilnika. 12. člen Izbrani zdravnik opravlja zdravstveno varstvo in pomoč ter zdravljenje v obsegu in na način, ki je predviden v tem pravilniku, v zakonitih predpisih o zdravstveni službi in zdravstvenem varstvu ter v statutu oziroma pravilnikih zdravstvenega zavoda, v katerem izbrani zdravnik dela. Izbrani zdravnik pa mora napotiti zavarovano osebo k drugemu zdravniku, oziroma v drug zdravstveni zavod, kadar v okviru svoje dejavnosti ustreznega zdravstvenega varstva ne more nuditi. 13. člen Specialistično zdravljenje in pomoč uveljavijo zavarovane osebe bodisi v specialističnih ambulantah zdravstvenih domov, bodisi v specialističnih ambulantah bolnišnic in to tako, da jih tja napoti po 3. točki 7. člena tega pravilnika izbrani zdravnik po načelih iz 4. točke 7. člena tega pravilnika. Potni stroški gredo zavarovani osebi le do specialista, kateremu je bila napotena, razliko pa trpi sama (39. člen tega pravilnika). 14. člen Za uveljavljeno specialistično zdravljenje in pomoč, prevzame skupnost toliko stroškov, kolikor bi jih plačala, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v zdravstvenem zavodu s katerim je sklenila pogodbo, da bo dajal zdravstveno varstvo. Ker pa so razlike v stroških med posameznimi zdravstvenimi Zavodi v večini primerov minimalne, se postopek za ugotavljanje in izterjavo razlik v stroških za uveljavljeno specialistično zdravljenje in pomoč po načelu proste izbire zdravstvenega zavoda in zdravstvenega delavca (4. točka 7. člena tega pravilnika) ne bo uvajal in razlike ne bodo izterjevale. V primerih specialističnega zdravljenja in pomoči, ki ne zahteva klinične obdelave, kar ugotovi zdravnik na napotnici, pa je bilo uveljavljeno po načelu proste izbire zdravstvenega zavoda in zdravstvenega delavca (4. točka 7. člena tega pravilnika) v kliničnih centrih (bolnišnicah) in specialni bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani, pa prevzame skupnost in plača le toliko stroškov, kot bi jih plačala, če bi bilo zdravstveno varstvo uveljavljeno v zdravstvenem zavodu, s katerim je sklenila pogodbo, da bo dajal zdravstveno varstvo. 15. člen Uveljavljeno specialistično zdravljenje in pomoč plača skupnost v celoti in neposredno zdravstvenemu zavodu, ki je storitev opravil. V primerih iz tretjega odstavka 14. člena izterja razliko v stroških zavod neposredno od zavarovane osebe. 16. člen Zdravnik specialist opravi v breme sklada tiste preiskave in preglede, za katere je zaprošen, pa tudi tiste, za katere smatra, da so nujno potrebni. 17. člen Zobozdravstveno varstvo uveljavljajo zavarovane osebe po istih načelih, kot osnovno zdravstveno varstvo (I. točka 3. člena tega pravilnika). Pravico do zobnoprotetičnih del uveljavijo zavarovane osebe skladno s pravilnikom o indikacijah za zobno in protetično pomoč, o standardih za material, iz katerega se izdelujejo zobna protetična sredstva ter o njihovi trajnostni dobi (Uradni list SFRJ, št. 9/70) in skladno s sklepi skupščine skupnosti o soudeležbi pri stroških za zobnoprotetična dela. 18. člen Osnovne evidence in dokumentacijo o zdravstvenem stanju zavarovanih oseb, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo,'mora imeti in voditi izbrani zdravnik v obsegu in na način, ki je predviden z ustreznimi predpisi. Izbrani zdravnik, ki pošilja zavarovano osebo z napotnico drugemu zdravniku, mora napotnici priložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki jo ima zbrano in ki je za zaprošeni pregled potrebna. Zaprošeni zdravnik (specialist-konziliarij) mora ob vsakem pregledu zavarovane osebe, ki ga je opravil, na prošnjo izbranega zdravnika ali na pobudo zavarovane osebe, obvestiti zdravnika, ki je zavarovano osebo na pregled napotil, o izvidih in o načinu zdravljenja ter ga obveščati o poteku zdravljenja, po končanem zdravljenju pa mu poslati dokumentacijo. Če zavarovana oseba izbere drugega zdravnika, mora prejšnji poslati na zahtevo novo izbranega vso potrebno dokumentacijo za zavarovano osebo. IV. NAČIN, PO KATEREM SE UVELJAVLJA BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE 19. člen Bolnišnično zdravljenje uveljavijo zavarovane osebe kot specialistično zdravstveno pomoč in oskrbo pod stalnim strokovnim nadzorstvom v splošnih bolnišnicah, specialnih bolnišnicah in kliničnem centru (bolnišnicah). Zavarovane osebe uveljavijo pravico do bolnišničnega zdravljenja praviloma v tisti bolnišnici, v katero jih je napotil po 3. točki 7, člena tega pravilnika izbrani zdravnik po načelih 5. točke 7. člena tega pravilnika. Potni stroški gredo zavarovani osebi le do bolnišnice, v katero je bila napotena, razliko pa trpi sama (39. člen tega pravilnika) 20. člen Za uveljavljeno bolnišnično zdravljenje prevzema skupnost toliko stroškov, kolikor bi jih plačala, če bi bilo zdravljenje opravljeno v bolnišnici, s katero je sklenila pogodbo, da bo dajala zdravstveno varstvo. Ker pa so razlike v stroških med posameznimi bolnišnicami v večini primerov minimalne,’' se poste pek za ugotavljanje in izterjavo razlik v stroških za uveljavljeno bolnišnično zdravljenje po načelu proste izbire zdravstvenega zavoda in zdravstvenega delavca (5. točka 7. člena tega pravilnika), ne bo uvajal in razlike ne bodo izterjevale. V primerih bolnišničnega zdravljenja, ki ne zahteva klinične obdelave, kar ugotovi zdravnik na napotnici, pa je bilo uveljavljeno po načelu proste izbire zdravstvenega zavoda in zdravstvenega delavca (5. točka 7. člena tega pravilnika) v kliničnih centrih (bolnišnicah) in specialni bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani, pa prevzema skupnost in plača le toliko stroškov, kot bi jih plačala, če bi bilo zdravstveno varstvo uveljavljeno v bolnišnici, s katero je sklenila pogodbo, da bo dajala zdravstveno varstvo. 21. člen Uveljavljeno bolnišnično zdravljenje plača skupnost v celoti in neposredno bolnišnici, ki je zdravljenje nudila. V primerih iz tretjega odstavka 20. člena izterja razliko v stroških zavod neposredno od zavarovane osebe. V. POSEBNE DOLOČBE GLEDE NEKATERIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 22. člen Zdravljenje v naravnih zdraviliščih in zavodih za rehabilitacijo v celoti v breme sklada je možno le, če gre za medicinsko rehabilitacijo, nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja. Tako zdravljenje odredi za zavarovano osebo zdravniška komisija na predlog zdravnika in v skladu s pravilnikom o indikacijah in kontraindikacijah. Pri odločanju po prejšnjem odstavku upošteva komisija: — načelo, da gre za medicinsko rehabilitacijo, — pravilnik o indikacijah in kontraindikacijah. To obliko zdravstvene pomoči je možno uveljaviti le v tistih zdravstvenih zavodih, ki so organizirani kot zavodi za rehabilitacijo po predpisih o organizaciji zdravstvene službe. Glede povračila potnih stroškov veljajo v teh primerih določila VIII. poglavja tega pravilnika. 23. člen Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva v smislu 5. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju uveljavijo zavarovane osebe po določilih tega pravilnika pri izbranem zdravniku (7. in 11. člen tega pravilnika). 24. člen Stroški za zdravstvene preglede, ki se morajo opraviti, bodisi po zveznih, bodisi po republiških, bodisi po občinskih predpisih in niso oblika zdravstvenega varstva, ki ga predvideva temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, ne gredo v breme sklada, čeprav gre za osebe, ki sicer uživajo zdravstveno varstvo po določilih temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. 25. člen K stroškom za neobvezna cepljenja prispeva vsaka zavarovana oseba ali njena delovna organizacija polovico njihove cene, ki jo plača zavarovana oseba ali njena delovna organizacija neposredno zdravstvenemu zavodu, v katerem je bila cepljena. Druga polovica stroškov za neobvezna cepljenja gre v breme skupnosti. 26. člen Pravico do očesnih in slušnih pripomočkov in pripomočkov, ki omogočajo glasen govor uveljavijo zavarovane osebe po pravilniku o indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja za očesne in slušne pripomočke in pripomočke za omogočanje glasnega govora (Uradni list SFRJ, št. 53/69). Pravico do protetičnih in ortotičnih sredstev ter sanitarnih priprav uveljavijo zavarovane osebe po določilih pravilnika o indikacijah, o standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list SFRJ, št. 10/70). Vsak pripomoček, sredstvo ali pripravo, ki jo zavarovana oseba dobi po določilih prvega in drugega odstavka tega člena na stroške skupnosti, mora ob prevzemu preizkusiti in najkasneje v 30 dneh po prevzemu, oziroma po izteku roka za privajanje, če je ta predpisan, njegove pomanjkljivosti reklamirati pri izdelovalcu in zavodu za socialno zavarovanje oziroma njegovi izpostavi. Ce zavarovana oseba tega ne napravi, izgubi pravico do novega pripomočka pred potekom za tisti pripomoček predpisanega roka trajanja. 27. člen Zavarovana oseba, ki ugotavlja svoje zdravstveno stanje v zvezi z odhodom v tujino, mora sama plačati stroške, ki s tem nastanejo. 28. člen Glede na to, da je zdravstveno stanje borcev NOV v splošnem slabše kot pri ostalih zavarovanih osebah, smejo zahtevati zavarovane osebe — borci NOV, sistematičen pregled svojega zdravstvenega stanja, ki ga opravi bodisi zdravstveni zavod, bodisi posebna zdravniška komisija. 29. člen Pri uveljavljanju vseh drugih pravic do zdravstvenega varstva, ki je zavarovanim osebam zagotovljeno in našteto v členih 31. do 35. temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in na njegovi osnovi izdanih zveznih in republiških predpisov. VI. NAČIN, PO KATEREM SE UVELJAVLJA ZDRAVSTVENO VARSTVO, CE ZAVAROVANA OSEBA PREBIVA IZVEN OBMOČJA KOMUNALNE SKUPNOSTI 30. člen Skladno s 138. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, ki določa, da pripada prispevek skladu skupnosti, na katere območju se opravlja dejavnost, iz katere izvira obveznost izplačevanja, gredo v breme sklada tukajšnje skupnosti tudi stroški zdravstvenega varstva za za-varovhnce in po njih zavarovane družinske člane, za katere se prispevek plačuje tukajšnjemu skladu skupnosti in so redno na tem območju prijavljeni v zavarovanje. Pri tukajšnji skupnosti tako zavarovana oseba, ki ima svoje stalno bivališče izven območja te skupnosti, lahko uveljavlja zdravstveno varstvo na račun tukajšnjega sklada v obsegu in na način, ki ga predvideva ustrezni pravilnik skupnosti socialnega zavarovanja v kraju njenega stalnega prebivališča. 31. člen Pri tukajšnji skupnosti zavarovana oseba, ki samo začasno prebiva izven njenega območja (službena potovanja. zasebna potovanja, dopusti in podobno) lahko uveljavi pri kateremkoli zunanjem zdravstvenem zavodu v celoti v breme skupnosti nujno medicinsko pomoč (8. točka 104 člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja). Obseg in način te pomoči določi zdravstveni zavod, ki jo je dal. Glede uveljavljanja zdravstvenega varstva in pomoči v drugih primerih, pa veljajo določila II., III. in IV. poglavja tega pravilnika. 32. člen V primerih, ko gredo po določilih tega pravilnika stroški za zdravstveno varstvo v celoti v breme sklada, jih plača zavod direktno zdravstvenemu zavodu, ki je zdravstveno varstvo nudil. V primerih, ko gredo po določilih. tega pravilnika stroški za zdravstveno varstvo v breme sklada, pa jih je zavarovana oseba že plačala direktno zdravstvenemu zavodu, ki ji je pomoč nudil, povrne sklad zavarovani osebi toliko stroškov, kolikor bi jih skupnost plačala, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v zdravstvenem zavodu, s katerim je sklenila pogodbo, da bo dajal zdravstveno varstvo in to na način, ki je predviden v 46. členu tega pravilnika. 33. člen Aktivni zavarovanec, ki začasno biva ločeno od svoje družine zato, ker je zaposlen v drugem kraju, pa je za delo nezmožen, se lahko zdravi na svojem domu le, če mu tako zdravljenje dovoli izbrani zdrav-nik-posamezni k. Zavarovanec v takem primeru nima pravice do povračila potnih stroškov. Komunalni zavod za socialno zavarovanje pa lahko' s svojo odločbo odobri povračilo potnih stroškov, če zdravniška komisija smatra, da je z ozirom na zdravstveno stanje zavarovanca tak način zdravljenja nujho potreben (domača nega, hrana, stanovanje in podobno!. Vil. ZDRAVSTVENI ZAVODI IN ZDRAVNIKI, KI OCENJUJEJO DELAZMOZNOST 34 člen Delazmožnost zavarovanca presoja praviloma posamezni zdravnik, ki si ga je zavarovanec izbral kot izbranega zdravnika po določilih tega pravilnika in ki dela v enotah zdravstvenega doma. Delovna organizacija lahko v smislu četrtega odstavka 105. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju sklene z zdravstvenim zavodom pogodbo, v kateri določi za svoje delavce-zavarovance pooblaščenega zdravnika. Pooblaščeni zdravnik presoja delazmožnost in potrebo po odsotnosti z dela zaradi nege zbolelega družinskega člana za zavarovance te delovne skupnosti. Tako pooblaščeni zdravnik presoja tudi delazmožnost zavarovanca za tisti čas, za katerega plačuje nadomestilo osebnega dohodka sklad skupnosti (nad 30 dni). 35 člen Delazmožnost oseb, ki se nameravajo zaposliti na območju skupnosti (prvi pregled pred nastopom dela), presoja zdravnik, ki dela v enotah za medicino dela ali pa od pristojnega zdravstvenega doma za take preglede pooblaščeni zdravnik. 36. člen Delazmožnost zavarovancev presoja po določilih VII. poglavja temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (101. do 119. člen) tudi zdravniška komisija oziroma komisija zdravniških izvedencev v primerih, ki jih ta zakonita določila predvidevajo. VIII. POTNI STROŠKI 37 člen i Povračilo potnih stroškov, ki gre zavarovanim osebam po določilih tega pravilnika, obsega: 1. povračilo prevoznih stroškov, 2. povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica). 38. člen Pravico do povračila potnih stroškov imajo vse zavarovane osebe: 1. kadar jih zdravstveni zavod, posamezni zdravnik, zdravniška komisija ali zavod za socialno zavarovanje napoti ali pokliče v drug kraj v zvezi z uveljavljanjem pravic po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, v nobenem primeru pa ne na relaciji, ki je krajša od 15 km v eno smer; 2. kadar morajo potovati iz kraja zaposlitve oziroma prebivališča, v katerem ni zdravnika, k najbliž-njemu zdravniku ali v najbližji zdravstveni zavod v kakšnem drugem kraju na zdravniški pregled ali zdravljenje, vendar le, če zdravnik potrdi, da je bilo potovanje potrebno iz zdravstvenih razlogov, v nobenem primeru pa ne na relaciji, ki je krajša od 15 km v eno smer; 3. kadar pa zavarovana oseba uveljavlja zdravstveno varstvo v smislu 1. točke 3. člena tega pravilnika izven kraja svoje zaposlitve ali svojega prebivališča, nima pravice do povračila potnih stroškov. 39. člen V primerih, ko zavarovana oseba uveljavi zdravstveno varstvo v drugem zdravstvenem zavodu ali pri drugem zdravniku, ne pa pri tistem kamor je bila napotena, ji gredo potni stroški le do zdravstvenega zavoda oziroma do zdravnika, kamor je bila napotena, razliko trpi sama. Enako pravico imajo zavarovane osebe tudi, kadar jih zdravstveni zavod, kjer so uveljavile zdravstveno varstvo, naroči na kontrolne ali ponovne preglede. 40 člen Kadar ima zavarovana oseba pravico do potnih stroškov po določilih tega pravilnika, ji gre praviloma povračilo prevoznih stroškov za potovanje z najhitrejšim in naj cenej Šim prevoznim 'sredstvom (vlak, avtobus). Za prevoz z vlakom se prizna zavarovani osebi načeloma stroške za drugi razred potniškega vlaka, če pa potuje na relaciji, ki je daljša kot 100 km, se ji priznajo potni stroški za prvi razred potniškega vlaka ali ladje, če pa potuje na relaciji, ki je daljša kot 250 km, pa stroški za prvi razred brzovlaka oziroma ladje. Izjemoma lahko zdravstveni zavod, posamezni zdravnik, zdravniška komisija ali zavod za socialno zavarovanje odredi drugačen način potovanja, če je to z. ozirom na zdravstveno stanje zavarovane osebe utemeljeno. V primerih iz prejšnjega odstavka gredo zavaro- vani osebi prevozni stroški za tisto prevozno sredstvo, ki je označeno v napotnici oziroma potnem nalogu. 41 člen Povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica) določi v pavšalnem znesku skupščina skupnosti s posebnim sklepom. Zahtevek za povračilo dnevnice mora zavarovana oseba dokumentirati tako, da zdravstveni zavod potrdi na potnem nalog'- zamudo časa, zavod za socialno zavarovanje pa odredi povračilo, upoštevajoč prometna sredstva in zveze na tisti relaciji. 42. člen Prevozi zavarovanih oseb z rešilnim avtomobilom gredo v breme sklada le v primeru, ko je zaradi zdravstvenega stanja zavarovane osebe tak način prevoza nujno potreben. Soudeležbo zavarovane osebe (participacijo) na stroških za prevoze z rešilnimi avtomobili in primere, ko gredo stroški v celoti v breme sklada, določi skupščina komunalne skupnosti s posebnim sklepom. Način prevoza v smislu prvega odstavka tega člena presojajo in odrejajo: 1. iz kraja bivališča ali zaposlitve — posamezni zdravnik: 2. iz bolnišnice — predstojnik ustreznega oddelka; 3. v očividno nujnih primerih, ko pripelje rešilni avtomobil zavarovano osebo v bolnišnico, pa tak prevoz ni bil predhodno odrejen, lahko tak prevoz v breme sklada naknadno odobri predstojnik ustreznega oddelka. Vendar pa ni mogoče odrediti prevoza z rešilnim avtom v breme skupnosti na relaciji, ki je daljša od 100 km, če tega predhodno ne oceni zdravniška komisija, v nujnih primerih pa posamezni zdravnik. 43. člen Izjemoma se lahko povrnejo stroški prevoza zavarovane osebe v bolnišnico, če gre za zdravstveno indiciran nujni primer, pa je bil prevoz opravljen z drugim vozilom (avtom, vozom), ne pa z reševalnim avtomobilom. Medicinska indikacija in nujnost prevoza se potrdi v teh primerih na enak način kot prevoz z rešilnim avtomobilom, vendar pa se lahko stroški prevoza povrnejo le s soglasjem zdravniške komisije. Stroški se povrnejo zavarovani osebi oziroma lastniku prevoznega sredstva, ki je prevoz opravil, v obliki kilometrine v višini, ki velja za kilometrino po vsakokrat veljavnem odloku skupščine občine Celje za uporabo osebnih avtomobilov. IX. NEGA ZBOLELEGA ČLANA DRUŽINE 44. člen Po določilih 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju gre zavarovancem nadomestilo osebnega dohodka med negovanjem zbolelega ožjega družinskega člana največ za 15 dni, če oboleli družinski član še ni star 15 let oziroma največ do 7 dni. če je ta star nad 15 let ali če gre za negovanje žene ob porodu. - Pravico do nadomestila osebnega dohodka za nego žene ob porodu ima zavarovanec le, če žena rodi doma, ne pa v bolnišnici. Nadomestilo za nego zbolelega družinskega člana gredo v smislu 99 člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja v breme delovne organizacije, ki tudi po določilih 60. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju določi njihovo • višino. Ta določila veljajo tudi za primere iz četrtega odstavka tega člena (podaljšanje do 15 oziroma 30 dni). Izjemoma se v prvem odstavku tega člena določeni čas lahko podaljša do največ 30 dni. O takem podaljšanju odloča organizacija oziroma zavod za zavarovanca zaposlenega pri zasebniku, s svojo odločbo na predlog posameznega zdravnika potem, ko da zdravniška komisija o zadevi svoje mnenje. X. POSTOPEK IN NAČIN PRI POVRAČILU STROŠKOV ZAVAROVANIM OSEBAM 45. člen Za vse oblike zdravstvenega varstva, ki so predvidene s tem pravilnikom in v obsegu, v katerem gre zdravstveno varstvo po tem pravilniku v. breme skupnosti, plača stroške zavod, kot izvajalec socialnega zavarovanja v imen i skupnosti zdravstvenemu zavodu, v katerem je bila storitev opravljena, bodisi v celoti, bodisi do višine, ki je predvidena v 14. in 20. členu tega pravilnika. • Zavod pa izplača. zavarovani osebi potne stroške in denarna nadomestila na način, ki je predviden v temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (120. do 131. člen) in temeljnem zakonu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Zavod izplačuje denarne dajatve na podlagi, predloženih dokazov brez odločbe (141. člen zakona o splošnem upravnem postopku), kadar pa pravico do dajatve odklanja, izda zavarovani osebi pismeno odločbo s poukom o pritožbi. 46. člen Kadar zavarovana oseba iz kakršnegakoli razloga plača zdravstvenemu zavodu zdravstveno varstvo, ki bi ji po določilih tega pravilnika sicer šlo, ima pravico do povračila, o katerem odloča zavod, V teh primerih izplača zavod zavarovani osebi povračilo na podlagi predloženih dokazov brez odločbe (141. člen zakona o splošnem upravnem postopku), kadar pa pravico do dajatve odklanja, izda zavarovani osebi pismeno odločbo s poukom o pritožbi. 47. člen Zavarovane osebe lahko uveljavijo vse pravice do povračil, ki jim gredo po tem pravilniku, v roku enega leta potem, ko so zdravstveno storitev plačale, oziroma, ko so utrpele kakršnikoli izdatek v zvezi z zdravstvenim varstvom in katerega povračilo zahtevajo. 48. člen Zdravniška komisija pri zavodu je pooblaščena, da rešuje po najkrajši poti vse nesporazume, ki bi nastali v zvezi z izvrševanjem tega pravilnika. 49. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati: 1. pravilnik, po katerem uveljavljajo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine- Brežice. Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec svoje pravice do zdravstvenega varstva (Uradni vestnik Celje, št. 7^67); 2. sklep o spremembi pravilnika, po katerem uveljavljajo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško. Mozirje, Sevnica. Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec, svoje pravice do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 18/68). 50. člen Ta pravilnik začne veljati osem dni po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 022-11/70-2/4 Celje, dne 29. maja 1970. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje Predsednik Franc Ban 1. r. Izdaja ćaaoptsnt zavod .Uradni lUt 9RS« - Direktor In odsovomi urednik: Joie Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: skomaeila za letr isio - »S din - Reklamacije »e upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana Veselova 11 poštni o reda) S79/VI1 — Telefoni direktori urednlStvo> uprava In knjigovodstvo: 20 T01. prodala oreklld In narodnlne 23 579 — Cekovnj račun 501-3-50