URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 29____________Ljubljana, petek 6. avgusta 1982 1435. Na podlagi 143. in 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. in 37. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76), prvčga razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o varstvu in gojitvi določenih vrst avtohtone divjadi na območju gojitvenih lovišč, ki imajo značaj narodnega ali krajinskega parka Skupščina Socialistične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v smislu 197. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24/79 in 12/82) sklene navedeni družbeni dogovor, ki ta je Skupščini SR Slovenije poslal v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dre 11 m ; f932 St. 323-5/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik e Vinko Hafner 1. r. 1436. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena, 335. in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora o temeljnih vprašanjih položaja, organizacije in delovanja upravnih organov za družbene prihodke Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora o temeljnih vprašanjih položaja, organizacije in delovanja upravnih orgarjov za družbene prihodke, ki ga je Skupščini Cena 20 dinarjev Leto XXXIX SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. St. 021-100/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Sloveniji Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1437. Na podlagi 124. člena ustave Socialističtie federativne republike Jugoslavije, 147. člena, 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena ter 335. do 344. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o organiziranju ,in financiranju XIV. zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu Daje se soglasje in se pristopi k sklenitvi družbenega dogovora o organiziranju in financiranju XIV. zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu, ki ga je dne 18. 6. 1982 poslal Skupščini SR Slovenije Zvezni izvršni svet. St. 0101-395/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik , Vinko Hafner 1. r. 1438. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. Siena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi skupnega sklada za primarne proizvode Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi skupnega sklada za primarne proizvode, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. St. 0101-396/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1439. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in prvega odstavka 359. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 62. člena, prvega odstavka 65. člena, prvega odstavka 74. člena in prve točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani in sodnika Višjega sodišča v Mariboru ter o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani I Za sodnike Višjega sodišča V Ljubljani se izvolijo: Boža Kocjan, sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, Andrej Prusa, sekretar Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje, Anton Žitko, sodnik Temeljnega sodišča v Kranju, enota v Kranju. II Za sodnika Višjega sodišča v Mariboru se izvoli: Franc Stiplovšek, sodnik Temeljnega sodišča v Mariboru, vodja enote v Ptuju. III Razreši se: Zmaga Lukman, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Ljubljani s 1. septembrom 1982. St. 111-137/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1440. Na podlagi 29. , alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in drugega odstavka 359. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega in tretjega odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega "zbora dne 28. julija 1982 sprejela ODLOK o imenovanju namestnikov javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani Za namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujeta: Marjan Gregorc, namestnik javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, vodja enote v Domžalah; Marija Romih, namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju, vodja enote v Radovljici. St. 111-57/82 Ljubljana, dne 28. julija 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1441. Na podlagi 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS. št. 20/80), 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 ift 12/82) ter na podlagi dvanajste točke odloka Zveznega izvršnega sveta o najvišjih cenah nafte in naftnih derivatov in o načinu oblikovanja cen naftnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 41/82), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi in vplačilu razlike v prodajni ceni motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva 1. Člen Iz prodajnih cen motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva se od 17. julija 1982 izloči in plačuje na vplačilni račun, št, 50100-842-025-39955 pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, znesek v >'išini 2 din po litru. 2. člen Dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva iz 1. člena tega odloka ne obračunavajo in vplačujejo pri nakupu na debelo pri proizvajalcih ali iz skladišč trgovskih organizacij združenega dela: — enote in zavodi oboroženih sil SFR Jugoslavije, — organizacije združenega' dela, ki uporabljajo bencin in plinsko olje — dieselsko gorivo za pogon tirnih vozil, plovnih objektov in letal. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka prodajalci vplačujejo na način in v rokih, ki so določeni za plačevanje davka od prometa proizvodov. 4. člen O namenu uporabe sredstev iz 1. člena tega odloka bo odločeno s posebnim predpisom. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Urad-f nem listu SRS. St. 426-01/82-1/3-1 Ljubljana, dne 29. julija 198,2. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1442. Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79- in 12/82) in v zvezi z odlokom o naj višjih cenah za pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 40/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o vplačilu razlik v cenah moke 1. člen Organizacije združenega dela in imetniki obrtov iz 4. točke odloka o naj višjih cenah za pšenično moko (Uradni list SFRJ, št. 40/82), ki se ukvarjajo s prometom moke. morajo razlike v cenah, nastale s povečanjem cen in ugotovljene s popisom zalog, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na račune družbenopolitičnih skupnosti za vplačevanje prihodkov, namenjenih za financiranje občinskih bla-govih rezerv in republiških tržnih blagovnih rezerv. Organizacije združenega dela, ki opravljajo prodajo moke na drobno, in imetniki obrtov, vlača j o sredstva razlik v cenah na posebej določen račun pri ustrezni podružnici Službe družbenega knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občine, na območju katere je bila opravljena prodaja. Trgovinske organizacije, dajo moke na drobno, in imetniki obrtov vplačajo sredstva razlik v cenah na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020. 2. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna po prvem odstavku .prejšnjega člena. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik obrti, če ne ravna ' po prvem odstavku prejšnjega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 426-01/82-1/2 Ljubljana, dne 29. julija 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1443. Na podlagi 3. člena in tretjega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o regresu za mineralna gnojila v letu 1982 1. člen Organizacijam združenega dela in združenim kmetom (v nadaljnjem besedilu: upravičencem), ki pridelujejo pšenico, pripada ob pogojih tega odloka regres za mineralna gnojila v višini 1 din na kilogram oddane pšenice letine 1982. Regres pripada upravičencu ob pogoju,, če izpolni pogodbeno obvezo o oddaji v letu 1982 proizvedene pšenice najmanj v višini 2000 kg na hektar ter da sklene pogodbo o pridelovanju in oddaji pšenice letine 1983. 2. člen . Sredstva regresa lahko upravičenci uporabijo le za nakup mineralnih gnojil. V ta namen izdajajo organizacije združenih kmetov dobropise za vrednost pripadajočega regresa za mineralna gnojila s klavzulo, da ga je mogoče uveljaviti samo za nakup mineralnih gnojil. 3. člen Sredstva za regres po tem odloku zagotavljajo Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v Nadaljnjem besedilu: republiški sklad) in organizacije združenega dela žitno predelovalne industrije v SR Sloveniji. Regres po tem odloku uveljavljajo kmetijske organizacije združenega. dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov pri republiškem skladu, najkasneje do 15. decembra 1982 4. člen Zahtevku za uveljavljanje regresa po tem odloku je potrebno priložiti: — izjavo organizacije združenih kmetov, da je izpolnjena pogodbena obveza za leto 1982' in sklenjena pogodba za leto 1983, — fakturo o prodanih količinah pšenice, — obračun dejansko pripadajočih sredstev regresa (izpolnjen prenosni nalog). 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 6. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oziroma organizacija združenih kmetov, ki neupravičeno uveljavlja regres (1. člen). Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-02/82-1/1-1 Ljubljana, dne 29. julija 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije • Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1444. Na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v, zvezi z dogovorom o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 25/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije * ODLOK o premijah za urejanje pašnikov v hribovitih območjih in planinah v letu 1982 1. člen Organizacijam združenega dela, v katerih se za vzrejo plemenske živine in proizvodnjo mesa organizira v hribovitih območjih in planinah pašna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) pripada za čas od 1. januarja do 31. decembra 1982 pod pogoji VII/2 točke 5. člena dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) in tega odloka, premija za vsak hektar urejenega paš-hika v znesku 3.500 dinarjev. 2. člen Sredstva za premijo zagotavljajo Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski skladi) in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije v skladu s VII/2 točko 5. člena dogovora. 3. člen Upravičenci uveljavljajo del premije, za katera zagotavlja sredstva republiški sklad in živinorejska poslovna skupnost Slovenije pri republiškem skladu. Del premije, za katera zagotavljajo sredstva občinski skladi, uveljavljajo rejci pr} občinskem skladu, na katerega območju ima rejec sedež. 4. člen Upravičenec lahko uveljavi premijo ob pogoju: — da izdela ureditveni načrt s prikazom površin in predvideno obremenitvijo s pašno živino ter program proizvodnje na urejenem pašniku; — da izdela program ureditvenih del (agromelioracije, ograditve, napajališča itd.); — da so člani pašne skupnosti združeni kmetje in da imajo z družbenim sektorjem sklenjene pogodbe o tržni proizvodnji mleka, mesa, telet, plemenske živine in drugih proizvodov; ‘ — da je pašna skupnost organizirana najmanj za dobo 5 let; — da so izpolnjeni naslednji minimalni pogoji: a) da pašnik obsega najmanj 10 ha, b) da bo na hektarju pašnika najmanj 0,8 do 1,5 glave velike živali, c) da je pašnik ograjen in pregrajen najmanj na štiri črednike, d) da ima pašnik v vsaki čredinki urejeno napajališče, e) da ima čreda na pašniku zagotovljeno vete-rinarsko-zdravstveni nadzor. f) da je program ureditve v roku prijavljen pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. 5. člen Zahtevek za izplačilo premije po tem odloku je enoten za oba dela premije in ga je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1982. Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti: — ureditveni načrt s prikazom površin in številom živali, ki ga potrdi Živinorejska poslovna skupnost' Slovenije; — prikaz izvršitve programa o ureditvi pašnikov f — izjavo odgovorne osebe organizacije združenega dela iz 1: člena tega odloka, da so koristniki paše vključeni v pogodbeno proizvodnjo s tržnimi količinami mleka, mesa telet, plemenske živine; — izjavo odgovorne osebe organizacije združenega dela, da je pašna skupnost organizirana kot del organizacije združenih kmetov v skladu z zakonom o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79); — za izplačilo dela premije pri republiškem skladu: dokazilo, da so zagotovljena (potrdilo pristojnega občinskega organa), oziroma že izplačana sredstva (kopija virmanskega naloga) za del premije, ki jih zagotavlja občinski sklad. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 7. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavi premijo po tem odloku. Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-01/82-5/1-1 Ljubljana, dne 29. julija 1932. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1445: Na podlagi. 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za izvedbo programa razvoja konjereje v letu 1982 1. člen Organizacijam združenega dela in združenim kmetom, ki vzrejajo plemenske konje in organizacijam združenega dela, ki godijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo, se zagotavljajo premije za izvedbo programa razvoja konjereje v letu 1982. 2. člen Sredstva za financiranje programa razvoja konjereje zagotavljata v skladu s svojimi programi Samo-,upravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) in Živinorejska poslovna skupnost Slo vehi j e. 3. člen Premiranje programa razvoja konjereje obsega: — premiranje vzreje žrebic hladnokrvne pasme v kmečki reji, na podlagi pogodbe o reji — v višini 13.000 dinarjev za vsako žrebico, pripada rejcu; — premiranje vzreje žrebic in žrebičkov haflin-ške pasme v kmečki reji in organizacijah združenega dela na podlagi pogodbe o reji — v višini 13.000 dinarjev, za vsako plemensko žival, ki pripada rejcu; — premiranje vzreje kvalitetnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev v kobilarnah — v višini 20.000 dinarjev za vsako žival; — premiranje vzreje kvalitetnih žrebcev — pe-pinjerov v kobilarnah — v višini 20.000 dinarjev za vsako žival; — premiranje odkupa šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in haflinške pasme, za vzrejo v žrebetišču, do skupne vrednosti 1,400.000 dinarjev, ki pripada organizaciji združenega dela, v katerem sestavu je žrebetišče; — premiranje odkupa dva in pol leta starih žrebcev iz žrebetišča za plemenilne postaje v skupni vrednosti do 800.000 dinarjev, ki pripada organizaciji iz prejšnje alinee; — premiranje vzreje matičnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kmečki reji, v višini 2.000 dinarjev za vsako žival, ki pripada rejcu; — premiranje vodenja selekcije in matičnega knjigovodstva, usposabljanja kadrov ter pregledov živali v skupnem znesku do 2,750.000 dinarjev, ki pripada organizacijam združenega dela, ki vodijo to službo. 4. člen Organizadja združenega dela iz 1. člena tega odloka uveljavlja premije za izvedbo programa razvoja konjereje zase in za združene kmete, pri republiškem skladu v skladu s programom razvoja konjereje. 5. člen Zahtevku za izplačilo premij iz 3. člena tega odloka priloži: — Biotehniška . fakulteta, VTOZD za veterinarstvo, za rejce žrebic in žrebičkov, haflinške pasme in rejce matičnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, vseh pasem in Območni kmetijski zavod za rejce' žrebic hladnokrvne pasme — obračun premij, ki zajema: zaporedno številko, lastnika živali, številko pogodbe, pasma živali in izračun premije; — organizacije združenega dela, v katerih sestavu so kobilarne, obračun za rejo kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev in rejo žrebcev pepinjerov (žrebci, ki so }?o selekcijskem programu določeni za pripušča-nje), ki zajema: zaporedno številko, ime in rodovno štev. živali, pasmo in obračun premije; — organizacija združenega dela, v katerem sestavu . je žrebetišče, obračun sofinanciranja odkupa 6 mesecev starih žrebičkov za rejo v žrebetišču in sofinanciranje odkupa 2,5 leta starih žrebcev za plemenilne postaje, ki zajema: zaporedno številko, lastnika živali, pasmo, višino, premije, kopijo dokumenta izplačila premije; — Biotehniška fakulteta VTOZD za veterinarstvo in območni kmetijski zavod na podlagi pogodbe, ki jo sklene z republiškim skladom, obračun za izvršena dela v selekciji, vodenje matičnega knjigovodstva in registriranje kobil. 6. člen Zahtevek za izplačilo premij po tem odloku je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1982. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 8. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavi premije po tem odloku. Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-07/82-3/1-1 • Ljubljana, dne 29. julija 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1446. Na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premiranju vzreje plemenskih bikov v letu 1982 1. člen Organizacijam združenega dela — območnim kmetijskim oziroma Živinorejsko veterinarskim' zavodom (v nadaljnjem besedilu: zavodom) in združenim kmetom za čas od L januarja do 31. decembra, pripada pod pogoji tega odloka premija za vzrejo plemenskih bikov, potomcev posebej odbranih krav (bikovske matere) in sicer: — 6.500 dinarjev za odkup plemenskega bikca, — 650 din za stroške pregledov in odkupa posameznega bikca, —- 1 500 dinarjev za rejo bikovske matere. 2. člen Premijo za Yzrei0 plemenskih bikov zagotavljata Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije v skladu s svojimi programi. 3. člen Zavodi uveljavljajo premije zase in za združene kmete pri republiškem skladu. 4. člen Zavodom pripadajo premije ob pogoju, da vodijo kartoteko bikovskih mater, odbranih na podlagi izračuna plemenske vrednosti, določene po selekcijskem programu za leto 1982. 5. člen Zahtevek za izplačilo premij po tem odloku je enoten za republiški sklad in Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije in ga zavodi vložijo najpozneje do 30. novembra 1982. K zahtevku priložijo: — spisek bikovskih mater, ki' vsebuje: zaporedno številko, lastnika bikovske matere, številko bikovske matere, pasmo, datum osemenitve, ime in številko bika, s katerim je obrejena bikovska mati, plemensko vrednost bikovske matere' in izračun premije; — spisek odkupljenih bikcev, ki vsebuje: zaporedno številko, lastnika bikca, kopijo dobavnice ali računa odkupljenega bikca, obračun odkupa in stroškov pregledov; — izjavo, da ima rejec bikovske matere sklenjeno pogodbo z zavodom o oddaji bikca za plemensko rejo; — izjavo organizacije združenega dela — združenih kmetov, da ima rejec z družbenim sektorjem sklenjeno pogodbo o vzreji teleta ženskega spola, potomke bikovske matere, da bo telico vzrejal za pleme sam ali jo ponudil za pleme drugemu rejcu; — izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premij za vzrejo plemenskih bikov, v breme žiro računa 50101-601-18299 — Republiški sklad, Ljubljana, Miklošičeva 4. Zavodi izplačajo uveljavljene premije za bikovske matere rejcem bikovskih matei; v. štirinajstih dneh po prejemu in Republiškemu skladu pošljejo kopijo dokumenta o izplačilu. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega 'odloka opravljajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 7. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavi premijo po tem odloku. Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po otrjavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/82-9/1-1 Ljubljana, dne 29. julija 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1447. Na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za izvedbo programa razvoja ovčereje v letu 1982 1. Člen Organizacijam združenega dela in združenim kmetom, ki vzrejajo ovce, (v nadaljnjem besedilu: rejci) in organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo, pripada ob pogojih po odloku premija za vsako plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža osnovnega tropa ovac in za preizkušenega ovna, in sicer: — 800 dinarjev za vsako plemensko ovco — 3.500 dinarjev za nabavo, vzrejo in testiranje ovna. Organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo za ovce, pripada sorazmerni del premije od skupnfega zneska 3,925.000 din za delo pri selekciji, raziskavah, pregledih in drugih opravilih v zvezi z izvedbo programa razvoja ovčereje. 2. člen Sredstva za premije zagotavlja Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad), v skladu s programom razvoja ovčereje. 3. člen Premija pripada rejcem pod naslednjimi pogoji: — da povečujejo stalež osnovnih tropov plemenskih ovac pasem j ezersko-solčavske. bovške in križanke, določene s srednjeročnim programom razvoja ovčereje v SR Sloveniji; — da je plemenska ovca stara največ štiri leta; — da so plemenske ovce v tropu oštevilčene; — da so rejci imeli na dan 1. januarja 1982 stalež najmanj 20 plemenskih ovac; — da je nabavljanje živali pregledala pristojna veterinarska služba; — da rejci ne bodo zmanjšali staleža ovac najmanj 5 let; j — da so ovni direktno testirani na rastnost. 4. člen Zahtevek za izplačilo premije po tem odloku je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1932. Zahtevku iz prejšnjega odstavka . je potrebno priložiti: — izjavo organizatorja proizvodnje, da ima rejec z družbenim sektorjem sklenjeno pogodbo o |tržni proizvodnji za mleko, meso in volno; — izjavo organizatorja proizvodnje, da so nabavljene ovce pasme, ki je v skladu s selekcijskim programom; — potrdilo veterinarske službe, da so plemenske ovce pri nakupu pregledane na kužne in parazitarne bolezni; — spisek, ki vsebuje: zaporedno številko, lastnika živali, obstoječi stalež tropa plemenskih ovac, povečano število ovac iz lastne reje, povečano število ovac iz nabave, kraj nabave, obračun premije; — izjavo organizatorja proizvodnje, da premija za plemenske ovce še ni bila uveljavljena; — poročilo o testiranju ovnov, kraj nabave in obračun premije. Organizacije združenega dela, iz drugega odstavka 1. člena tega odloka, priložijo najpozneje do 30. novembra 1982 k zahtevku tudi poročilo o izvršenem delu. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 6. člen Z denarno kaznijo od 10.000 din do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavi premije po tem odloku. Z denarno kaznijo od 2.000 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-07/82-2/1-1 Ljubljana, dne 29. julija 1£82. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1448. Na podlagi 98 člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/311 je Republ ški komite za kulturo in znanost na svoji seji dne 22. marca 1982 na predlog Arhiva SRS določil SEZNAM družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo v skladu z navedenim zakonom pravzcmal Arhiv SRS 1. Skupščina Socialistične republike Slovenije 2. Predsedstvo Socialistične republika Slovenije 3. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 4. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo z organi v sestavu 5. Republiški sekretariat za finance z organi v sestavu 6. Republiški komite za delo z organi v sestavu 7. Republiški komite za družbeno planiranje 8. Republiški komite za informiranje 9. Republiški komite za zakonodajo 10. Republiški komite za mednarodno sodelovanje z organi v sestavu 11. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora z organi v sestavu 12. Republiški komite za energetiko z organi v sestavu 13. Republiški komite za industrijo in gradbeništvo z organi v sestavu ■ • 14. Republiški komite za turizem in gostinstvo 15. Republiški' komite za tržišče, in splošne gospodarske zadeve z organi v sestavu / 16. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavu 17. Republiški komite za promet in zveze z organi v sestavu 18. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo z organi v sestavu 19. Republiški komite za borce in vojaške invalide 20. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo z organi v sestavu 21. Republiški komite za kulturo 22. Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo 23. Hidrometeorološki zavod Socialistične republike Slo\renije 24. Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje 25. Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje 26. Zavod Socialistične republike Slovenije za sta- , tistiko 27. Zavod Socialistične republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine 28. Arhiv Socialistične republike Slovenije 29. Republiška geodetska uprava 30. Seizmološki zavod Socialistične republike Slovenije > 31. Center Socialistične republike Slovenije za družbeni sistem, informiranje in informatiko 32. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi Socialistične Republike Slovenije 33. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cest-' nem prometu 34. Republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko 35. Republiški svet za vprašanja družbene ureditve 36. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije 37. Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije 38. Republiški senat za prekrške 39. Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije 40. Sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega ter starostnega zavarovanja kmetov v Socialistični republiki Sloveniji 41. Sodišče združenega dela za področje izobraževalne skupnosti Socialistične republike Slovenije 42. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije 43. Javno tožilstvo Socialistične republike Slovenije 44. Javno, pravobranilstvo Socialistične republike Slovenije 45. Samoupravna interesna skupnost Socialistične republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino 46. Izobraževalna skupnost Slovenije s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi 47. Raziskovalna skupnost Slovenije s’ posebnimi raziskovalnimi skupnostmi 48. Kulturna skupnost Slovenije 49. Telesno kulturna skupnost Slovenije 50. Skupnost otroškega varstva Slovenije 51. Skupnost socialnega ■ skrbstva Slovenije 52. Zveza skupnosti za zaposlovanje Socialistične republike Slovenije . • 53. Zdravstvena skupnost Slovenije 54. Skupnost socialnega varstva Slovenije 55. Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Socialistične republike Slovenije 56. Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v Socialistični republiki Sloveniji 57. Zveza vodnih skupnosti Slovenije 58. Republiška skupnost za ceste 59. Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet 60. Samoupravna interesna skupnost za PTT promet 61. Samoupravna interesna skupnost Socialistične republike Slovenije za gozdarstvo 62. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije 63. Zveza samoupravnih interesnih skupnosti Socialistične republike Slovenije za varstvo pred požarom 64. Zveza komunalnih skupnosti Slovenije 65. Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slo- venije 66. Republiška skupnost za ceste 67. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji 68. Skupnost slovenskih občin 69. Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji, Centrala Ljubljana 70. Narodna banka Slovenije 71. Loterijski zavod Slovenije 72. Zavarovalna skupnost Triglav 73. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slove- nije, Republiška konferenca 74. Zveza sindikatov Slovenije, Republiški svet in Republiški odbori 75. Zveza socialistične mladine Slovenije, Republiška konferenca 76. Zveza združenj borcev NOV Slovenije 77. Zveza socialistične mladine Slovenije, Univerzitetna konferenca Ljubljana 78. Zveza komunistov Slovenije, Komite univerzitetne konference Ljubljana 79. Zveza komunistov Slovenije, Univerzitetna konferenca Maribor 80. Zveza socialistične mladine Slovenije, Univerzitetna konferenca Maribor 81. Slovenska akademija znanosti in umetnosti 82. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani 83. Biotehnična fakulteta s temeljnimi organiza-. cijami 84. Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča 85. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s temeljnimi organizacijami 86. Fakulteta za elektrotehniko 87. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo s temeljnimi organizacijami 88. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo 89. Fakulteta za strojništvo 90. Filozofska fakulteta 91. Medicinska fakulteta 92. Pravna fakulteta 83. Akademija za glasbo 94. Akademija 'za gledališče, radio,, film in televizijo 95. Akademija za likovno umetnost 96. Visoka šola za telesno kulturo 97. Pedagoška akademija 98. Višja upravna šola 99. Višja šola za socialne delavce ■ 100. Višja tehniška-varnostna šola 101. Višja šola za zdravstvene delavce 102. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 103. Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 104. Univerza v Mariboru 105. Pedagoška akademija Maribor 106. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor 107. Visoka tehniška šola Maribor 108. Višja agronomska šola Maribor 109. Višja pravna šola Maribor 110. Marksistični center pri Univerzi Maribor 111. Center za računalništvo pri Visoki tehniški šoli Maribor 112. Univerzitetna knjižnica Maribor 113. Visoka šola za organizacijo dela Kranj 114. Višja pomorska šola Piran 115. Inštitut za delo pri Pravni fakulteti 116. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 117. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti 118. Ekonomski inštitut Pravne fakultete 119. Inštitut za 'ekonomska raziskovanja 120. Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj 121. Pedagoški inštitut pri Univerzi 122. Inštitut za sociologijo in filozofijo 123. Inštitut za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije 124. Inštitut za geografijo Univerze 125. Inštitut za narodnostna vprašanja 126. Inštitut za .zgodovino delavskega gibanja 127. Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja 128. Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju 129. Informacijski center za organizacijo, za znanstveno in tehnično informatiko 130. Center za gospodarsko svetovanje 131. Gradbeni center Slovenije 132. Urbanistični inštitut Socialistične republike Slovenije 13Š. Onkološki inštitut 134. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije 135. Kmetijski inštitut Slovenije 136. Elektroinštitut Milan Vidmar 137. Inštitut za metalne 'konstrukcije 138. Vodnogospodarski inštitut 139. Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko 140. Turbo inštitut 141. Rudarski inštitut 142. Metalurški inštitut 143. Inštitut za varilstvo Slovenije 144. Inštitut za celulozo in papir 145. Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko 146. Inštitut Jožef Stefan 147. Kemijski inštitut Boris Kidrič 148. Inštitut za biologijo 149. Inštitut . za geodezijo in foto grametfijo 150. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana s temeljnimi organizacijami združenega dela 151. Zavod Socialistične republike Slovenije za varstvo pri delu " v 152. Zavod Socialistične republike Slovenije za produktivnost dela 153. Zavod za ribištvo 154. Zavod za organizacijo poslovanja 155. Centralni zavod za napredek gospodinjstva 156. Patentna pisarna 157. Center za sodobno oblačenje in opremo 158. Jugoslovanski leksikografski zavod, Enciklopedija Jugoslavije, redakcija za Slovenijo 159. Arhitekturni muzej 160. Moderna galerija 161. Muzej ljudske revolucije Slovenije 162. Narodna galerija 163. Narodni muzej 164. Prirodoslovni muzej Slovenije 165. Slovenski etnografski muzej 166. Slovenski šolski muzej 167. Tehniški muzej Slovenije 168. Slovensko narodno gledališče s temeljnimi organizacijami združenega dela 169. Slovenska filharmonija 170. Vesna film 171. Viba film 172. Radiotelevizija Ljubljana s temeljnimi organizacijami združenega dela • 173. Časopisno in grafično podjetje »Delo« s temeljnimi organizacijami združenega dela 174. Komunist, Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije 175. Uradni list Socialistične republike Slovenije 176. Klinični center Ljubljana s temeljnimi organizacijami združenega "dela 177. Zavod Socialistične republike Slovenije za zdravstveno varstvo 178. Zavod za rehabilitacijo invalidov s temeljnimi organizacijami združenega dela 179. Zavod Socialistične republike Slovenije za transfuzijo krvi 180. Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil 181. Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih 182. Dom Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo 183. Dom študentk Višje šole za zdravstvene delavce 184. Študentski center v Ljubljani , 185. Jugoslovanska avtorska agencija, Avtorska agencija za Socialistično republiko Slovenijo 186. Zavod za varstvo avtorskih glasbenih pravic, Poslovalnica za Slovenijo 187. Center za tehnične inovacije 188. Geodetski zavod Socialistične republike Slovenije 189. Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije 190. Zveza delavskih univerz Slovenije 191. Zveza kulturnih organizacij Sloveniji 192. Skupnost muzejev Slovenije 193. Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij Socialistične republike Slovenije 194. Skupnost veterinarskih zavodov Socialistične republike Slovenije 195. Skupnost socialnih zavodov Slovenije 196. Združenje lekarn Slovenije 197. Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije 198. Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije 199. Gospodarska' zbornica Slovenije 200. Splošno združenje lesarstva, Ljubljana 201. Splošno združenje gostinstva in turizma, Ljubljana 202. Splošno združenje gradbeništva in ihdustrije gradbenega materiala, Ljubljana 203. Splošno združenje tekstilne industrije, Ljubljana 204. Splošno združenje gozdarstva, Ljubljana 205. Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, Ljubljana 206. Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin, Ljubljana 207. Splošno združenje energetike, Ljubljana 208. Splošno združenje kinematografije, Ljubljana 209. Splošno združenje trgovine, Ljubljana 210. Zveza obrtniških združenj, Ljubljana 211. Splošno združenje drobnega gospodarstva, Ljubljana 212. Splošno združenje celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije, Ljubljana 213. Splošno združenje usnjarsko predelovalne industrije, Ljubljana 214. Splošno združenje prometa in zvez, Ljubljana 215. Splošno združenje kemične in gumarske industrije, Ljubljana 216. Splošno združenje kovinske industrije, Ljubljana 217. Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn, Ljubljana 218. Zadružna zveza Slovenije 219. Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva, Ljubljana 220. Splošno združenje elektroindustrije, Ljubljana 221. Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane, Ljubljana 222. Združenje bank Slovenije 223. Splošno združenje zavarovalstva, Ljubljana 224. Splošno združenje za inženiring, Ljubljana 225. Pravna pisarna pri Gospodarski zbornici Slovenije 226. Odvetniška zbornica Slovenije 227. Sestavljena organizacija združenega dela Železniško gospodarstvo z enovitimi delovnimi organizacijami 228. Združene PTT organizacije Slovenije 229. Gasilska zveza Slovenije 230. Kinološka zveza Slovenije 231. Lovska zveza Slovenije . 232. Planinska zveza Slovenije 233. Ribiška zveza Slovenije 234. Slovenska matica 235. Slovenska izseljeniška matica 236. Turistična zveza Slovenije 237. Počitniška zveza Slovenije, Izvršni odbor 238. Zveza prijateljev mladine Slovenije 239. Zveza tabornikov Slovenije 240. Zveza za telesno kulturo Slovenije 241. Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo 242. Atletska zveza Slovenije 243. Badmintonska zveza Slovenije 244. Balinarska zveza Slovenije 245. Boksarska zveza Slovenije 246. Gimnastična zveza Slovenije 247. Hokejska zveza Slovenije 248. Judo zveza Slovenije 249. Kegljaška zveza Slovenije 250. Kolesarska zveza Slovenije 251. Konjeniška zveza Slovenije 252. Košarkarska zveza Slovenije 253. Namizno teniška zveza Slovenije 254. Nogometna, zveza Slovenije 255. Odbojkarska zveza Slovenije 256. Plavalna zveza Slovenije 257. Rokometna zveza Slovenije 258. Sabi jaška zveza Slovenije 259. Sankaška zveza Slovenije 260. Smučarska Zveza Slovenije 261. Strelska zveza Slovenije 262. Teniška zveza Slovenije 263. Vaterpolo zveza Slovenije 264. Veslaška zveza Slovenije 265. Zveza karate organizacij Slovenije 266. Zveza lokostrelcev Slovenije 267. Zveza za drsanje-in kotalkanje 268. Zveza za dviganje uteži in rokoborbo Slovenije 269. Zveza za hokej na travi 270. Zveza za kegljanje na ledu Slovenije, Jesenice 271. Partizan Slovenije, Zveza za splošno telesno vzgojo 272. Šahovska zveza Slovenije 273. Bridge zveza Slovenije 274. GO zveza Slovenije 275. Zveza društev ljudske tehnike 276. Brodarska zveza Slovenije 277. Zveza letalskih organizacij Slovenije 278. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije 279. Zveza študentskih organizacij ljudske tehnike Socialistične republike Slovenije 280. Avto-moto zveza Slovenije 281. Jamarska zveza Slovenije 282. Slovenska potapljaška zveza 283. Rdeči križ Slovenije, Glavni odbor 284. Andragoško društvo Slovenije 285. Arhivsko društvo Slovenije 286. Društvo artistov Slovenije 287. Društvo barmanov Slovenije 288. Društvo bibliotekarjev 289. Društvo biologov Slovenije 290. Društvo brak jazbečarjev in brvarjev 291. Društvo defektologov Slovenije 292. Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije 293. Društvo enologov Slovenije 294. "Društvo EKLIBRIS 295. Društvo farmacevtsko-medicinskih informatorjev Slovenije 296. Društvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov Slovenije 297. Društvo fotografskih delavcev Slovenije 298. Društvo genetikov Slovenije 299. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije 300. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije 301. Društvo hemofilikov Slovenije 302. Društvo INFORMATICA Slovenije 303. Društvo inovacijskih pedagoških znanstvenih delavcev 304. Društvo inženirjev in tehnikov papirništva 305. Društvo inženirjev organizacije dela Slovenije, Kranj 306. Društvo izdajateljev časopisa 2000 307. Društvo laringoktomiranih Slovenije 308. Društvo lastnikov stanovanjskih hiš in etažnih lastnikov 309. Društvo livarjev Socialistične republike Slovenije 310. Društvo ljubiteljev ostrodlakih ptičarjev 311. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Socialistične republike Slovenije 312. Društvo meteorologov Slovenije 313. Društvo mišično in živčno-mišično obolelih 314. Društvo modnih delavcev Slovenije 315. Društvo multiple skleroze Slovenije, Kočevje 316. Društvo muzealcev Slovenije 317. Društvo naturistov Slovenije, Kranj 318. Društvo novinarjev Slovenije 319. Društvo oblikovalcev Slovenije 320. Društvo opernih solistov Slovenije 321. Društvo optikov Slovenije, Maribor 322. Društvo organizatorjev športne rekreacije Slovenije 323. Društvo orkestrskih umetnikov Slovenije 324. Društvo ortotikov in protetikov Slovenije 325. Društvo pravnikov v gospodarstvu Slovenije 326. Društvo psihologov Socialistične republike Slovenije 327. Društvo psoriatikov Slovenije 328. Društvo radioloških tehnikov Socialistične republike Slovenije 329. Društvo rejnic in rejnikov 330. Društvo sanitarnih in laboratorijskih tehnikov Slovenije 331. Društvo simultanih in konsekutivnih prevajalcev Slovenije 332. Društvo slovenskih glasbenikov zabavne glasbe 333. Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev 334. Društvo slovenskih likovnih umetnikov 335. Društvo slovenskih pisateljev 336. Društvo slovenskih skladateljev 337. Društvo slovenskih filmskih delavcev 338. Društvo Socialistične republike Slovenije za boj proti raku 339. Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva 340. Društvo terapevtov za alkoholizem Socialistične republike Slovenije 341. Društvo TV režiserjev 342. Društvo učiteljev obrambe in zaščite v Sloveniji 343. Društvo učiteljev tehničnega pouka Slovenije 344. Društvo usnjarjev, čevljarjev in galanteristov Slovenije, Domžale 345. Društvo visokošolskih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev univerze 346. Društvo vrtnarjev Slovenije, Celje 347. Društvo vzdrževalcev Slovenije 348. Društvo za antične in humanistične študije Socialistične republike Slovenije 349. Društvo za biofiziko Slovenije 350. Društvo za kazensko pravo in kriminologijo 351. Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija-Francija 352. Društvo za letalstvo in kozmonavtiko Slovenije 353. Društvo za marketing Socialistične republike Slovenije 354. Društvo za mednarodno pravo Slovenije 355. Društvo za pospeševanje standardizacije Slovenije 356. Društvo za pravne znanosti in prakso Slovenije 357. Društvo za raziskovanje morja in podvodne športe 358. Društvo za tuje jezike In književnost Socialistične republike Slovenije 359. Društvo za uporabo jezikoslovja Slovenije 360. Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije 361. Društvo za varilno tehniko Socialistične republike Slovenije 362. Društvo za zaščito materiala Socialistične republike Slovenije 363. Društvo zeliščarjev Slovenije, Izola 364. Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slemeni j e 365. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije 366. Društvo živilskih in prehrambenih strokovnih delavcev Slovenije 367. Elektrotehniška zveza Slovenije 368. Filatelistična zveza Slovenije 369. Foto-kino zveza Slovenije 370. Gerontološko društvo Slovenije 371. Glasbena mladina Slovenije 372. Klub koroških Slovencev 373. Klub ljubiteljev goničev Slovenije 374. Klub ljubiteljev psov jamarjev 375. Konjeniški klub Ljutomer, Ljutomer 376. Liga proti epilepsiji 377. Numizmatično društvo Slovenije 378. PEN klub 379. Prirodoslovno društvo Slovenije 380. Sadjarsko društvo Slovenije 381. Zveza slavističnih društev Slovenije 382. Slovensko anatomsko društvo 383. Slovensko arheološko društvo 384. Slovensko društvo farmakologov 385. Slovensko društvo likovnih kritikov 386. Slovensko društvo za geoelektriko in strelovode, Maribor 387. Slovensko društvo za mehaniko 388. Slovensko društvo za merilno procesno tehniko 389. Slovensko društvo za osuševanje in namakanje 390. Slovensko društvo za razsvetljavo, Maribor 391. Slovensko društvo za reprodukcijo domačih živali, Marjan Pavšič 392. Slovensko duhovniško društvo 393. Slovensko etimološko društvo Stefana Mi-chielia 394. Slovensko etnološko društvo 395. Slovensko farmacevtsko društvo 396. Slovensko filozofsko društvo 397. Slovensko geološko društvo 398. Slovensko imunološko društvo 399. Slovensko kmetijsko društvo 400. Slovensko konservatorsko društvo, Celje 401. Slovensko mikrobiološko društvo 402. Slovensko orientalistično društvo 403. Slovensko penaloško društvo 404. Slovensko politološko društvo 405. Slovensko sociološko društvo 406. Slovensko sodniško društvo 407. Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo 408. Slovensko zdravniško društvo 409. Slovensko zdravniško društvo, sekcija za športno medicino 410. Statistično društvo Slovenije 411. Učiteljski pevski zbor Slovenije — Emil Adamič 412. Urbanistično društvo Socialistične republike Slovenije 413. Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Republiški odbor 414. Združenje klubov zdravljenih alkoholikov Socialistične republike Slovenije 415. Združenje kolesarskih sodnikov Slovenije 416. Združenje plesnih učiteljev Slovenije 417. Združenje športnih novinarjev Slovenije 418. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije 419. Zveza astronavtičnih in raketnih organizacij Slovenije 420. Zveza čebelarskih društev 421. Zveza društev arhitektov Slovenije 422. Zveza društev civilnih invalidov vojne Socialistične republike Slovenije, Republiška konferenca 423. Zveza društev diabetikov Socialistične repuli-ke Slovenije 424. Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije 425. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 426. Zveza društev invalidov Slovenije 427. Zveza društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav 428. Zveza društev medicinskih sester 429. Zveza društev pedagogov telesne kulture Slovenije 430. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije 431. Zveza društev pravnikov Slovenije 432. Zveza društev, slepih in slabovidnih Slovenije 433. Zveza društev socialnih delavcev Slovenije 434: Zveza'društev stenografov in strojepiscev 435. Zveza društev upokojencev Slovenije 436. Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije 437. Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Socialistične republike Slovenije 438. Zveza društev za mednarodni jezik esperanto 439. Zveza društev za pomoč duševno prizadetih Slovenije 440. Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, Trbovlje 441. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji 442. Zveza ekonomistov Slovenije 443. Zveza energetikov Slovenije 444. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije 445. Zveza gobarskih družin Slovenije 446. Zveza hortikulturnih društev Slovenije 447. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva 448. Zveza inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije 449. Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, Maribor 450. Zveza klubov rejcev golobov Slovenije, Kranj 451. Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije 452. Zveza organizacij umstvenih ustvarjalcev Slovenije 453. Zveza paraplegikov Socialistične republike Slovenije 454. Zveza plesnih organizacij Slovenije 455. Zveza prostovoljcev za severno mejo 1918 do 1919, Republiški odbor 456. Zveza računovodskih in finančnih delavcev Socialistične republike Slovenije ' 457. Zveza radioamaterjev Slovenije 458. Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije, Republiška konferenca 459. Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Socialistične republike Slovenije 460. Zveza slušno prizadetih Slovenije 461. Zveza strojnih inženirjev m tehnikov Socialistične republike Slovenije 462. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije 463. Zveza združenj šoferjev m avtomehanikov Socialistične, republike Slovenije 464. Zveza zgodovinskih društev Slovenije St. 037-1/82 Ljubljana, dne 12. julija 1982. Predsednik Republiškega komiteja za kulturo in znanost . dr. Iztok Winkler 1. r. 1449. Na podlagi 16. člena zakona o temeljni gpodetški izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) izdaja direktor Republiške geodetske uprave PRAVILNIK o znakih za temeljne topografske načrte 1. člen S tem pravilnikom in s posebno prilogo, ki je sestavni del tega pravilnika, se določajo znaki za prikaz vsebine temeljnih topografskih načrtov na območju SR Slovenije. Prilogo pravilnika iz prejšnjega odstavka objavi Republiška geodetska uprava v posebni izdaji. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45/C-23/1-81 Ljubljana, dne 10. julija 1982. Direktor Republiške geodetske uprave Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r. 1450. Na podlagi 36. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za pbdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št.' 6/81) sprejmemo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih i Aneks številka 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) se s tem aneksom sporazumemo o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov; zdravstvenih skupnosti. v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o skupnih temeljih planov) za leto 1982. Le-te so potrebne zavoljo spremenjenih pogojev in možnosti v ustvarjanju in razporejanju dohodka v združenem delu v republiki v letu 1982 v primerjavi z izhodišči, ki so bila uporabljena ob sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov, in zavoljo uskladitve razvojne politike na področju zdravstva s celovitimi razvojnimi možnostmi v republiki v letu 1982. Pri tem ugotavljamo, da je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zmanjševanja sredstev za vso skupno porabo potrebno na področju zdravstva pospešiti prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in še odločneje ter hitreje uresničiti dogovorjene prednostne naloge iz planskih dokumentov. Na teh osnovah in na podlagi opredelitev iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 v 1982. letu bomo tudi v občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnostih sprejeli spremembe in dopolnitve: — samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela za obdobje 1981—1985. S temi spremembami in dopolnitvami bomo zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako spodbudili prizadevanja za boljšo organizacijo dela, za doseganje boljših rezultatov dela izvajalcev in za njihovo večjo storilnost ter prispevek k skupno ustvarjenemu dohodku v celotnem združenem delu. 2. člen Zavoljo slabših materialnih možnosti za področje zdravstvenega varstva v letu 1982, kot smo načrtovali, bomo v vseh skupnostih: •— preverili ustreznost in skladnost pravic z ustvarjenim in razpoložljivim dohodkom. Pri tem ne bomo širili pravic uporabnikov, obseg ih vrsto storitev pa le na prednostnih področjih, in sicer skladno z zmanjševanjem obsega storitev ter dejavnosti na drugih področjih; — ukrepali za večjo medsebojno strokovno in dohodkovno povezanost zdravstvenih organizacij osnovne, specialistično-ambulantne, bolnišnične in drugih dejavnosti, ki na zaokroženem gospodarskem in geografskem območju uresničujejo za potrebe uporabnikov celovito zdravstveno varstvo; — sprejeli v svojih samoupravnih splošnih aktih ukrepe materialne narave za uporabnike oziroma izvajalce, ki ne bi spoštovali sklenjenih samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih opredelitev; — prilagodili. zaposlovanje delavcev v zdravstvu razvojnim možnostim in potrebam posameznih področij ter prednostnim nalogam. Možnosti za Zaposlovanje novih delavcev 'bomo ustvarjali zlasti z nadaljnjim zmanjševanjem obsega vseh oblik dela zunaj rednega delovnega časa. 3. člen 12. člen sporazuma o skupnih temeljih plana se dopolni z novima Odstavkoma: Univerzitetne klinike in inštitut morajo v letu 1982 pripraviti poenotena doktrinarna izhodišča o kriterijih in merilih: — za ocenjevanje začasne nesposobnosti delavcev za delo zaradi bolezni oziroma poškodb; — za prehod na način dispanzerske obravnave posameznih obolenj v Osnovni dejavnosti; — za predpisovanje in uporabo zdravil, sredstev, za zdravljenje in drugih pripomočkov V vseh zdrav- stvenih dejavnostih, da bi tako zmanjšali nepotrebno porabo oziroma jo racionalizirali; — za stanje, ko je z zdravstveno-ekonomskega stališča utemeljeno zdraviliško zdravljenje, ter za način in trajanje tega zdravljenja; — za stanje oziroma bolezni in za načine prenašanja bolnišničnega zdravljenja na osnovno dejavnost ter za zdravljenje in nego občanov na domu. 4. člen 13. Člen sporazuma o skupnih temeljih plana se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: . Udeleženci sporazuma v letu 1982 ne bomo vključevali v ceno storitev sredstev za gradnjo operacijskega bloka Ortopedske bolnišnice Valdoltra in tudi ne za gradnjo I. faze ortopedsko-aplikacijskega centra pri Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Skladno z dohodkovnimi možnostmi bomo ta sredstva zagotovili zdravstvenima organizacijama v naslednjih letih tega ali naslednjega srednjeročnega obdobja. 5. člen Dopolni se 21. člen sporazuma o skupnih temeljih plana tako, da se drugemu odstavku dodata dve novi alinei: — imajo izdelan in sprejet svoj program uresničevanja zagotovljenih pravic, kot to predvideva 18. člen samoupravnega sporazuma; — v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami dogovorijo za takšne delovne načrte, ki bodo v celoti upoštevali možno število obstoječih postelj, opredeljeno s sporazumom o delitvi dela ter druge opredelitve iz tega dokumenta, zlasti pa tiste, ki zadevajo organiziranje zdravljenja in nego na domu ter uresničevanje zdrav-stveno-prosvetnih in vzgojnih programov. 6. člen Dopolni se 24. člen sporazuma o skupnih temeljih plana z novim odstavkom, ki se glasi: Za občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, ki nimajo ustreznih evidenc o opravljanju storitev iz zagotovljenega programa, lahko skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije oceni obseg opravljenih storitev pri letnem poračunu medsebojnih solidarnostnih obveznosti in pravic. Za skupnosti, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev, "Jahko taka ocena zajema največ 70 odstotkov programa v občini, ki bi ga ugotovili na podlagi kazalcev in meril iz prilog k samoupravnemu sporazumu, za skupnosti, ki niso upravičene do solidarnostnih Sredstev, pa lahko taka ocena zajema največ 90 odstotkov tako izračunanega programa za občino. 7. člen Dopolni se 30. člen sporazuma z novim odstavkom ki se glasi: Za naložbe, ki so bile v skupnem programu predvidene Za leto 1982, bodo v Zdravstveni skupnosti Slovenije združevale občinske skupnosti sredstva Za anuitete pri zdravstveno-rekreacijskem centru Strunjan, pri medicinski fakulteti in onkološkem inštitutu pa do višine, ki je potrebna za delno usposobitev objekta. Ti zneski ne morejo presegati polovice planskih sredstev za leto 1982. 8. člen Spremeni se priloga II: Normativi in standardi za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti storitev iz zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva, ki se pravilno glasi, pri: — točki 1. Zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine:' V , b) Bolnišnična dejavnost za potrebe otrok do 6 let starosti: 1 zdravnik ali zdravnik specialist pediater na 13 zasedenih postelj 1 medicinska sestra na 2,5 zasedene postelje; ter pri bolnišnični dejavnosti za potrebe mladine med 7. in 18. leti starosti: 1 zdravnik ali zdravnik specialist na 14 zasedenih postelj 1 medicinska sestra na 3 zasedene postelje; — pri točki 10. Internistično zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost na 18.000 prebivalcev, starejših od 15 let, zdravnik internist in 1 medicinska sestra — pri točki 13. Kirurško zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost na 35.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik kirurg in 1,5 medicinske sestre in 0,5 mavčarja; — pri točki 17. Okulistično zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost — na 50.000 vseh . prebivalcev 1 zdravnik okulist in 1 medicinska sestra; — pri točki 27. Zobozdravstvo: : a) Osnovna zdravstvena dejavnost na 1650 otrok, starih od 3 do 18 let, 1 zobozdravnik in 1 medicinska sestra ter 0,25 medicinske sestre za preventivno in prosvetno vzgojo ter 0,1 zobotehnika; na 2200 prebivalcev, starejših od 18 let, 1 zobozdravnik, 1 medicinska sestra in 1 zobotehnik;. — pod b) Specialistična dejavnost se pri ortodontu pedontologu in specialistu za zobne in ustne bolezni pravilno glasi 0,25 medicinske sestre za preventivno in prosvetno-vzgojno delo: — pri točki 29. v osnovni zdravstveni dejavnosti na zdravnika še 0,9 administrativnega ali tehničnega ali drugega zdravstvenega delavca, ki ni naveden v normativih; — pri točki 29. na zdravnika v bolnišnični dejavnosti 4 administrativnih, tehničnih ali drugih zdravstvenih delavcev, ki niso izrecno navedeni v normativih. 9. člen Spremeni se priloga III. Kazalci za določitev zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva za obdobje 1981—1985, tako, da se ti kazalci za leto 1982 glasijo: — pri točki 1. Zdravstveno varstvo novorojenčkov,* dojenčkov in predšolskih otrok za osnovno zdravstveno dejavnost (pregledi oziroma obiski), za zobozdravstvene storitve, patronažne obiske in zdravljenje na domu, ambulantno-speciali-stično dejavnost (obiski)- veljajo kazalci, ki so bili do-določeni za leto 1981; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 2. Zdravstveno varstvo šolskih otrok, mladine in rednih študentov za osnovno zdravstveno dejavnost, patronažne obiske (in zdravljenje na domu), ambulantno-specia-listično dejavnost veljajo kazalci, opredeljeni za leto 1981; za zobozdravstvene storitve 1400 pogojnih zalivk; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 3. Zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom ter v zvezi. z uresničevanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok za osnovno zdravstveno dejavnost, _ zobozdravstvene storitve, ambulantno-specialistično dejavnost ter za storitve pri obravnavi subfertilnih parov veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1981; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 4. Zdravstveno varstvo borcev NOV, drugih borcev odlikovancev, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, uživalcev stalne republiške in občinske priznavalnine za zobozdravstvene storitve 1250 pogojnih zalivk; za zdravniško dejavnost 180 oskrbnih dni; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 5. Zdravstveno varstvo upokojencev, njihovih družinskih članov, ostarelih kmetov in njihovih družinskih članov in drugih ostarelih oseb za osnovno zdravstveno dejavnost, ambulantno-speciaiistično dejavnost veljajo kazalci, dogovorjeni za leto 1981; za zobozdravstvene storitve 700 pogojnih zalivk Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 6. Zdravstveno varstvo delovnih invalidov, drugih invalidnih oseb in njihovih družinskih članov . za osnovno zdravstveno dejavnost, ambulantno-specialistično dejavnost veljajo kazalci iz leta 1981; za zobozdravstvene storitve 700 pogojnih zalivk; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 7. Prejemniki stalne družbene denarne pomoči in začasno nezaposlene osebe ter njihovi družinski člani za osnovno zdravstveno dejavnost, za ambulant-no-specialistično dejavnost veljajo kazalci, določeni za leto 1981; za zobozdravstvene storitve 700 pogojnih zalivk; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. — pri točki 8. Zdravstveno varstvo varovancev v socialnih zavodih za zobozdravstvene storitve 700 pogojnih zalivk; Za druge dejavnosti veljajo kazalci, ki so v samoupravnem sporazumu opredeljeni za leto 1982. 10. člen Konkretne finančne obveznosti in pravice občinskih zdravstvenih skupnosti, ki izhajajo iz tega aneksa, bomo udeleženci sporazuma sprejeli s finančnim načrtom Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1982 ter s finančnimi načrti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti občinskih zdravstvenih skupnosti. 11. člen Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja se od 1. januarja 1982. leta. St. 19-42/15-82/2 Datum, 20. julija 1982. Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji 1451. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/1981) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije na 2. seji dne 20. julija 1982. leta sprejela NAVODILO o zdravstveni izkaznici in drugih listinah za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva 1. člen Zdravstvena izkaznica, ki jo določa samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/1981), velja na območju vse Jugoslavije. Z zdravstveno izkaznico iz prejšnjega odstavka dokazujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) upravičenost do vseh potrebnih zdravstvenih storitev in do vseh drugih pravic iz zdravstvenega varstva' ki jih določajo zakon in samoupravni sporazumi v občini, kjer imajo status upravičenca. Na območju SR Slovenije veljajo tudi zdravstvene izkaznice, ki jih svojim uporabnikom izdajo zdravstvene skupnosti v drugih socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah. 2. člen Poleg namena iz' 1. člena tega navodila je zdravstvena izkaznica namen;ena tudi: — ugotovitvi občinske zdravstvene skupnosti. — plačnika zdravstvenih storitev za imetnika izkaznice, — zagotovitvi podatkov za zdravstveno statistiko v obsegu, ki ga omogočajo podatki v zdravstveni izkaznici, — vnašanju podatkov o uporabnikih v Zdravstveno informacijski, sistem in z zdravstvenimi kartoni v osnovni, specialistični in bolnišnični dejavnosti, — tehničnemu odtisu podatkov na različne obrazce v zdravstvenem administrativnem poslovanju. 3. člen Zdravstvena izkaznica ima obliko plastične kartice, velikosti okrog 8,5 X 5,5 cm. Izdelana mora biti kakovostno, tako da sta. zagotovi j eni prožnost in trajnost. Na zdravstveni izkaznici ni mogoče popravljati ali a}eVati podatkov, če se podatki o uporabniku lij o, se v skladu s tem navodilom izda nova zuidvstvena izkaznic? 4. člen Na naslovni strani zdravstvene izkaznice je napis občinske zdravstvene skupnosti plačnika, sledi matična številka uporabnika in šifra občine njegovega stalnega prebivališča, registrska številka ter šifra dejavnosti organizacije združenega dela, kjer je uporabnik zaposlen. Sledi napis ZDRAVSTVENA IZKAZNICA. Na izkaznici so okenca za vnašanje podatkov o priimku in imenu uporabnika, za ulico (kraj), hišno številko in za poštno številko in pošto ter status uporabnika (npr. 1. delavec, 2. upokojenec, 3. kmet, 4. druga aktivna oseba, 5. družinski član, 6. zavarovan po konvenciji, 7. drugi upravičenci). Na hrbtni strani zdravstvene izkaznice je tole besedilo: »To zdravstveno izkaznico mora uporabnik predložiti vselej, ko uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev ali drugo pravico na področju zdravstvenega varstva. Zdravstvena izkaznica velja na območju vse Jugoslavije. Če se spremenijo podatki o uporabniku, ki so v tej zdravstveni izkaznici, je potrebno zdravstveno izkaznico zamenjati. Varujte svoje zdravje!« 5. člen Poleg zdravstvene izkaznice uporabljamo pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva še tele obrazce: — prijava za zdravstveno varstvo, — napotnica za specialistični pregled ali zdravljenje v bolnišnici oziroma zdravilišču (z izvidom o pregledu in uspehu zdravljenja), — potrdilo o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela, — recept, — naročilo zdravstvenega pripomočka, — obračun potnih stroškov in — evidenčni list o opravljenih zdravstvenih storitvah. Na vsakem obrazcu so v zgornjem desnem delu na enak način označeni podatki o uporabniku, kot so vtisnjeni v zdravstveni izkaznici. Na levi strani so na vsakem obrazcu označeni podatki o zdravstveni organizaciji združenega dela, ki je opravila zdravstveno storitev ali ugotovila določeno pravico do zdravstvenega varstva. V nadaljevanju vsakega obrazca so predvideni le-*najnujnejši podatki in ugotovitve /O zdravstveni storitvi ali o drugi pravici do zdravstvenega varstva. 6. člen Vsebino in obliko obrazcev iz 5. člena tega navodila določi Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo v soglasju z zdravstvenim svetom skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. Prijava za zdravstveno varstvo obsega tudi dopolnilne podatke za matično evidenco. Te podatke določi Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo v soglasju s pristojnim organom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo poskrbi tudi za tisk in razdeljevanje obrazcev ali pa se o tem dogovori z ustrezno organizacijo združenega dela. Pri tem j .e zavod upravičen do povračila stroškov, ki^ so zajeti v ceni obrazca. Določbe tega člena veljajo tudi za zdravstveno izkaznico. 7. člen Organizacije združenega dela, delovne skupnosti ^ druge organizacije in skupnosti, navedene v 11. členu samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, izpolnijo obrazec za prijavo za vse svoje upravičence do zdravstvenega varstva in za njihove družinske člane. Prijavo izpolnijo v dveh izvodih. Prvi izvod pošljejo občinski zdravstveni skupnosti, kopijo pa obdržijo za svojo evidenco. Prijave za izdajo novih zdravstvenih izkaznic je potrebno poslati občinskim zdravstvenim skupnostim najkasneje do roka, ki ga le-te določijo v dogovoru z Zavodom SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Vsako spremembo od tega dne dalje pa organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije in skupnosti sporočijo v petih dneh po ugotovljeni spremembi. Novo prijavo je potrebno izpolniti ob nastanku delovnega razmerja za delavca jn ?a njegove družinske člane, ob upokojitvi ali če se spremenijo podatki, ki jih vsebuje zdravstvena izkaznica. Če je nastala sprememba pri uporabniku, ki je imel že doslej zdravstveno izkaznico, mora uporabnik ob prejemu nove izkaznice vrniti staro. Organizacija ali organ, ki vroča novo zdravstveno izkaznico, mora uničiti staro. Če je uporabnik izgubil zdravstveno izkaznico, mu je potrebno izdati novo po enakem postopku, kot je določen v prejšnjih odstavkih tega člena. Ob smrti uporabnika uniči zdravstveno izkaznico strokovna služba zdravstvene skupnosti, preden izplača pogrebnino. 8. člen Strokovna služba, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost, zbere obrazce za pri-• javo, jih pregleda, ali so pravilno izpolnjeni, in jih pošlje območnemu računalniškemu centru oziroma Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo v dogovorjenem roku. Zavod je dolžan zagotoviti, da bodo na podlagi vloženih prijav čimprej izdane zdravstvene iskaznice; zavod pošlje izkaznice organizaciji aji organu, ki je poslal obrazce za prijavo. Območni računalniški center oziroma Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo odstopi izpolnjene obrazce za prijavo strokovni službi, ki jo določi pristojni organ Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za potrebe matične evidence te skupnosti. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se lahko dogovorita tudi za drugačen način uporabe obrazcev za prijavo za potrebe matične evidence. 9. člen ' Roke za izdajo zdravstvene izkaznice določijo občinske zdravstvene skupnosti v skladu s tehničnimi in Kadrovskimi zmogljivostmi ter v dogovoru z Zavodom SR Slovenije za zdravstveno varstvo. 10. Sen Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije organizira skupaj z Zavodom SR Slovenije za zdravstveno varstvo inštruktažne sestanke delavcev strokovnih služb občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnosti, da bi se natančno dogovorili o izpolnjevanju tega navodila. 11. člen Inštrukcijo zdravstvenih organizacij združenega dela in inštrukcijo organizacij in organov, ki so dolžni predložiti obrazce za prijavo, opravijo strokovne službe občinskih zdravstvenih skupnosti. 12. člen Da bi poenostavili administrativno delo, zdravstvene organizacije združenega dela ob prehodu na novo zdravstveno izkaznico uvedejo tudi nov način oštevilčenja Individualnih zdravstvenih kartonov svojih uporabnikov. Namesto dosedanjega načina oštevilčenja individualnih zdravstvenih kartonov bodo le-te označili s številkami iz matične številke uporabnika. Pri tem bodo kartoteke označili in razvrstili po vrstnem redu, ki se začne z zadnjimi tremi številkami letnice rojstva in se nadaljuje z dvema številkama, ki označujeta mesec rojstva. Po potrebi je mogoče uporabiti tudi prvi dve številki, ki označujeta dan rojstva uporabnika. Takšen način oštevilčenja uveljavijo zdravstvene organizacije združenega dela pred uvedbe nove zdravstvene izkaznice. 13. člen Dokler ne bodo oblikovane banke podatkov o zdravstvenem stanju uporabnikov, bodo zdravstveni delavci zagotavljali potrebne informacije iz dokumentacije, ki je na voljo, in iz podatkov, ki jih bodo prejemali v skladu s samoupravnim sporazumem o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. 14. Sen Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo najmanj enkrat na leto poroča o številu in sestavi uporabnikov, ki imajo zdravstveno izkaznico. Poročilo pripravi po občinah stalnega prebivališča in ga pošlje občinskim zdravstvenim skupnostim. 15. člen Pojasnila za uresničevanje tega navodila daje skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije. 16. člen Navodilo' se objavi- v Uradnem listu SRS. St. 40-7/18-82/2 Ljubljana, dne 20. julija 1982. Predsednica skupščine Tatjana Kosovel 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA - SOTLA CELJE 1452. Na podlagi 26. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Savinja - Sotla za obdobje 1981—1985, ki ga je sprejela skupščina OVS Savinja - Sotla na 5. zasedanju dne 30. junija 1981, je izvršilni odbor OVS Savinja - Sotla na 35. redni seji dne .9. julija 1982 na podlagi sklepa skupščine OVS Savinja - Sotla, sprejetega na 6. redni seji dne 4. maja 1982 sprejel SKLEP o tarifah vodnega prispevka, veljavnih v letu 1982 1 V letu 1981 veljajo naslednje osnovne tarife vodnega prispevka: od davčne osnove Splošni vodni prispfevek 1 °/# Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo din/KWh — za proizvodnjo električne energije 0,0076 — za izkoriščeno ali uporabljeno vodo ■ polna tarifa d i n/m1 1,78 popustniki: — Železarna Store 0,178 — Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija 0,51 — Metka Celje o;89 — Dekorativna Ljubljana, TOZD Predil- l Laško 0,89 — Tekstilna tovarna Prebold 0,89 Vodni prispevek za onesnaženo vodo dinh5 60,54 v •/• Vodni prispevek od kmetijstva Celje od kat. doh. 0,56 Laško 0,44 Mozirje 0,55 Šentjur ‘/e d kat. doh. 0,53 Šmarje 0,53 Titovo Velenje 0,36 Žalec 0,68 Slovenske Konjice 0,65 (KS Vitanje in KS Stranice) din/m* Vodni prispevek za pitno vodo 0,76 Vodni prispevek za naplavine 25,27 2 Vsi člani Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla plačujejo poleg osnovnega vodnega prispevka še dodatni delež za temeljno vodno skupnost, ustanovljeno za območje njihove občine, v višini 40% (v Temeljni vodni skupnosti Mozirje 55 %’i od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa. 3 Člani Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na območju Krajevne skupnosti Rogaška Slatina, plačujejo namčnsko za izgradnjo čistilne naprave s kanalskim zbiralnikom v Rogaški Slatini. poseben dodatni vodni prispevek v višini 100 % od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa. 4 Člani Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na urbaniziranem območju Laško, plačujejo poseben dodatni vodni prispevek v enaki višini, kot ga plačujejo Temeljni vodni skupnosti Laško, tj. v višini 40 % od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa. 5 Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1982. Predsednik izvršilnega odbora Dušan Janežič, dipL inž. eleth. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1453. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 45., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 20. julija 1982 in na 4. seji zbora občin dne 20. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane l.člen • V odloku o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66 in Uradni list,SRS, št. 1/72, 19/75 in 7/80) se v 3. čle- nu v 1., 2., 3. in 4. točki vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve: — ukinitev obstoječih zazidalnih otokov, — spremembe velikosti že obstoječih zazidalnih otokov, — spremembe namembnosti zemljišč v že obstoječih zazidalnih otokih, — spremembe izvedbe avtocestnega priključka, — spremembe poteka elektrokoridorjev in Poti spominov in tovarištva. 2.8en V občini Ljubljana Šiška se ukine del obstoječega zazidalnega otoka: ŠP 12 — Podutik s površino l,89ba. 3. člen Spremeni se velikost naslednjih že obstoječih zazidalnih otokov: A) občina Ljubljana Bežigrad 1. BS 105 — Stožice 2. BS 111/2 — Gmajna Črnuče 3. BS 112/2 — Gmajna Črnuče B) občina Ljubljana Moste-Polje 1. MP 7 — Vevče 2. MSP 8 — Zeleni gaj 3. MI 1 — Studenec 4. MS 7/1 — Polje - Slape 5. MP 3/1 — Moste (za potrebe MPP) C) Občina Ljubljana Šiška 1. SS 12/2a — Podutik 2. ŠS 12/4a — Podutik 3. SR 12/3 — Podutik 4. SS 12/2b — Podutik 5. ŠM 4 — Kanalizacija 6. ŠR 7 — Koseze D) občina Ljubljana Vič-Rudnlk 1. VS 6 — ViS 2. RS 102 — London (izključno za potrebe centralnih dejavnosti) 4. člen Spremeni se namembnost naslednjih zazidalnih otokov:, A. Občina Ljubljana Bežigrad 1. BS 5/1 — del v BP 4/1 — stanovanjske površine zahodno od Podmilščakove ulice v proizvodne površine ; B) občina Ljubljana Center 1. PG 3, PG 2, PG 1 — Prometna glava — v 'površine za centralne dejavnosti in železniške naprave C) občina Ljubljana Moste-Polje 1. MP 2 — Moste, del proizvodnih površin južno od Letališke ceste v rezervat za železnico in želez-( niške naprave (na osnovi potrjenega programa 2G) D) občina Ljubljana Šiška 1. SR 12/9 — Podutik — iz rekreacijskih v kmetijsko namembnost z oznako ŠK 2. SR 2/3 — Litostroj — del v SP 2/2 — Litostroj — iz rekreacijskih v proizvodne površine 3. SR 17/1 — Vižmarje Pod klancem — del iz rekreacijskih v kmetijsko namembnost z oznako SK 4 (razen za kompleks šole in igrišč) 4. Sl 2 — Litostroj — del v ŠS 103 — Litostroj — iz inštitutskih v stanovanjske površine 5. SR 9/2 — Šentvid — del iz rekreacijskih v stanovanjske površine z oznako ŠS 107/1 — Šentvid (za ureditev dovoza ter parkirišča) 6. SS 111/2 — Vižmarje Pod klancem — del iz stanovanjskih v kmetijsko namembnost z oznako SK 4 (kare A in B) 7. ŠP 2/2 — industrijska cona — del iz proizvodnih v stanovanjske površine z oznako ŠS ob Verov-škovi ulici 8. ŠR 10/2 — Dravlje — v celoti iz rekreacijskih v centralne dejavnosti z oznako ŠO 9. ŠR 2/1 — industrijska cona — del iz rekreacijskih v proizvodne površine — za železniške time naprave 10. ŠR 7 — Koseze — del iz rekreacijskih v površine za centralne dejavnosti (tržnica) sprememba +0,50 +0,75 +2,70 +5,10 +4,80 —1,50 —1,75 +2,25 +3,19 +0,60 —2,69 —0,50 + 1,94 —0,70 + 0,75 + 1,70 —5,25 +0,25 + 1,80 —0,70 nova površina v ha 5,00 22,00 19,95 35,20 53,30 7,00 14,25 15,24 6,57 2.48 5.48 2,89 0,75 50,50 1,60 7,45 19,72 43,12 15,09 5,38 18,75 11,30 2,10 1,00 0,45 0,75 5. člen Daljnovodni koridor severnozahodno od Črnuč se razširi za potrebe prestavitve 110 kW daljnovoda Kleče—Domžale—Trbovlje I. Ukinejo se južno ležeče trase koridorjev na območju zazidalnega otoka BS 112/2 Gmajna Črnuče. Daljnovod v Šentvidu poteka ob južnem in severozahodnem robu zazidalnega otoka Sl 4. Na območju občine Ljubljana Moste-Polje poteka trasa Poti spominov in tovarištva med spominskimi kamni št. 63 in 6U med Spodnjo Hrušico in južnim delom kompleksa Studenec. Med spominskimi kamni št. 48 in št. 51 ob severni obvozni cesti in vodovodnem rezervatu do Smartmske ceste. Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik poteka trasa Poti spominov in tovarištva od bodočega križišča podaljškov Ceste v Mestni log in Tbilisijske ulice, po levem bregu Malega grabna do spominskega kamna št. 102. 6. člen Na vzhodnem delu poteka avtoceste od Zadobrove do Bizovika se priključek na Zaloško cesto -izvede v obliki poldeteljice s pentljami v obeh južnih kvadratih. 7. člen Za zazidalne otoke navedene v 2., 3. in 4. členu tega odloka se zahteva obvezna izdelava vazidalnega načrta razen za: — BS 105 — Stožice — BP 4/1 — ob Podmilščakovi ulici — ŠM 4 — Kanalizacija — ŠR 17/1 —- Vižmarje Pod klancem — MP 3/1 — Moste (MPP) Navedeni zazidalni otoki se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. Izdelava zazidalnega načrta je obvezna tudi za območja zazidalnih otokov na območju občine Ljubljana Center ter Bežigrad in sicer: — CI 1 — Klinični center — CS 5 — Prule — CO 1/16, CO 1/18, CO 1/19 — Stara Ljubljana — BS 106/1 in BS 106/2 — Mala vas — BS ^11/5 — Črnuče Lokacija porodnišnice v zazidalnem otoku CII — Klinični center, ki je v programu III. samoprispevka se ureja na podlagi lokacijske dokumentacije. Na osnovi urbanističnega načrta se urejajo: — trasa daljnovodnega koridorja Kleče—Domžale—Trbovlje I. — avtocestni priključek na Zaloško cesto — trasa Poti spominov in tovarištva. Navedeni posegi v prostor se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. Lokacija osnovne šole v območju zazidalnega otoka MS 8/1 — Zgornji Kašelj, ki je v\ programu III. samoprispevka se ureja ha podlagi lokacijske dokumentacije, prav tako tudi objekt audiologopedskega oddelka Zavoda za usposabljanje slušno in govorno, prizadftih na območju zazidalnega otoka BIS9. Isto velja tudi za objekt WU iz III. samoprispevka v območju RS 5 — Lavrica in Dom Centra strokovnih šol v zazidalnem otoku BI 3. 8. člen Dokumentacijo, ki ponazarja spremembe in dopolnitve iz 1. člena tega odloka je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ pod naslovom »Spremembe in dopolnitve GUP Ljubljane« s številko projekta 1954/1 v maju 1982 v merilu 1 :10.000, ki je sestavni del tega odloka. 9. člen Dokumentacija navedena v 8. členu tega odloka je na vpogled pri upravnih organih ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Mestni upravi za inšpekcijske službe, Mestni geodetski upravi, Zavodu za družbeno planiranje in Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \ St. 350-2/82 Ljubljana, dne 20. julija 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 1454. Na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/61) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 20. julija 1982 in na 4. seji zbora občin dne 20. julija 1982 sprejela ODLOK o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije 1. člen V ogrevalni sezoni se smejo stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij ogrevati največ do 190 C z dopustnim odstopanjem plus ali minus 10C. Omejitev ogrevanja iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za prostore, ki so ogrevani z individualnimi kurišči. Omejitev ogrevanja iz 1. odstavka tega Sena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, domovih za starejše občane in vzgojnovarstvenih ustanovah. 2. člen V stanovanjskih zgradbah, poslovnih zgradbah, poslovnih prostorih ter prostorih izobraževalnih organizacij in vzgojnovarstvenih ustanovah, ki se več kot 21 ur ne bodo' uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 50 C od projektirane temperature ali temperature, določene s pogodbami ali splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature in sme znašati največ! 140 C. 3. člen Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša po ugotovitvah Meteorološkega za- voda Sito zunanja temperatura tri dni zaporedo- ,ma ob 21. uri največ 12° C, konča pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih- dneh ob 21. uri 120 C, najkasneje pa 30, aprila za poslovne in 3. maja za stanovanjske objekte. 4. člen Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti uporabniki poslovnih prostorov in uporabniki drugih zgradb, omenjenih v tem odloku ter dobavitelji toplotne energije. Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne seznaniti vse svoje delavce z določili tega odloka. 5. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik: — ki ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko 190 c (1. člen) — ki ne zniža temperature v poslovnih prostorih ali poslovnih zgradbah, ki se ne bodo uporabljali več kot 24 ur vsaj za 5° C (2. člen). Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 6. člen Izvajanje določil tega odloka nadzirajo inšpektorji tehničnega in tržnega inšpektorata Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana. 7. i?len ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-6/82 Ljubljana, dne 20. julija 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tin* Tomlje 1. r. 1455. Na podlagi 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 63. ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 4. seji, dne 20. julija 1982 in zbor občin na 4. seji, dne 20. julija 1982 sprejela SKLEP o soglasju k spremembi imena Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k preimenovanju Zavoda za glasbeno In baletno izobraževanje, Ljubljana, Vegova 7. 2. člen Novo ime v 1.'členu navedene srednje šole se glasi: Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana, p. o., Ljubljana, Vegova 7. 3. člen ' Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne . veljati takoj po objavi. St. 023-2/82 Ljubljana, dne 20. julija 1982. ^ Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1456. -.Na podlagi 5. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 12/82) ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 20. julija 1982 in na 4. seji zbora občin dni 20. julija 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi tirane, občin mesta Ljubljane 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane, ki ga je sprejela skupščina sklada na seji, dne 14. junija 1982. 2. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. - St. 011-3/82 Ljpbljana, dne 20. julija 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane 1 Tina Tomlje L r. 1457. Na podlagi 14. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 5. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 12/82) je ustanovna skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane sprejela na seji dne 14. junija 1982 STATUT Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane L TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se določijo in urejajo naloge sklada, upravljanje in odločanje v skladu, samoupravni nadzor, program dela sklada, sredstva sklada, strokovna služba, javnost dela in obveščanje, poslovna tajnost, samoupravni splošni akti ter odgovornost za opravljanje funkcij v organih upravljanja. 2. člen Ime sklada je: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porab; hrane občin mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljana, Mestni trg 1. 3. člen Delo sklada je javno. Organi sklada skrbe, da je hjihovo delo dostopno javnosti in da jo obveščajo na način, ki je določen v tem statutu. Skupščina sklada določi s posebnim aktom zadeve in podatke posebnega pomena, ki se ne objavljajo. 4. člen Sklad predstavlja predsednik skupščine sklada, zastopa pa ga predsednik izvršilnega odbora. II. NALOGE SKLADA 5. člen Sklad upravlja s sredstvi za intervencije v proizvodnji hrane, ki so jih uvedle Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS. št. 3/82) in z drugimi sredstvu, ki se združujejo za izvajanje programa sklada. Sredstva iz prejšnjega odstavka Uporablja sklad za naloge, določene v programu dela sklada v skladu z določili 6. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane' občin mesta Ljubljane. 6. člen Pri izvrševanju svoje funkcije ima sklad naslednje naloge: 1. sprejema program intervencije in se dogovarja o zagotavljanju sredstev za uresničevanje programa intervencij; 2. sklepa dogovore o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane; 3. daje pobude za združevanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane; 4. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za združevanje sredstev z drugimi skladi; 5. preverja utemeljenost zahtevkov in izplačuje sredstva za intervencije; 6. spremlja in analizira gibanje v proizvodnji in porabi hrane in predlaga ustrezne ukrepe za spodbujanje skladnejšega razvoja kmetijske proizvodnje; 7. pripravlja potrebno dokumentacijo in obvešča izvršne svete skupščin ljubljanskih občin in izvršni svet skupščine mesta o gibanjih v proizvodnji in porabi hrane ter o uresničevanju s programom dela predvidenih intervencijskih ukrepov; 8. vodi evidenco o sredstvih in njihovi porabi v škladu s sprejetim programom dela in finančnim načrtom; 9. opravlja druge zadeve in naloge iz področja intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. III. UPRAVLJANJE IN ODLOČANJE Skupščina sklada 7. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. Mandat delegatov v skupščini sklada traja 4 leta. Po preteku mandatne dobe so lahko delegati ponovno delegirani Še za eno mandatno dobo, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Skupščina sklada Ima 48 delegatov. 8. Člen Polovico delegatov delegirajo zbori združenega dela skupščin občin in mesta Ljubljane in sicer: — zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad 4 delegate, — zbor združenega dela Skupščine občine Ljub-. Ijana Center 4 delegate, — zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 4 delegate, — zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška 4 delegate, — zbor združenega dela Skupščine občine .Ljubljana ViČ-Rudnik 4 delegate, — zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljane 4 delegate. Drugo polovico delegatov delegirajo: Kmetijske organizacije 7 delegatov in sicer: — KIT KZ Ljubljana 2 delegata, — KIT KZ Medvode 1 delegata, ■—KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva 1 delegata, — Emona Kmetijska kooperacija Domžale 1 delegata, — KZ Velike Lašče 1 delegata, — Agroemona TOZD Poljedelstvo — Govedoreja Domžale 1 delegata. Skupnost za pospeševanje kmetijstva ljubljanskih občin ima 4 delegate in sicer: — Sklad za pospeševanje kmetijstva SQ Ljubljana Bežigrad 1 delegata, — Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje 1 delegata. — Skupnost za pospeševanje kmetijstva ebčine Ljubljana Šiška 1 delegata, — SIS za razvoj kmetijstva SO Ljubljana Vič-Rudnik 1 delegata. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane 6 delegatov. Sveti potrošnikov ljubljanskih občih preko mestne konference sveta potrošnikov 6 delegatov. Kmetijski zavod Ljubljana 1 delegata. 9. člen Delegat v skupščini ima pravico in dolžnost: — odločati o zadevah iz pristojnosti skupščine sklada, — izjaviti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu s stahšči delegatske sredine, ki ga delegira, — predlagati skupščini sklada v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo sklada ter predlagati stališča in sklepe, — nasloviti predsedniku skupščine vprašanja v zvezi z delom sklada, — biti voljen v organe in delovna telesa sklada, — redno obveščati delegatsko sredino, ki ga. delegira, o svojem delu in delu organa, katerega član je. 10. člen Skupščina sklada: — sprejema srednjeročne in letne programe dela in srednjeročne ter letne finančne načrte, — sprejema statut ter spremembe in dopolnitve statuta sklada in druge samoupravne splošne akte, — sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume o združevanju sredstev v skladu in o zdru-ževanju sredstev z drugimi Skladi, — sprejema zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela, — sprejema ukrepe za uresničevanje programa dela in finančnega načrta, — voli predsednika in namestnika predsednika skupščine sklada ter predsednika in namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora, — voli člane odbora samoupravnega nadzora, — ustanavlja stalna ali občasna, delovna telesa, imenuje člane in določa naloge, — določa višino sredstev, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativno tehnična in organizacijska dela za sklad ter za druga opravila, — sprejema 'druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki jih določa zakon ali na zakonu temelječ predpis ter ta statut. 11. člen Skupščina sklada dela na sejah. Skupščina sklada se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Sejo skupščine sklada skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na podlagi sklepa skupščine sklada, na predlog izvršilnega odbora, odbora samoupravnega nadzora ali enega od izvršilnih svetov skupščin ljubljanskih občin ali mesta. Predsednik skupščine je dolžan v osmih dneh sklicati sejo skupščine sklada, če to zahteva najmanj 15 delegatov skupščine, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora ali izvršni svet skupščin ljubljanskih občin ali mesta. Predlagatelj sklica seje skupščine sklada mora z zahtevo za sklic seje predložiti ustrezno gradivo. 12. člen Sklic za sejo skupščine sklada ter predlog dnevnega reda in gradivo zanjo, morajo biti poslani najmanj trideset dni pred sejo. Izjemoma se del gradiva lahko pošlje tudi pozneje, vendar tako, da ga delegati lahko proučijo v organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih, katere zastopajo. Podrobnejše določbe o delu skupščine sklada se uredijo s poslovnikom. 13. člen Skupščina sklada sklepa veljavno, če 'je na seji navzočih več kot polovica delegatov, sklepi so veljavni, če je zanje glasovala večina vseh delegatov. 14. člen Skupščina sklada ima predsednika in namestnika, ki ju voli izmed delegatov v skupščini sklada. Predsednik in namestnik predsednika sta voljena za dobo štirih let in sta po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljena, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. 15. člen Predsednik skupščine sklada: — predstavlja sklad, — skrbi za organiziranje dela skupščine sklada, — sklicuje seje skupščine sklada, predlaga zanje dnevni red in jih vodi, — podpisuje sklepe in druge akte sprejete na sejah skupščine sklada, — koordinira delo organov sklada, — skrbi za koordinacijo dela in sodelovanja skupščine sklada z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in mesta. Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini sklada. Predsednika nadomešča v njegovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi namestnik predsednika. Izvršilni odbor 16 člen Izvršilni odbor sklada je kolektivni izvršilni organ sklada, ki šteje 11 članov. Izvoli ga skupščina sklada in sicer 6 članov izvoli izmed delegatov, ki jih v skupščino delegirajo zbori združenega dela skupščin ljubljanskih občin in zbor združenega dela SML, 5 Članov pa izmed delegatov, ki jih delegirajo v skupščino sklada drugi upravljale! sklada. 17. člen Izvršilni odbor: — skrbi za Uresničevanje politike in sklepov skupščine sklada, — pripravlja predloge srednjeročnega in letnih finančnih načrtov, — sklepa pogodbe za opravljanje nalog iz letnega programa dela sklada, — sprejema svoj delovni načrt, — imenuje stalna in občasna telesa izvršilnega odbora, — pripravlja predlog statuta in njegove spremembe in dopolnitve, — pripravlja predlog zaključnega računa s poročilom o izvršitvi letnega programa dela in poročilom o uporabi sredstev, — opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina sklada. 18. člen Izvršilni odbor vodi in ga predstavlja predsednik izvršilnega odbora. V njegovi odsotnosti ga nadomešča namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi. 19. člen Izvršilni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Sejo skliče predsednik na lastno pobudo; mora pa jo sklicati v osmih dneh na zahtevo najmanj pet članov izvršilnega odbora, odbora samoupravnega nadzora ali enega od izvršnih svetov skupščin ljubljanskih občin ali mesta. 20. člen Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov. Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. 21. člen Predsednik izvršilnega odbora sklada: — zastopa sklad, — skrbi za organiziranje dela izvršilnega octbora sklada, — sklicuje seje izvršilnega odbora, predlaga zanje dnevni red in jih vodi, — skrbi za uresničevanje sklepov, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema izvršilni odbor sklada, — usklajuje delo izvršilnega odbora sklada z delom drugih organov sklada, — podpisuje akte, ki jih sprejme izvršilni odbor sklada, — opravlja druge zadeve, ki mu jih da v pristojnosti izvršilni odbor sklada. 22. člen Način in postopek za sklicanje seje izvršilnega odbora sklada določa poslovnik o delu organov sklada. IV. SAMOUPRAVNI NADZOR 23,. člen Samoupravni nadzor nad delom sklada, izvajanjem tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo: — upravljale: sklada, ki po 8. členu tega statuta delegirajo delegate v skupščino sklada, — skupščina sklada, — odbor samoupravnega nadzora. 24. člen Upravljale! sklada opravljajo nadzor s tem, da obravnavajo poročila o delu sklada, spremljajo na podlagi obravnave zaključke in stališča ter jih neposredno ali preko svojih delegatov posredujejo kot opozorila ali predloge skladu oziroma skupščini sklada. 25. člen Skupščina sklada nadzira izvajanje sklepov in drugih odločitev skupščine ter delo izvršilnega odbora. 26. člen Odbor samoupravnega nadzora spremlja delo sklada ter nadzoruje delo izvršilnega odbora in opravljanje administrativno-tehničnih in organizacijskih del in finančnih poslov za sklad ter delo strokovnih služb, ki opravljajo ta dela za sklad. 27. člen Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojih ugotovitvah škupščino sklada in druge ustrezne organe sklada. Ti so dolžni o predlogih odbora samoupravnega nadzora razpravljati in o svojih odločitvah obvestiti odbor samoupravnega nadzora. Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojem delu in ugotovitvah skupščino sklada najmanj enkrat letno 28. člen Odbor samoupravnega nadzora razpravlja in odloča na sejah. Zadeve obravnava na lastno pobudo, na zahtevo najmanj pet delegatov skupščine ^klada ali predsednika izvršilnega odbora. 29. člen V odbor samoupravnega nadzora izvoli skupščina sklada devet delegatov na podlagi kandidatne liste s tem, da je v odboru samoupravnega nadzora iz vsake ■občine mesta Ljubljane po 1 delegat, iz kmetijskih organizacij združenega dela 1 delegat, iz skupnosti za pospeševanje kmetijstva ljubljanskih občin 1 delegat, iz SIS za preskrbo Ljubljane 1 delegat in iz konference sveta potrošnikov 1 delegat. V. PROGRAM DELA SKLADA 30. člen Zaradi uresničevanja planskih nalog na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane sprejme skupščina sklada srednjeročne in letne programe dela. Programi dela temeljijo na: — srednjeročnih in letnih planskih dokumentih občin in mesta Ljubljane, — programih pospeševanja kmetijstva in povečanja proizvodnje hrane, ki jih sprejemajo občine mesta Ljubljane, — prehrambeni bilanci mesta Ljubljane, ki jo sprejema SIS za preskrbo, — programih kmetijskih in preskrbovalnih organizacij, ki se vključujejo v preskrbo mesta z živili. ' 31. člen S srednjeročnim programom se opredeljujejo smeri in naloge skupne aktivnosti, kakor tudi drugi bistveni elementi intervencij za uresničitev skupnih ciljev za vzpodbujanje razvoja kmetijske proizvodnje in proizvodnje hrane. Vsebina in sestavni deli programov se opredel j o skladno z usmeritvami planov občin mesta Ljubljane na področju intervencij v kmetijstvu in proizvodnji hrane./ ' ^ 32. člen Letni program za uresničevanje srednjeročnega programa vsebuje zlasti: — poročilo o izvajanju srednjeročnega programa intervencij za preteklo obdobje; — ukrepe in usmeritev za uresničevanje nalog srednjeročnega programa za naslednje leto, upoštevajoč pri tem ukrepe in usmeritve letnih plahskih aktov organizacij združenega dela in občin neesta Ljubljane za razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane. 33. člen Predlog srednjeročnega programa in letnega programa pripravi izvršilni odbor. Srednjeročni in letni program sprejme skupščina sklada na predlog izvršilnega odbora. 34. člen Finančni načrt sklada vsebuje: 1. višino sredstev sklada, 2. razporeditev sredstev sklada po namenih intervencij, 3. pogoje in višino sredstev _na enoto tržne proizvodnje, v obliki deleža pri sofinanciranju določenega programa ali v drugačni obliki, ki se daje iz sklada za intervencije, v skladu s posebnim predpisom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, 4. sredstva, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativno-tehnična, strokovna, pomožna in druga opravila za sklad ter za organe sklada. VI. SREDSTVA SKLADA 35. člen Sredstva sklada so: 1. sredstva zbrana pp odlokih o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 12/82), ki so jih. sprejele skupščine ljubljanskih občin, 2. sredstva, zbrana po drugih predpisih, 3. sredstva, ki jih samoupravno združujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih namensko iz skladov skupne porabe, iz skupnih rezerv in iz osebnih dohodkov, 4. združena sredstva v skladu in z drugimi samoupravnimi skladi za intervencije v kmetijstvu, 5. sredstva iz proračunov občin mesta Ljubljane, namenjena za sklad, 6. sredstva iz drugih virov. 36. člen Višine sredstev, namen in pogoji uporabe se na podlagi programa dela opredelijo z letnim finančnim načrtom. Skupščina sklada predloži predlog programa dela til predlog finančnega načrta za naslednje leto najkasneje do 15. oktobra v tekočem’ letu izvršnim svetom skupščin ljubljanskih občin in mesta. 37. člen (Dl izvršitvi letnega finančnega načrta sprejme sklad zaključni račun, h kateremu priloži tudi par rpčilo o izvršitvi letnega programa dela s poročilom o pegahi združenih sredstev v skladu. gakijučni račun s poročilom iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina sklada in ga predloži Izvršnim svetom skupščin ljubljanskih občin in mesta do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. VIL STROKOVNA SLUŽBA 38. člen Adnunistrativne-tehnična in organizacijska dela zg sklad opravlja strokovna služba SIS za preskrbo ^jifbLane, finančne posle sklada pa Mestni komite za finance na podlagi samoupravnega sporazuma. 39. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se zlasti določi: — obseg in vrsta del, — osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, — način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. VIII. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE 40. člen Delo organov upravljanja sklada je javno. Javnost se obvešča o delovanju sklada in njegovih organov s tem: — da so seje organov upravljanja javne in da se nanje vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja, — da se pošiljajo informacije o delu sklada mestnim in občinskim organom in drugim zainteresiranim organizacijam. 41. člen Javnost dela se zagotavlja tako, da so delegati sklada pravočasno in v celoti obveščeni o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo sklada in njegovih organov. Delegati v organih sklada so obveščeni s tem, da prejemajo: — pismena poročila o delu organov in dejavnosti sklada, — zapisnike sej skupščine sklada, — plane in druge. akte za uresničevanje nalog sklada, — samoupravne splošne akte. Delegatom so na razpolago tudi druga gradiva in akti o delovanju sklada.' Delegati v skupščini sklada so dolžni obveščati delavce v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih o vseh vprašanjih, o katerih je razpravljala skupščina sklada in o drugih vprašanjih delovanja sklada. Samoupravni splošni akti, sklepi in drugi akti ter druga gradiva se lahko objavljajo v javnih glasilih. Odločitev o tem sprejme organ, ki je akt oziroma drug dokument sprejel. Od dajanja obvestil so izvzeti vsi tisti podatki, ki po veljavnih predpisih in tem statutu predstavljajo poslovno tajnost sklada. IX. POSLOVNA TAJNOST 42. člen Za poslovno tajnost se štejejo podatki in listine, za katere tako določa zakon m pravilnik o poslovni tajnosti, zlasti pa: — listine in podatki, ki so v skladu s pravilnikom e poslovni tajnosti razglašeni za poslovno tajnost, — listine in podatki, ki jih pristojni organ ali organizacija kot zaupne sporoči skladu, — druge listine in podatki, ki so določeni kot poslovna tajnost s pravilnikom o poslovni tajnosti. Podatki, ki veljajo za poslovno tajnost, se smejo dajati le organom, ki so za zbiranje takih podatkov pooblaščeni po zakonu. X. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 43. člen Samoupravni sklošni akti sklada so: — statut sklada, — pravilnik o poslovni tajnosti, — poslovnik o delu organov sklada, — drugi samoupravni splošni akti. Drugi samoupravni splošni akti sklada so pravilniki in drugi akti, s katerimi se podrobneje ureja delo sklada. 44. člen Samoupravne splošne akte sprejema skupščina sklada. Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo na enak način kakor samoupravni splošni akti. Pobude za spremembo lahko dajejo delegati skupščine, izvršilni odbor ali predsednik skupščine sklada. Predlagatelj posreduje pismeno pobudo izvršilnemu odboru, ki pobudo prouči in jo s svojim mnenjem posreduje skupščini sklada. Če skupščina pobudo sprejme, pripravi izvršilni odbor predlog samoupravnega splošnega akta oziroma njegove spremembe in dopolnitve. Če gre za temeljne samoupravne splošne akte. pošlje izvršilni odbor predlog v razpravo vsem delegatom skupščine sklada in izvršnim svetom skupščin občin in skupščine mesta. Javna razprava mora trajati najmanj 30 dni. Če skupščina sklada pobude ni sprejela, mora o tem obvestiti predlagatelja, z obrazložitvijo, zakaj pobude ni sprejela. 45. člen Na podlagi pripomb, mnenj in stališč v javni razpravi pripravi izvršilni odbor dokončen predlog samoupravnega splošnega akta. Samoupravni splošni akt sprejme skupščina sklada. 46. člen Samoupravni splošni akt se objavi na eden izmed načinov, določenih v poglavju o obveščanju in javnosti dela sklada." XI. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ V ORGANIH UPRAVLJANJA 47. člen Člani organov upravljanja sklada so odgovorni za opravljanje svojih funkcij tistim, ki so jih (delegirali oz. izvolili. Delegati v skupščini sklada so za s Voj e delo odgovorni delegatski sredini iz katere izhajajo. Člani izvršilnega odbora so osebno odgovorni za svoje delo skupščini sklada. Če skupščina sklada neugodno oceni delo izvršilnega odbora ali posameznega člana, lahko razreši izvršilni odbor ali posameznega člana. 48. člen Člani izvršilnega odbora so materialno odgovorni za škodo, ki je nastala z izvršitvijo sklepa skupščine sklada, če so pri dajanju predloga prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila. Te določbe sc smiselno uporabljajo tudi za predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora sklada. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 49. člen Skupščina sklada se konstituira in izvoli organe upravljanja takoj po sprejemu statuta. 50. člen Vsi. samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta od sprejetja statuta. 51. člen Statut začne veljati, ko da nanj soglasje S ML in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/82 Ljubljana, dne 22. junija 1982. Predsednik skupščine samoupravnega sklada Lojze Pajnič 1. r. 1458. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 do 1985. so skupščine na sejah obeh zborov v času od 17. junija 1982 do 30. junija 1982 sprejele SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 18%; b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 970 din. Prispevek v znesku 970 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove aatono tleti, M jm obremenjen s preužitkom; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, Izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. Men Za delavce,, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer: :— v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za Zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov ža zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5., in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 9,81. 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81). Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410 din mesečno na posameznega upravičenca. < 10. Men Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 0/o. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce •— upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 60/o od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka * tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okolnost iz prvega odstavka tega Člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz 'tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehata veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št.' 10-507/81) in sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov od 1. januarja 1981 (Uradni list SRS, št. 24-1301/81). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 420-1/81 Ljubljana, dne 30. junija 1982. Občinske zdravstvene skupnosti: Ljubljana Bežigrad Janez Škrk 1. r. Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r. Ljubljana Moste-Polje Stane Božič 1. r. Ljubljana Šiška Milan Jurjavčič, inž. I. r. Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič 1. r. BREŽICE 1459. Izvršni svet Skupščine občine Brežice, je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 19. julija 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za Hrastino II I Jayno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za Hrastino II. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal PB Region Brežice pod številko 1109/U-82 z dne 14. 7. 1982. II Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih odseka za urejanje prostora in varstvo oko- lja pri Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Brežice vsak uradni dan ter v prostorih KS Brežice. III Javna razgrnitev v prostorih, navedenih v II. točki, bo- trajala 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. IV ■ V času javne razgrnitve lahko podajo k osnutku zazidalnega načrta za Hrastino II pripombe vsi delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. St. 350-6/82 Brežice, dne 21. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. 1460. . Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), daje volilna komisija za izvedbo referenduma pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki, za naselji Cerklje - Zupeča vas POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 4. 7. 1982 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za asfaltiranje krajevnih cest v naseljih Cerklje in Zupeča vas I Na območju naselij Cerklje in Zupeča - vas so bili na referendumu dne 4. 7. 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih skupaj 165 volilnih upravičencev; 2. za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 134 volilcev ali 81,2 Vo; 3. proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 8 volilcev ali 4,85 •/«; 4. glasovanja se ni udeležilo 23 volilcev ali 13,95 V«; 5. neveljavnih glasovnic ni Bilo. n Referendum je bil izveden v skladu z določili zakona o referendumu in o drugih • oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale .na izid glasovanja, ni bilo. Glede na to, da je od skupnega Števila 165 volilnih upravičencev do glasovanja, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 134 volilcev ali 81,2 °/o, je bil samoprispevek izglasovan. m Na podlagi rezultatov glasovanja je bila sprejeta odločitev, da se uvede krajevni samoprispevek v de- nar ju za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naseljih Cerklje in Zupeča vas za. obdobje pet let. Cerklje, dne 4. julija 1982. Predsednik komisije za izvedbo referenduma Janez Dejak 1. r. 1461. Na podlagi 40. člena statuta krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov Župeče vasi in dela Cerkelj (od hišne št. 53 do hišne št. 74) za asfaltiranje lokalnih cest v Župeči vasi in delu Cerkelj z dne 17. junija 1982 ter poročila volilne komisije krajevne skupnosti Cerklje ob Krki z dne 4. julija 1982 je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 19. julija 1982 sprejela SKLEP ~ o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov Župeče vasi ;in dela Cerkelj (od hišne št. 53 do hišne št. 74) za asfaltiranje lokalnih cest na območju teh vasi v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki za obdobje 5 let in to od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1987 1 Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila za vračanje posojila Samoupravni interesni skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice; Posamezna gospodinjstva prispevajo enkraten znesek po določenih kategorijah. Seznam zavezancev po kategorijah je priloga k temu sklepu. 2 S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1,084.000 din. Na posamezne vasi odpade: m’ din Zupeča vas 3.840 772.000 Cerklje 1.535 312.000 Skupaj 5.375 1,084.000 3 Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v Zupeči vasi in delu Cerkelj (od hišne št. 53 do hišne št. 74) ter lastniki zgrajenih vikendov ob tej poti in sicer: 1. od neto osebnih dohodkov zaposlenih 2 •/«, 2. od neto pokojnin 2 •/• 3. od davčnih osnov, občani, ki imajo dohodek od obrti in intelektualnih storitev 2*/*, 4. od katastrskega dohodka kmetijskih proizvajalcev 2e/e, 5. od lastnikov traktorjev 1.000 dtafleto, 6. ed lastnikov vflcendov in krajanov, ki so na začasnem delu v tujini 2 */e od letnega povprečja osebnega dohodka v SR Sloveniji 4 .Lastnik novozgrajene stanovanjske hiše ob asfaltirani krajevni poti mora prispevati znesek v vrednosti 40 m2 asfaltiranega cestišča trenutne tržne cene. Novo naseljeni krajan v omenjenih vaseh postane zavezanec samoprispevka od dneva priselitve. 5 Ko se ugotovi, da so zbrana sredstva že pokrila posojilo, se preneha z zbiranjem samoprispevka. 6 Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi krajani, ki prejemajo pokojnino, katera mesečno ne presega .mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za preteklo leto. 7 Sredstva samoprispevka se bodo pobirala na poseben račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. 8 Način pobiranja samoprispevka: 1. za zaposlene se krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu mesečnega osebnega dohodka in odvede na poseben žiro račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki; 2. za upokojence pobere krajevni samoprispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in ga odvede na poseben žiro račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki; 3. za občane, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki, intelektualci) ter zavezanci za plačilo davkov od kmetijskih zemljišč obračuna in pobira samoprispevek Uprava za družbeni prihodek Skupščine občine Brežice in odvede na poseben račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki; 4. vsi enaki zneski, ki se pobirajo letno neposredno od zavezancev, se zbirajo na poseben račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. 9 Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v roku, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10 Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet .krajevne skupnosti Cerklje ob Krki. 11 Svet krajevne skupnosti mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti krajane o višini zbranih sredstev. . 12 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Cerklje ob Krki, dne 19. julija 1982. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Cerklje ob Krki Stanko Zlobko 1. r. Seznam zavezancev I. kategorija po kategorijah, prilog«, k 1. členu sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka: 1. Ambrožič Anton 10. Hribar Franc 19. Turšič Franc 2. Andrej aš Alfonz 11. Baznik Franc 20. Rostohar Terezija 3. Retelj Alojz 12. j Turšič Jože 21. Mladkovič Jože 4. Škulj Stanko 13. Gramc Franc 22. Bogolin Franc 5. Jerele Ivan 14. Kaplan Marija 23. Zorič Anton 6. Zorko Jernej 15. Kaplan Dušan 24. Grojzdek Viljem 7. Ambrožič Branko 16. Turšič Stanislav 25. Grojzdek Alojz 8. Tošič Špiro 17. Božič Alojz 26. Ajšter Franc 9. Turšič Andrej 18. Gasior Alojz 27.'Špiler Franc I. kategorija 1. Ostrovršnik Ivan‘ 3. Barbič Alfonz 5. Horžen Marjan 2. Molan Stanko 4. Colarič Franc 6. Mladkovič Stanko II. kategorija 1. Marinček Anton ■ 5. Drobnič Stanko 9. Turšič Stanko 2. Zidar Alojz 6. Lenič Anton 10. Zorko Janež 3. Retelj Franc 7. Barbič Anton 11. Zorko Franc 4. Turšič Marija 8. Vražič Drago 12. Pinauer Jožefa II.a kategorija 1. Pavačič Mira 3. Mikanovič Damjan 5. Vojinov Marija 2. Meze Anton 4. Drežnjak Marija 6. Butara Franc III. kategorija 1. Žibert Martin 10. Zarn-Klasič Jože 19. Potokar Ana 2. Butara Zofija 11. Urbanč Terezija 20. Drobnič Franc 3. Druškovič Angela 12. Jaser Rudolf 21. Zorič Martin 4. Jaklič Marija 13. Račič Terezija 22. Špolar Martin 5. Jalovec Pavla 14. Mihajlovič Radoslav 23. Račič Anton 6. Klavžar Angela 15. Grojzdek Terezija 24. Zorič Rozalija 7. Turšič Jože 16. Špiler Ignac 25. Zorič Stanko 8. Donaldinj Alojzija ■ 17. Pavlovič Franc 9. Maznik Marija 18. Pibernik Ana Hl.a kategorija 1. Horžen Anton 2. Miklavčič Jože 3. Piši j ar Marija CELJE 1462. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 156. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji dne 21. julija 1982 sprejel „ ODREDBO o prenehanju veljavnosti nekaterih odredb s področja družbene kontrole cen v občini Celje 1 Ugotovi se, da so zaradi prenehanja veljavnosti pooblastilnih predpisov prenehali veljati naslednji predpisi občine Celje s področja družbene kontrole cen: 1. odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Uradni list SRS, ši 14-388/73), 2. odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni Ust SRS, št. 15-684/76), 3. odredba o naj višji drobnoprodajni ceni za pasterizirano konzumno mleko (Uradni Hst SRS, številka 2-47/77), 4. odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 20-1185/80). 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/82 Celje, dne 21. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 1463. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 1. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 21. julija 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu gospodarske cone v Celju 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu gospodarske cone v Celju po razširjeni lokacijski dokumentaciji za regijski prehrambeno-preskrbovalni center Merx (v nadaljnjem besedilu: predlog LD) ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu marcu 1982 pod št. proj. 70/82. • 2 Predlog LD bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za UPVO in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Gaberje. 3 Pripombe k predlogu LD lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. 4 Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega. skl epa. v Uradnem listu SRS. St 350-13/77-5 Celje, dne 21. julija 1982. * Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. IDRIJA 1464. * Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Id-f rija za leto 1981 1. člen • Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1981, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sreclstev rezerv občine Idrija posebnih računov, ki se vodijo pri SO Idrija in posebne partije žiro računa proračuna. 2. Sen Doseženi prihodki in odhodki po eunu za leto 1981 so znašali: I. Proračun zaključnem ra- din — prihodki v letu 1981 61,581.743,50 — odhodki v letu 1981 60,750.855,40 — presežek prihodkov 830,888,10 II. Sredstva rezerv — prenesena sredstva iz leta 1980 341.540,30 — prihodki v letu 1981 611.279,45 — odhodki v letu 1981 ' 566.050,00 — presežek prihodkov 386.769,75 m. Sredstva posebnih računov — prenesena sredstva iz leta 1980 3.345.720,00 — prihodki v letu 1981 24,373.298,25 — odhodki v letu 1981 19,613.568,00 — presežek prihodkov 8,165.450,25 IV. Sredstva posebne partije žiro računa proračuna — prenesena sredstva iz leta 1980 — prihodki v letu 1981 — odhodki v letu. 1981 — presežek prihodkov 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 830.888,10 din se prenesejo kot prihodek proračuna v leto 1982. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Idrija v znesku 386.769,75 din se prenesejo kot prihodek računa sredstev rezerv v leto 1982. . 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebnih računov v znesku, 8,105.450,25 din 2.904.000. 00 3.049.000. 00 4.368.000. 00 1.585.000. 00 se prenese kot prihodek posameznih posebnih računov v leto 1982. 6. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije žiro računa proračuna v znesku 1,585.000 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna v leto 1982. 7. člen Odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/82 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. Pregled prihodkov in razporeda prihodkov pa zaključnem računu proračuna občine Idrija za leto 1981 Zap. št. Prihodki Znesek Zap. št. Razpored prihodkov Znesek i Davek na dohodek in davek iz osebenih 01 Dejavnost organcRr DPS 31.496 dohodkov l 17.724 02 Dejavnost ljudske obrambe 3.901 2 Prometni davek, davek na premoženje 03 Dejavnost DPO in društev 3.760 in na dohodek od premoženja 23.943 04 Negospodarske investicije 8.574 3 Takse 2.990 05 Socialno skrbstvo 8.759 4 Dohodki po posebnih predpisih 1.486 06 Zdravstveno varstvo 17 5 Dohodki upravnih organov in drugi do- 07 Urbanizem in geodezija 805 hodki 1.223 08 Dejavnost krajevnih skupnosti 941 6 Dohodki od drugih DPS 13.403 09 Gospodarske intervencije 1.750 7 Prenesena sredstva 812 10 Tekoča proračunska rezerva 209 11 Obveznosti iz prejšnjega leta 65 12 Sredstva rezerv 574 Skupaj 61.581 Skupaj: 60.751 1465. - bilanco Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov - pregled skupno doseženega promet*. (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. Sena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14, julija 1982 sprejela ODLOK — pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1981 — poročilo strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v TJradnem listu SRS. o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starost- St 400-5/82 no zavarovanje kmetov občine Idrija za lete 1981 Idrija, dne 14. julija 1982. 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Idrija za leto 1981. 2. člen Zaključna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov občanov — plačila — zaostanek din 43,544.117,75 39,779.603,85 3,764.513,90 b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — obremenitve — plačila — zaostanki 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco 3,471.461,55 3,013.771,60 457.689,95 Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1466. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 41. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 65/81) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela ODLOK o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva za skupno porabo organov in organizacij DPS in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Idrija v leta 1982 1. člen S tem odlokom se za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij DPS in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se finanhirajo iz proračuna občine Idrija v letu 1982 določa obveznost obračuna amortizacije v višini 20% od amortizacijskih stopenj, predpisanih z zveznim zakonom. 2. člen Določila tega odloka veljajo za obveznost obračuna amortizacije v letu 1982. 3. čl«^ Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje. St. 402-34/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1467. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela ODLOK o uporabi dela sredstev rezerv občine Idrija L člen Del sredstev rezerv občine Idrija v znesku 2y).000,00 din se nameni kritju stroškov za najnujnejše intervencije v zvezi s škodo, ki je nastala ob 'zadnjih poplavah v občini Idrija. 2. člen Znesek iz 1. člena se koristi za posamezne namene po predhodnem mnenju oziroma soglasju IS SO Idrija. 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. x St. 402-34/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1468. Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79 in 23/82) ter 207, člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Idrija 1. člen V 2. členu odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 1/78) se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »(Uradni list SRS, št. 23/82)«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-1/78 Idrija, dne 14. julija 1982. „ Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. ,1469. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta »Grapa« v Idriji 1. člen / Zaradi pospeševanja stanovanjske izgradnje v Idriji in pridobitve zemljiških površin, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno ureditev zemljišč po zazidalnem načrtu za območje »Grapa« v Idriji (Uradni list SRS, št. 16/81) pridejo zemljišča, ki ležijo znotraj tega območja v družbeno lastnino. 2. člen Zazidalni načrt sestavljata dve zazidalni območji, Grapa I. in Grapa II. faza. Meja območja celotnega zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelah v k. o. mesto Idrija. Na vzhodni strani poteka meja zazidalnega območja po. pare. št. 1941, nato sega na pare. št. 2123/1, na pare. št. 2120, nakar se nagne še bolj proti vzhodu na pare. št. 2115, ter poteka po robu parcele št. 2113, seka parcelo št. 2109 in pare. št. 2111, ter nato poteka po robu ceste s parcelno številko 2705, gre nato po robu pare. št. 2068, 2049, seka pare, št. 2047 in poteka ob robu pare. št. 2044, nato gre po robu grape z oznako pare. št. 2644, ter zopet po robu pare. št. 1555, pare. št. 1550 in 1568. S tem preide meja zazidalnega načrta na njegov severni del, kjer poteka ob pare, št. 1569, 1514, 1573 in nato ob cesti z oznako pare. št. 1581, nato ob robu pare. št. 1579, 1580 in 1581, nato zopet po Kajuhovi ulici z oznako pare. št. 2698, nato pa seka Vojskarsko ulico in poteka naprej po pare. št. 1650, 1649 in 1630, ter se pri parceli št. 1618 spusti nazaj proti jugu. Tu poteka meja zazidalnega načrta ob robu pare. št. 1997, 1998, 2000, 2001, pare. št. 2002, 2003, 2004, 2005, 2009, nato ob robu pare. št. 1964, 1966, 1969, 1970, nakar seka pare. št. 1952 in poteka naprej po robu pare. št. 1930, ter se spusti do najjužnejše točke zazidalnega načrta, do pare. št. 1928 in pare. št. 1939, ter nato po robu pare. št. 1940. 3. člen Znotraj območja iz 2. člena tega odloka ležijo zemljišča na katerih je še lastninska pravica, z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. mesto Idrija: . pare. št. 1964 travnik 938 m2, pare. št. 1963 hiša, V. Mohoriča št. 1, 108 m2, drvarnica 31 m2, dvorišče 84 m2, pare. št. 1935 travnik 785 m2 in pare. št. 1934 njiva 683 m2, vi. št. 415, vse last Tratnik Ivana, V. Mohoriča št. 1, Idrija, pare. št. 2112 hiša v Idriji, Srebrničeva ulica št. 78, 71 m2, drvarnica in uta 24 m2, dvorišče 143 m2, pare. št. 2113 kozolec 8 m2, sadovnjak 2972 m2, vi. št. 484 last Jeram Pavle iz Srebrničeva 78, Idrija, pare. št. 1950 sadovnjak 899 m2, pare. št. 1951 njiva 370 m2, pare. št. 1952 njiva 99 m2, travnik 6013 m2, vi. št. 470, last Stefana Ferjančiča, Srebrničeva 38, Idrija, pare. št. 1930 v Idriji, Srebrničeva 58, 64 m2, drvarnica 12 m2, dvorišče 195 m2, pare. št. 1931 senik 21 m2, njiva 105 m2, sadovnjak 1028 m2, vi. št. 482, last Savelj Rudolfa, Srebrničeva 58, Idrija; pare. št. 1927 travnik 1633 m2, pare. št. 1929 pot 20 m2, pare. št. 1928 njiva 272 ma, last Matevža Veli-kajne, Srebrničeva 46, Idrija; pare. št. 1939 njiva 282 m2, travnik 3658 m2, vi. št. 457, last Marije Kunc iz Srebrničeve 26, Idrija; pare. št. 2063 sadovnjak 316 m2, vi. št. 475, last Marije Modic, Trst, Šalita alla Madonna di Gretta 13; pare. št. 1941 travnik 318 m2, pare. št. 1942 njiva, pare. št. 474 m2, vi. št. 1186, solastnina Ivane Tratnik, Srebrničeva 24; Idrija in Tratnik Vojka, Srebrničeva 24, Idrija: pare. št. 1944 hlev in drvarnica 42 m2, dvorišče 54 m2, pašnik 128 m2, vi. št. 1234, solastnina Velikanje Silvestra, Srebrničeva 46, Idrija in Magde Velikanje, Srebrničeva 46, Idrija; pare. št. 2118 hiša v Idriji, Srebrničeva. 72, 135 m2, garaža }2 m2, dvorišče 246 m2, sadovnjak 850 m2, pare. št. 2120 njiva 103 m2, travnik 787 m2, pare. št. 2121 sadovnjak 895 m2, pare. št. 2122 njiva 279 m2, vi. št. 483, solastnina Sova Lidije in Sova Bojana, Cerkno 188; pare. št. 1967 travnik 1393 m2, vi. št. 1099, last Dragice Zadravec, Levstikova 18, Idrija; pare. št. 2058 hiša v Idriji, Srebrničeva 41, 71 m2, drvarnica 15 m2, dvorišče 77 m2, vi. št. 473, last Jožeta Jereb, Celovška 195, Ljubljana; pare. št. 1956 hiša v Idriji, Srebrničeva 36, 67 m2, drvarnica 15 m2, dvorišče 31 m2, njiva 47 m2, sadovnjak 130 m2, vi. št. 467, last Likar Cirila, Srebrničeva 36, Idrija; pare. št. 1936 travnik 751 m2, vi. št. 837, solastnina Tratnik Franca, Srebrničeva 10, Idrija in Jožeta Koler, Srebrničeva 10, Idrija. 4. člen Lastninska pravica na zemljiščih iz 3. člena tega odloka preneha z dnem, ko začne veljati ta odlok, S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina Idrija. Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporablj'a to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse di? dneva, dokler upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. 5. člen Ce je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešla v družbeno lastnino stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-4/82 Idrija, dne 14. julija 19&2. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1470. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija in na podlagi 123. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, St. 5/80) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-* nosti dne 14. julija 1982 sprejela SKLEP o odpravi Osnovne šole Bratov Cernalogar Idrija (s prilagojenim programom) I Odpravi se Osnovna šola Bratov Cernalogar Idrija, ker je bila z referendumom delavcev Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija in Osnovne šole Bratov Cernalogar Idrija dne 30. 6. 1982 pripojena k Osnovni šoli Jožeta Mihevca Idrija. II Dosedanja dejavnost Osnovne šole Bratov Cernalogar Idrija se organizira v , okviru Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija kot enota za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, tako da je učencem obiskovane osnovne šole s prilagojenim programom zagotovljeno delo v smislu 123. člena zakona o osnovni šoli. III Osnovna šola Bratov Cernalogar preneha z delom in se izbriše iz sodnega registra. Pri ’ Osnovni šoli Jožeta Mihevca Idrija se v sodnem registru vpiše razširitev dejavnosti — izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. t IV Ta sklep velja takoj. St. 021-12/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. MIL Na podlagi 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, Št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela SKLEP o solasju k pripojitvi Osnovne šole Bratov Cemalo-gar Idrija (s prilagojenim programom) k Osnovni šoli Jožeta Mihevca Idrija 1 Daje se soglasje k pripojitvi Osnovne šole Bratov Černalogar Idrija k Osnovni šoli Jožeta Mihevca Idrija, ki je bila sprejeta na referendumu delavcev obeh osnovnih šol dne 30. 6. 1982. 2 Ta sklep velja takoj. Št. 021-12/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. M72. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija in na podlagi 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela SKLEP o soglasju k razrešitvi dejavnosti in statusnim spremembam Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija 1 K osnovni dejavnosti Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija se poleg osnovne vzgoje otrok v obliki osemletnega popolnega izobraževanja doda izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 2 t Za izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se znotraj Os- novne šole Jožeta Mihevca Idrija organizira enota za usposabljanje otrok z motnjami y telesnem in duševnem razvoju. 3 Enota za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ima šolski okoliš cele občine Idrija. 4 Ta sklep velja takoj. Št. 022-1/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1473. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela naslednji SKLEP 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija, ki so jih delavci osnovne šole sprejeli na.referendumu dne 30. 6. 1982. 2 Ta sklep velja takoj. , Št. 022-1/81 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1474. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela naslednji SKLEP I ' Skupščina občine Idrija daje soglasje k: — k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Idrija, — k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Idrija, — k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Idrija,- II Ta sklep velja takoj. Št. 022-13/82 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1, r. / 1435. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Glasbene šole Idrija I . Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Glasbene šole Idrija, ki je bil sprejet na referendumu . 28. 10. 1981. II Ta sklep velja'takoj. St. 022-9/81. Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednis Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1476. . Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 187. člena statuta izobraževalne organizacije združenega dela Dom učencev Nikolaj Pirnat Idrija in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela naslednji \ SKLEP 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu izobraževalne organizacije združenega dela Dom učencev Nikolaj Pirnat Idrija, ki so ga delavci te organi-nizacije .sprejeli na refevenduiriu dne 28. 7. 1981. 2 Ta sklep velja takoj. Št. 022-7/81 Idrija, dne 14. julija 1982. ' * Predsednik Skupščine občine Idrija - Stanislav Brelih l. f. 1477. Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 229. člena statuta Srednje naravoslovne matematične šole Jurija \rege v Idriji in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni Ust SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega delh in zbora krajevnih skupnosti sprejela naslednji SKLEP 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje‘k statutu Srednje naravoslovno matematične šole Jurija Vege v Idriji/ 2 Ta sklep velja takoj. Št. 02o-ft/82 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1478. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija in na podlagi 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 14. julija 1982 sprejela SKLEP o soglasju k spremembi imena izobraževalne organizacije Šolski center Jurija Vege Idrija I Ime izobraževalne organizacije Šolski center Jurija Vege Idrija se spremeni in Se glasi: Srednja naravoslovna‘matematična šola Jurija Vege'Idrija. II Ta sklep velja takoj. Št. 022-11/82 Idrija, dne 14. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1479. Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 8. točke odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Idrija (Uradni Ust SRS, št. 10/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Idrija ODREDBO o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga r.a debelo in na drobno 1. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov: • Proizvodi, ki spadajo v dejavnost Stopnja za kritje stroškov največ v višini panoga skupina podskupina na debelo v °/o na drobno V e/6 0111 01111 011113 Kremenčev pesek, kremen 3 5 0120 01200 — Kamen, marmor, gramoz, pesek 5 12 0130 01302 013021 Osnovne vrste pšeničnega in rže- nega kruha posebni predpisi — specialni kruh in vse vrste pe- kovskega peciva — 8 Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, doloSene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke. 2. Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke odloka o oblikovanju prodajnih cer} v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82). 3. Ta odredba začne veljati 1. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. LENART 1480. Po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4^258/81 in 13-801/82) ter 1., 3. in 4. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79 in 23-1154/82) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o upravnih taksah v občini Lenart 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih upravnih organih ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se plačujejo občinske upravne takse. Za plačevanje občinskih upravnih taks se glede taksnih osnov, taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 12-539/79 in 23-1154/82). 2. člen Za organe iz prvega člena tega odloka so mišljeni: 1. občinski upravni organi, 2. organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije v občini, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank. 3. člen Glede taksnih obveznosti, taksnih oprostitev olajšav in vsega, kar ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. 4. člen Za občinske takse se uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23-1154/82). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 24-1597/77). St. 423-1/82 Lenart, dne 26. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. r* . 1481. Po 294. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) ter 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, številka 29-301/65, 12-98/69, 7-20/70 in 7-78/72) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združShega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o - komunalnih taksah v občini Lenart 1. člen S tem odlokom se uvajajo v občini Lenart komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev: 1. glasbenih avtomatov v javnih lokalih, 2. igralnih sredstev v javnih lokalih, 3. za začasno bivanje v turističnih krajih (turistična taksa), 4. prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, ki jih določi komunalna delovna organizacija in na katerih .je organizirano čuvanje vozil. 2. člen Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija, zasebna pravna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. ' 3. Člen V primerih ko je taksa določena v letnem znesku, nastane taksna obveznost z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetka uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec obvestil upravo za družbene prihodke o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. 4. člen Taksni zavezanec je dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh nastanek taksne obveznosti, kolikor ni v taksni tarifi določeno drugače. v 5. člen Komunalno takse po 1. in 2. točki 1. člena tega odloka odmeri občinska uprava za družbene prihodke vsako leto do 15. februarja in o tem izda zavezancem odločbo. Komunalne takse po 3. točki (turistične takse) pobirajo od uporabnikov pristojne delovne organizacije oziroma zasebniki in jih mesečno odvajajo na ustrezni račun samoupravne komunalne interesne skupnosti. Takse, ki so določene — odmerjene v letnih zneskih se plačujejo polletno v naprej in zapadejo v plačilo 1. januarja in 1. julija v letu, plačane pa morajo biti v 30 dneh. 6. člen Komunalne takse so prihodek občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti. Kolikor zavezanci — občani ne plačajo komunalnih oziroma turističnih taks v določenem roku, se lete prisilno izterjajo po predpisih o ^prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov. Pravica izterjati komunalno takso zastara v 2 letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana. Pravica do povračila preveč plačane takse zastara v 2 letih po preteku let, v katerem je bila plačana. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskih_komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-40/68). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-1/68-2 Lenart, dne 26. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. TAKSNA. TARIFA' Tarifna št. 1 Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lo. se plača letno 2.000 din. Pripomba: 1. Ta taksa se plačuje od uporabe glasbenih avtomatov (jukebox) ne pa tudi od drugih naprav za reprodukcijo glasbe (gramofonov, magnetofonov, radijskih in televizijskih sprejemnikov), 2. Javni lokali so gostilne, restavracije, menze, bifeji ipd. in k njim pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori v katerih se zadržujejo gosti. 3. Za uporabo glasbenjh avtomatov v. društvenih prostorih se ne plača taksd. 4. Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija oziroma občan, ki ima v lokalu glasbeni avtomat ne glede na to, ali je lastnik avtomata. Tarifna št. 2 Za uporabo avtomatskega kegljišča v javnih lokalih se plača letno od steze 5.000 din. Pripomba: Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca velja pripomba 2. k tarifni št. 1. Tarifna št. 3 Za začasno bivanje v turističnih krajih se plača taksa (turistična taksa), ki znaša po osebi dnevno 10 din. Pripomba: 1. Za začasno prebivanje v turističnih krajih se šteje bivanje do 30 dni. 2. Turistične takse‘so oproščeni: — mladina na organiziranem skupnem letovanju v taborih, domovih in letoviščih; — udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole, - — vojaki in gojenci vojaških šol, kadeti milice, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, — vojni in mirnodobski vojni invalidi, delovni invalidi in njihdvi spremljevalci, — člani zveze slepih in zveze gluhih Jugoslavije in njihovi spremljevalci, — osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine oziroma bratih in sestrah, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov in taks ali pa je za njih s posebnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse. 3. Turistične takse so oproščeni otroci do dopolnjenega 7 leta starosti. Otroci od 7. leta do dopolnjenega 15 leta starosti plačujejo polovico predpisane takse. 4. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva v turističnem kraju, obračuna in pobere pa jo gostinska, turistična a4i druga organizacija oziroma posameznik, ki oddaja prenočišča, pobrano takso je treba do 5. v mesecu plačati za pretekli mesec na ustrezni račun komunalne delovne organizacije. Tarifna št. 4 Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih katera določi pristojna komunalna delovna organizar^a in na katerih organizira čuvanje vozil, se plača dnevno: — za osebne avtomobile 10 din — za tovorne avtomobile 40 din — za tovorne avtomobile s prikolicami 50 din — za avtobuse ' 30 din Pripomba: Taksni zavezanec po tej tarifni št. je uporabnik vozila, ki vozilo parkira. Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za čuvanje vozil: 1482. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) in 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o urbanističnem načrtu mestnega naselja Lenart 1. člen , Za območje mestnega naselja Lenart se sprejme urbanistični načrt, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod številko dokumentacije 905/80. Urbanistični načrt usmerja razvoj mesta db leta 2000. 2. člen V urbanističnem načrtu so določene ekonomske, tehnične in oblikovne zasnove- za mesto kot družbeno, komunalno in . urbanistično celoto. 3. člen Urbanistični načrt obravnava ureditveno območje mestnega naselja znotraj meje, ki je razvidna iz grafičnega dela načrta v merilu 1 : 5000. 4. člen Urbanistični načrt, vsebuje tekstualno in grafično gradivo po 7. členu. zakona o urbanističnem planiranju. Usmerjevalne grafične dokumentacije predstavljajo naslednji elementi urbanističnega načrta (v merilu 1 : 5000): 1. Geodetski načrt obstoječega stanja, 2. Načrt namenske izrabe površin, ki določa: — stanovanjske površine, območja centralnih dejavnosti, — območja za industrijo, obrt in komunalo, — območja za šport in rekreacijo, — gozdne površine, — druge površine. 3. Varstvo pred hrupom, 4. Lokacije družbeno pomembnejših objektov, 5. Načrt razdelitve mestnega naselja po ureditvenih območjih in način urejanja, ki določa: — mejo ureditvenega območja mestnega naselja, — zazidalna območja posameznih predelov mestnega naselja, S — pretežno stanovanjske cone I — pretežno industrijske cone K — pretežno komunalne cone P — cone proizvodne obrti C — pretežno centralne cone O — obrtno stanovanjske cone R — športno — rekreacijske cone — območja, na katerih je možna gradnja na podlagi zazidalnega načrta, — območja, na katerih je možna gradnja na podlagi urbanističnega načrta in lokacijske oziroma razširjene lokacijske dokumentacije. 6. Načrt osnovnega prometnega omrežja, ki določa: — primarne, sekundarne in terciarne ceste, — perspektivno cestno omrežje, — rezervat za železnico. 7. Načrt osnovnega omrežja komunalnih objektov in naprav, ki določa: — vodovodno omrežje s prikazom rezervoarjev, — kanalizacijsko omrežje s prikazom prečrpalnih postaj in čistilnih naprav, — elektrovodno in plinovodno omrežje s pri-* kazom: : — električnih daljnovodov 10 kV, 35 kV in 110 kV, — električnih kablovodov, — RTI, — TP, — primarnega plinovoda. . 8. Pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta. 5. člen Etapna realizacija komunalne ureditve se določa z zazidalnimi načrti ali s samoupravnim sporazumom o izgradnji mestnega naselja Lenart. 6. člen Urbanistični načrt je podlaga za izdelave: a) zazidalnih . načrtov za območja, za katera je v grafičnem delu urbanističnega načrta določeno, da je treba izdelati zazidalni načrt, b) lokacijskih dokumentacij za območja, za katera je v grafičnem delu urbanističnega načrta določeno, da se ne izdela zazidalne načrte, ampak da zadostuje za izdajo lokacijskega dovoljenja samo lokacijska dokumentacija z neposredno ali širšo okolico objekta. Zazidalni načrti in lokacijske dokumentacije morajo biti v celoti v skladu z grafičnim in tekstualnim dejom urbanističnega načrta, pravilnika za izvajanje urbanističnega načrta in tega odloka. .7. člen Urbanistični načrt mestnega naselja pregleda in uskladi občinska skupščina s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami ter koristmi po potrebi, najmanj pa vsakih 5 leti 8. člen Tekstualni in grafični deli urbanističnega načrta -mestnega naselja z vsemi elementi morajo biti stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. Pooblaščeni strokovni delavci občinskega organa iz prejšnjega odstavka so dolžni dajati vse potrebne informacije in podatke vsem zainteresiranim o vsebini posameznih elementov urbanističnega načrta mestnega naselja. 9. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/8-23 Lenart, dne 26. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 1483. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in, zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavna zemljišča na območju občine Lenart 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 16-1027/80 in 33-1572/81) se spremeni številka »13,475« s številko 17.503,35«, V drugem odstavku istega člena se spremeni številka 56,60« s številko »73,50«, 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-5/71-29 Lenart, dne 26. julija 1982. Predsednik Skupščine občine . Lenart Edo Zorko, dipl, oec. 1. r, 1484. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enot- ni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13-815/80) ter 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št: 4-258/81 in 13-801/82) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart 1. člen Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun . valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-737/79, 13-843/80 in 15-874/81) se v 2. členu spremeni tako, da se številka »6.570,72« zamenja s številko »7.884,85«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/72-18 Lenart, dne 26. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. L r. LITIJA 1485. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Skupnost za cene občine Litija sprejela naslednji SKLEP o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne’ interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije, in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom. 2. Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve: 010302 Proizvodnja karbo-plina (tehničnega) v ga-sifikacijah 011113 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 0603 Rečni in jezerski promet 060503 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga op- ravljajo zasebni avtoprevozniki 0801 Gostinstvo 0802 Turistično posredovanje 0901 Obrt in osebne storitve: vsi obrtni izdelki 1 razen izdelava kruha in klanje živine in predelava mesa 1001 Urejanje naselja in prostora 1002 Stanovanjska dejavnost: vse razen stanarin 100351 Siščenje javnih površin v naselju 10039 Druge komunalne dejavnosti 110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na ' debelo in na drobno 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 . Drugo izobraževanje 1302 Družbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo 3. V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev, za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 4. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 5. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drug predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. 6. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi; sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah. Obvestilo o cenah mora vsebovati: a) ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s katerim opisom osnovnih teh-nično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se tj podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša): b) mersko enoto; c) raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta; d) dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajal-ska, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen; e) raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno); f) posamezni in skupni odstotek povečanja novo-oblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta; g) prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vra.ča ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano 'blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd. 8. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o‘ cenah priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom; b) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev; c) posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika "oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril ža oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen. 9. Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov, oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila. 10. Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od osem dni. Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz prvega odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt. 11. Ce občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu.s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila. Če samoupravna organizacija in skupnost kljub-opozorilu iz prvega odstavka, te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupriost za cene izda odločbo po 55; členu zakona. 12. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati navodilo o pošiljanju obvestil o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja (Uradni list SRS, št. 13/81). - 13. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/82 Litija, dne 29. julija 1982. Predsednik sveta občinske skupnosti za cehe Janez Zarnik 1. r. .486. Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega inter-resa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Litija ODREDBO o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno 1. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno "(v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22.. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih jstppenj za kritje svojih stroškov: Proizvodi, ki spadajo v dejavnost Stopnja za kritje stroškov največ v višini panoga skupina. podskupina na debelo v 0/0 na drobno v % 1 ' 2 3 4 5 6 0111 onn 011113 Kremenčev pesek, kremen 3 5 0120 01200 — Kamen, marmor, gramoz, pesek 5 12 0130 01302 013021 Osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha posebni predpisi — specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva — 8 Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo jn na drobno uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke. 2. Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke odloka o oblikovanju prodajnih cen 'v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82). 3. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/82 Litija, dne 29. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija ~ Gusti Grošelj 1. r. 1487. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 11/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Litija odredbo o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine: 0120 proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 proizvodnja živilskih proizvodov 013021 proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 mestni promet 0901 obrt in obrtne storitve 090121 popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 popravilo in vzdrževanje izdelkov . precizne mehanike 090124 storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 druge storitve kovinsko predelovalne obrti 090131 popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 popravila in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 090171 izdelava kruha 0902 osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1002 stanovanjska dejavnost: stanarine 1003 komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitve drugih komunalnih dejavnosti (10030) 2. V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in Odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila 1. in 3. točke se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi da ostane še naprej v veljavi. 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/82 Litija, dne 29. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gusti Grošelj 1. r. LJUBLJANA CENTER 1488. Na podlagi 60. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), 2. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 18/78) ter drugega odstavka 4. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradpi list SRS, št. 17/78) objavlja Skupščina občine Ljubljana Center, da so Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času od 25. marca 1982 do 15. julija 1982 soglasno sprejele SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: 1. Darko Jer še, dipl. pravnilČ^iJravosodnim izpitom, zaposlen kot vodja pravne službe v DO Avto-tehna Ljubljana. 2. Katja Peče, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena kot vodja pravne službe v Kliničnem centru v Ljubljani. 3. Maruša Primožič, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena kot pravnik v pravni službi DSSS Kliničnega centra v Ljubljani. 4. Sava Samec, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Št. 111-5/79 Cerknica, dne 4. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Št. 111-2/82-11 Domžale, dne 17. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar 1. r. St. 3-111-1/81 Grosuplje, dne 30. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. Št. 111-1/82 Hrastnik, dne 11. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Franjo Krsnik, inž. 1. r. St. 110-2/82 Kamnik, dne 31. maj'a 1982. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek L r. St. 021-16/78-5/4 Kočevje, dne 4. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. St. 06-1/66-2 Litija, dne 20. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. St. 111-91/81-9 Ljubljana, dne 27. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. St. 021-3/82 Ljubljana, dne 26. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek dipl. iur. L r. St. 111-17/79 Logatec, dne 15. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. St. 111-5-82-01 Ribnica, dne 31. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stanko Rus 1. r. St. 7-1/78-SO Trbovlje, dne 11. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Trbovlje Henrik Pušnik 1. r. St. 2/3-1 ll-t)4/80 Vrhnika, dne 29. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. St. 111-2/80-1 Zagorje, dne 20. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Franc Kovač 1. r. MOZIRJE St. 111-1/82 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. St. 010-2/80-01 Ljubljana, dne 27. maja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. St. 1-111-264/82 Ljubljana, dne 31. maja 1982. Predsednik Skupščine pbčine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 1489. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 16. julija 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Mozirje — jug« I Osnutek zazidalnega načrta »Mozirje — jug«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod št. 2/82 v juniju 1982, se javno razgrne v uradnih prostorih komiteja za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Mozirje in krajevne skupnosti Mozirje. II Osnutek zazidalnega načrta »Mozirje — jug«, je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. III Ta sklep se objavi' v Uradnem listu SRS. St. 350-6/81-3 Mozirje, dne 16. julija 1982. , Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 1490. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 16. julija 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Nova Štifta I Osnutek urbanističnega reda Nova Štifta, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod št. 17/81 v juniju 1982, se javno razgrne v uradnih prostorih komiteja za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Mozirje in krajevne skuposti Nova Štifta. II Osnutek urbanističnega reda Nova' Štifta je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-15/81-3 Mozirje, dne 16. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine > Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. SEVNICA M91. Na podlagi 162. in 172. ter 234. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1982 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o davku na promet nepremičnin I Razveljavi se veljavnost odloka o davku na promet nepremičnin, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25, z dne 9. 7. 1982 pod št. 1289. II Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja takoj. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1492. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na svoji seji dne 1. julija 1982 na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) in na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19/82) sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Urban 1. člen Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, se razgrne zazidalni načrt stanovanjske soseske Urban, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, Vodnikova 3, pod št. 17/80 v juliju 1981. 2. člen V času razgrnitve lahko k zazidalnem načrtu podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. 3. člen Zazidalni načrt Urban bo razgrnjen na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici. ■4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št 350-19/82-5/3 Šentjur pri Celju, dne 26. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. POPRAVEK V odloku o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik v krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 14-866/82) se v petnajsti alinei A. točke 2. člena datum 20. 11. 1964 pravilno glasi: 22. 11. 1964. V opisu meje krajevnih skupnosti občine Kamnik se popravijo tele tiskarske napake: Meje krajevne skupnosti Srednja vas pri Kamniku: za pare. št. 1392 se vpiše »pare. št. 1393«. Meje krajevne skupnosti Tuhinj: Za besedilom »Črni vrh v Tuhinju« se vpiše »Liplje,, Cirkuse v Tuhinju«. Meje krajevne skupnosti Vranja peč: pare. št. 1543/1 se pravilno glasi 1453/1. Uredništvo POPRAVEK V odloku o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Kamnik (Uradni list SRS, št.' 22-1138/82) se peta alinea 3. člena pravilno glasi: »— 30 din od kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda, ter kmetijskega ncobdclovalnega zemljišča I.—VI. katastrskega razreda.« Uredništvo VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1435. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Sit Slovenije da sklene družbeni dogovor o varstvu in gojitvi določenih vrst avtohtone divjadi na območju gojitvenih lovišč, ki imajo značaj narodnega ali krajinskega parka 182T 1436. Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi do-t govora o temeljnih vprašanjih položaja, organizacije in delovanja upravnih organov za družbene prihodke 1827 1437. Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbe- nega dogovora o organiziranju in financiranju XIV. zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu 1827 1438. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi skupnega sklada za primarne proizvode 1827 1439. Odlok o izvolitvi sodnikov višjega sodišča v Ljubljani in sodnika Višjega sodišča v Mariboru ter o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani 1828 1440. Odlok o imenovanju namestnikov javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani 1828 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1441. Odlok o določitvi in vplačilu razlike v prodajni ceni motornega bencina in plinskega olja — diesel-skega goriva 1828 1442. Odlok o vplačilu razlik v cenah moke 1829 1443. Odlok o regresu za mineralna gnojila v letu 1982 1829 1444. Odlok o premijah za urejanje pašnikov v hribovitih območjih in planinah v letu 1982 1830 1445. Odlok o premijah za izvedbo programa razvoja konjereje v letu 1982 1831 1446. Odlok o premiranju vzreje plemenskih bikov v letu 1982 1832 1447. Odlok o premijah 2a izvedbo programa razvoja ovčereje v letu 1982 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1448. Seznam družbenih pravnih oseb in društev, ka- terih arhivsko gradivo bo v skladu z navedenim zakonom prevzemal Arhiv SRS 1833 1449. Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte 1838 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Stran 1450. Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 1838 1451. Navodilo o zdravstveni izkaznici in drugih listinah za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva 1841 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1452. Sklep o tarifah vodnega prispevka, veljavnih v letu 1982 (Celje) 1843 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1453. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o spre- jetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane 1843 1454. Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije (Ljubljana) 1845 1455. Sklep o soglasju k spremembi imena Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje (Ljubljana) 1846 1456. Sklep o soglasju k statutu samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane 1846 1457. Statut Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane 1846 1458. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od l. januarja 1982 dalje (Ljubljana) 1851 1459. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na- .črta za H rasti no II (Brežice) 1853 1460. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za asfaltiranje krajevnih cest v naseljih Cerklje in Župeča vas (Brežice) 1852 1461. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov Zupeče vasi in dela Cerkelj, (od hišne št. 53 do hišne št. 74) za asfaltiranje lokalnih cest na območju teh vaši v krajevni skupnosti Cerklje (Brežice) 1854 1462. Odredba o prenehanju veljavnosti nekaterih od- redb s področja družbene kontrole cen v občini Celje 1855 1463. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in do- polnitev odloka o zazidalnem načrtu gospodarske cone v Celju 1856 1464. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1981 1856 1465. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Idrija za leto 1981 1857 1466. Odlok o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva za skupno porabo organov in organizacij DPS in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Idrija v letu 1982 1857 1467. Odlok o uporabi dela sredstev rezerv občine Idrija 1858 1468. Odlok o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Idrija 1858 1469. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta »Grapa« v Idriji 1858 1470. Sklep/o odpravi Osnovne šole Bratov Cernalogar Idrija 1859 147L Sklep o soglasju k pripojitvi Osnovne šole Bratov Cernalogar Idrija k Osnovni šoli Jožeta Mihevca Idrija 1860 1472. Sklep o soglasju k razrešitvi dejavnosti in status- nim spremembam Osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija 1860 1473. Sklep o soglasju SO Idrija 1860 1474. Sklep o soglasju SO Idrija 1860 1475. Sklep o soglasju k statutu Glasbene šole Idrija 1861 1476. Sklep o soglasju k statutu Doma učencev Nikolaj Pirnat Idrija 1861 1477. Sklep o soglasju k statutu Sr. naravoslovno matematične šole Jurij Vega Idrija 1861 1478. Sklep o soglasju k spremembi imena izobraževalne organizacije Šolski center Jurija Vege Idrija 1861 1479. Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Idrija) 1861 1480. Odlok o upravnih taksah v občini Lenart 1862 1481. Odlok o komunalnih taksah v občini Lenart 1862 1482. Odlok o urbanističnem načrtu mestnega naselja Lenart 1864 1483. Odlok o špremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in .poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart 1865 1484. Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti posaineznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart 1865 Stran 1485. Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se ob- činski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja (Litija) 1885 1486. Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Litija) 1867 1487. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Litija) 1867 1488. Sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani (Ljubljana Center) 1868 1489. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Mozirje — Jug« (Mozirje) 1869 Stran 1490. Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Nova Štifta (Mozirje) 1870 1491. Odlok o razveljavitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Sevnica) 1870 1492. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Urban (Šentjur pri Celju) 1870 — Popravek odloka o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik 1871 — Popravek odloka o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Kaninik i 1871 V založbi CZ Uradni list SR Slovenije je izšla brošura Zakon o delovnih razmerjih Zakon o zaposlovanju In zavarovanja za primer brezposelnosti z obširnimi uvodnimi pojasnili, v katerih je mag. Anica Popovič, namestnica predsednika republiškega komiteja za delo, opozorila na številne nove rešitve, ki jih prinašata oba novelirana zakona. S spremembami in dopolnitvami obeh zakonov, ki zadevajo skoraj vsa poglavja c zakonov, bodo delavci v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgo- vornostmi urejali več vprašanj kot doslej v samoupravnih splošnih aktih. Ker je v uvodnih pojasnilih vrsta praktičnih napotkov, bo zbirka nepogreSljin pripomoček pri spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktaS o delovnih razmerjih ne le — pravnikom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z delovnimi razmerji, — članom organov za delovna razmerja in disciplinskih komisij, — članom delavskih svetov in drugih organov upravljanja, ampak tudi — vsem delavcem, ki morajo biti seznanjeni z omenjenimi pomembnimi novostmi, ki se tičejo njihovih pravic in obveznosti, in pa z roki, v katerih morajo biti usklajeni samoupravni splošni akti. Cena 100 din Naročila sprejema CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379 Izdala časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Mren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina ze leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 2U 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72