14 Dopisi. Iz Trsta. (ČitalnicaJ Ko sem bil nekdaj (v „Slovencu") razodel svojo misel, da čitalnica, ki je v Trstu že več let, nije za naše okoličane, svetovaje ob enem, naj si oni napravijo čitalnice tam, kjer stanujejo, so se mi neki gospodje smejali, prizadevaje si na vso moč zasramovati me zarad tega mojega sveta. Jako me veseli, ko vidim, da med tistimi, ki od nekaj mesecev sem jako skrbe, da se snujejo take čitalnice v tukajšnji okolici, so ravno gori omenjeni gospodje v tem najbolj marljivi in pridni. Tako je pravo! Le še vedno naprej! Pa naj se srdć in hudujejo naši ljubi lahoni. Zastonj jim bo (inutile ghe žeu)! S pomočjo takih čitalnic si ne bodo naši Slovenci sami sčasoma nazaj dobili, kar so žalibog po tukajšnjih Italijanih do-zdaj že zgubili, kar se tiče njihove narodnosti, ampak bodo si še marsikaj dobrega in lepega napravili, česar niso dozdaj imeli, da bodo le čitalnice v spodobnem redu. Gotovo je, da v nedeljah in v praznikih ne bodo brez potrebe zahajali v mesto, ki je za-nje, tako rekoč, prava kuga, prav strup, kadar nimajo v njem koristnih ali kakih si bodi drugih dobrih in potrebnih opravil, ampak da bodo raji doma ostajali in svoje čitalnice obiskovali, da se v njih kaj dobrega nauče, in pa tudi svoje veselice imajo, kakor se spodobi. Naj se jih tedaj prav primerno in pametno posluževajo in v prid obračajo, kakor so začeli, pa bodo vživali lep in dober sad, ki jim bo iz tega izrastel. — Živili naši vrli Slo-venci! J. Gr. Vrdelski. Iz okolice tržaške 7. jan. ^ Volitve v naš deželni zbor so blizu. Lahi se mislijo gotove zmage v Trstu, in zato so mirni; mi pa upamo v to, da svoje ljudi v zbor spravimo, a če ne še druzih, saj poprejšnje. V kratkem se bo zbral volilni odbor za okolico, vsi župani in iz vsake vasi kaka dva zaupna moža. Kandi-datje, mislim, da bodo: Dane v z Opčine, Nabergoj iz Prošeka, Primožič Jože iz Rojana, Zor Ivan, c. k. telegrafist, Žerjav iz sv. Ivana, Lovrenčič iz sv. Marije Magdalene, Godina iz Skednja, Cegnar, c. k. telegr. ur. ravnatelj, in Piano, bivši učitelj pri sv. Ivanu. — Od vrlih naših Slovencev po pravici pričakujemo krepkega postopanja, da se srečno izvršijo volitve. — Sinoč so Lahi v tiskarnico Rupnikovo, vred-nika „Diavoletta", vrgli bombo, ktera je vsa okna pri tiskarni razdrobila. To pa, kar so „Novice" unidan po „Danici" posnele, da so bili milostljivi tržaški škof na Božični večer s kamnjem napadeni, ni res; škof ta večer niso bili v cerkvi. — V nedeljo 17. dne t. m. odpremo novo kmečko čitalnico v Skednju (Servola) in pozneje zopet ena v Kolonji. Napravlja se tretja v Brezovici. V Kastvu 7. jan. (Iz čitalnice.) 28. decembra je imela naša Čitalnica skupščino i jednoglasno je bil prejšnji odbor sopet potrjen, po tem pak jednoglasno imenovan ko častni član njen vrli domorodec i narodni pesnik gosp. Miroslav Vilhar. — 31. januara ob 7. uri na večer bode velika veselica z govori, pevanjem, tombolo i plesom, h kterej vabimo uljudno vse gospode članove, upajoč, da nas naši mili sosedje iz Kranjske i Hrvatske s prisutnostjo svojo počastijo. Odbor. Iz Gradca 10. jan. („Stajarski gospodar/') Po sklepu deželnega zbora štajarskega bode izhajal od tega leta naprej list štajarske kmetijske družbe tudi v slovenski prestavi. Zarad prestave se je bilo društvo pogodilo z gosp. deželnim poslancem dr. Prelogom, ki je obljubil za primerno plačo prestavo oskrbovati in bi jo bil oskrboval, ko bi ga ne bila zadela bolezen, od ktere se počasno okreva. Ker se je delo mudilo, obrnilo se je društvo, razloživši gori kratko imenovano natenčniše, na druzega prestavljavca tukaj, ki je posel timveč prevzeti obljubil, ker je gotovo pošten, ako bi se ga bil sam dr. Prelog, poštenjak in narodnjak skozi in skoz^ lotil, ko bi ga ne bila zadržavala bolezen. To pa je prestavljavec k njemu poslanemu gospodu precej in za „conditio sine qua non" postavil, da prevzame posel le tedaj, če se mu za gotovo obljubi, da bode list prinašal le gospodarske članke innikakoršnih političnih novic. Precej ko bi se kaj tacega zgodilo , bi od prestavljanja ravno tako pošteno odstopil^ kakor ga je pošteno in s čisto vestjo prevzel. Ta točka se je potem tudi po osrednem odboru gospodarskega društva odobrila in list bode tedaj čisto gospo-darsk in v nobeni pičici ne političen. Mi mislimo, da je to bilo pošteno ravnanje tudi zato, ker bi bil sicer dobil prestavo eden tistih uradnikov, ki bi bil tudi pripravljen po listu, če je treba, razširjati nenarodno politiko. Takih uradnikov tu ni malo in ni oni politični uradnik gosp. J-č edini, slovenščine tudi v pisavi zmožni, ki je deželnemu odboru prestavljal okrožnico na slovensko ljudstvo v naši deželi. O tem, kar piše „Slov. Narod" v zadnjem številu, ni, kakor dobro vemo, sedanjemu prestavljavcu nič znano in nihče mu ni veleval pri pomen lj i vej ih besedah staviti nemško izvirnico v oklepe in jih tudi stavil ne bode. Po vsem tem se lahko razvidi, da je prestavljavec čisto v tistem razmerji kakor oni, ki na priliko prestavlja deželni zakonik ali pa kak znanstven list, in težko bode kaka poštena duša zarad tega proti njemu kaj imela. Ravno zato, ker prestavljavca poznamo, se nam zdi bojazljivost „Slov. Naroda" nepotrebna; pravična bi pa utegnila biti, ko bi bila prišla prestava v druge roke. *) Iz Ptuja 10. jan. (Ptujska čitalnica.) Društveno gibanje in veselo življenje se sopet začne. Pri zadnji veliki skupščini je bil na mesto odišlega gosp. Hermana za ravnatelja čitalnice naše voljen gosp. Ivan Schon-wetter, c. kr. bilježnik. Zimske večere bodo po od-borovem sklepu vsako sredo ob 8. uri znanstveni govori družbenikov čitalničnih. 13. dne t. m. bo govoril gosp. Božidar Raič „o značaji in omiki Slovanov poprek." Gosp. dr. Ivan Gršak bo govoril „o zlatu in srebru." — Kakor čitalnicam sploh, je tudi naši treba ozirati včasi se na tisto točko svojih pravil, ki obeta duševno omiko družbenikov. Zato se vljudno vabijo naši čitalničarji, naj zdatno podporo naklanjajo lepemu temu namenu. Odbor. Iz Vranskega trga 9. jan. (Čitalnica.) Čitalnico našo začeli smo 3. dne t. m. in v prvem občnem zboru volili jej načelstvo. Za predsednika je izvoli*** gosp. Lavoslav Sventner, trgovec in župan Venski, za tajnika, ki opravlja tudi dela blagraiaikova, gosp. J. L. O set, trgovec, in za knjižničarja gosp. dr. J. E. Lip o Id, kaplan. Veselice bod* te-le: 17. januarja beseda, 24. tombola in ples, 31- za slovesno otvorjenje čitalnice velika beseda in pies , 7. februarja bode tombola. Začetek bo drugekr-sti vselej ob 6. uri, 31. t. m. pa ob 5. uri zvečer. Za veliko besedo se bo izdal še poseben program. Odbor. Iipod Nanosa na Pivki 1. pros. — ? — Bližnji Knežak nam piše v 24. listu lanskega „Primorca", da *) Mi, kteri le predobro vemo, da poduka v kmetijskem gospodarstvu pri nas še dolgo dolgo ne bode preveč, z veseljem pozdravljamo nov časnik, ki daje nauka potrebnim kmetovalcem dobre hrane. In s tako odločnimi pogoji, kakor jih beremo v tem dopisu , se tudi ni na nikakoršni drugi strani kakošne škode bati. Vsak previden Slovenec more tedaj pošteno svojo roko podati takemu koristnemu početju , a odstopiti brž, ako bi časnik hotel zahajati na druge poti. Vred, 15 po toči je zvonenje prazno, vendar hočemo još zvoniti in to po toči; želimo pa, da bi vas sosede toča tako ne otreskala nego nas. Al zdi se nam žalibog, da prav zdravi ne pridete iz kolovoza zapletenih gozdnih zadev, kajti stari pregovor veleva: „dolga bolezen gotova smrt." — Idimo k drugemu stavku onega dopisa: da je neki grajščini deželna oblast 600 oralov gozda odmerila, in ostali gozd naj se med upravičence deli. Istina je , da je deželna oblastnija z odlokom od 12. julija 1859. L, št. 1106, kterega imamo vsi gozdni pooblastenci še v rokah, med drugim to-le zaukazala: „die sammtlichen Ablosungs-Vergleiche werden nur un-ter der Voraussetzung und Bedingung bestatiget werden, dass der eigene Bedarf der Herrschaft Še-nosetsch zwar entsprechend beriicksichtiget, zu dessen Deckuog aber ein Antheil von 500 bis hochstens 600 Joch ausgeschieden werden durfe." Kataster pa kaže, da ima grajščina še 1285 oralov najboljšega gozda, od kterih gre upravičenim še najmanj 685 oralov prav po pravici. Pooblastenci! ganimo se; še ni prepozno to svoje tirjati, kajti ta krivica je osobito za nas toliko bolj krvava, ker moramo drv na vse mere stradati, v očigled tega, ker grajščina lesa dovolj ima ter ga prodaja kolikor more. Bog daj vse dobro g. K......, ki nas je se žandarji na podpis dotičnih poravnav silil, in vsem tistim, ki so zraven njega tako po očetovsko za nas skrbeli in še skrbijo. Zdaj nam nič druzega ni še bolj potrebno, kakor posamna (individualna) razdelitva bornih šum naših, in v 10, piši: v desetih letih po delitvi — z Bogom drva, stelja in studenci! S tem pa gre tudi naše kmetijstvo rakom žvižgat. Knežačanje, za pet ran božjih! kakošne izvedence ste vendar si volili, da so vam tako popolni dnevni red za celo leto napravili. Smešna je pa ta reč v resnici, in posebno to, da so vam 311/2 dni na leto in dan za oranje odmerili. Vzemimo, da vsak plug prav lahko najmanj 1400 ? sežojev na dan izorje, in če se polovica od vaših njiv dvakrat na leto orje, imate vsak po 13 oralov rali (oranja ali njiv), če je temu tako, ste trdni v kmetijstvu, in ni treba, da hodijo vaši sinovi na Hrvaško dela iskat, kajti domd je kmetijskega dela dovelj. Pustni dan so vam tudi vaši „Sachverstandi-garji" za praznik naredili; saj „korse" ne vozite na svoji Pivki, nego v Trstu. Če vam bodo taki mojstri juho varili, zagotovljamo vam, da slane vode ne dobite; tedaj o tresite jih prej kot slej. Iz Šiuarske okolice na boleiiskem 2. januarja. A. P-r. (Dezmanovci! čujte, kamo pride ubogi kmet z Vašo nemščino.) Vem, da ne bodem nič novega povedal, kor takih prikazin smo že navajeni, vendar me pa dolžnost veže, pred svetom odkriti žalostni dobiček nemee-vanja pri prostem kmetu. Pred 5 leti je bila narejena oporoka (testament) pri kmetu, ki je premoženje razdelil med dva sina. Pričujoči so bili trije možje: župan in pa dva odbornika. Župan slovenski narekovano piše nemški. Mlaji brat pod varstvom oskrbnika je dobil dve kravi, enega konja s konjsko opravo in dva voza; njegov stareji brat pa je dobil pohištvo, kterega se je tudi poprijel. Preteklo je pet let; — nekdo zar ubi sta-rejega brata zavoljo nekoliko dolga; ko pa ni mogel preci plačati, hoče mu prodati premoženje. Zarubljeno pa je bilo mlajega brata imetje in pretilo se mu je tudi, da bode prodano. Varh gre toraj k sodniji, da vzame izpisek in da se sam prepriča, ali je zapisano v izpisku imetje mlajega brata in da se izpusti pri prodajanji, kar je njegovega. Komisijski uradnik poišče oporoko, pogleda enkrat, dvakrat, kar je varh zahteval in pravi: od premoženja ne najdem niti pri starejem niti pri mlajem bratu nič zapisanega. Varh se čudi in mu veli, naj v obravnalni zapisek pogleda; al tudi tu ne najde nič! Varh mu ne verjame tega, ker je bil sam priča pri izdelovanju oporoke. Uradnik mu poda nemško oporoko in varh se prepriča, da res ni nič zapisanega o tem, kar je oče govoril na smrtni postelji o dveh sinovih. Varh je bil prisiljen narediti tožbo , da spriča resnico tega, da je oče zapustil vsakemu sinu toliko, kar je omenjenega. K sreči ste bile živi še tiste dve priči, ktere ste bile pričujoči pri izdelovanju oporoke. Ako bi ne bile še živele, bil bi mlaji ob vse, kar mu je oče zapustil. Odvrnila se je po takem nesreča; al ne bi se bila, da bi ne bili možje živi. Ko bi bil župan pisal slovenski, bilo bi razvidno iz izpiska in ne bilo bi nevarnosti za otroke, varh pa ne bi bil imel dvojnih stroškov, mnogo sitnosti in zamude. — Glejte! to je sad vriva nj a nemščine tam, kjer mora iztrebljena biti, in slovenščina mesto imeti. Mi kmetje nočemo „gospoda" biti, ker to nam prazni mošnjo, z nemščino se pa tudi ne moremo šopiriti, ker je ne znamo, in ker vemo, da mora Slovenec toliko veljati kakor Nemec. Kdaj bodemo vendar dobili to, česar so se že drugi naveličali vživati? Dajte nam naše pravice, in ne pitajte nas z nemščino, pri kteri stradamo domačega kruha: domačega jezika! Iz Kranja 8. jan. (Vesele dogodbe v čitalnici^) Novo leto smo pričeli z dobrodelno „besedo"; njeni čisti dohodki namenjeni so bili revni naši šolski mladini. Radostnega srca naznanjam „Novicam", da se ni samo „beseda" lepo izvršila, temuč da je bila tudi po dohodkih prav srečna, kajti znesli so nad 200 gold. V prvem delu „besede" razveselil nas je pod vodstvom gosp. Preiss-a nas pevski zbor z dvema prav dobro vajenima pesmama in g. P reis s s samospevom „Tuga" od Lisinskoga, kterega je spremljala na glasoviru go-spodičina Viljelmina Bossee. Kako izvrstna umetnica na glasoviru je ta gospodičina, pokazala nam je posebno v 3. fantaziji Lemoch-ovi. Zbrano občinstvo pa je tudi s pohvalo živahno cenilo umetnost mlade umetnice. — Saloigra „Servus petelinček", s ktero se je pričel drugi del „besede", izvršila pa se je tako dobro, da je bilo živo zadovoljstvo res enoglasno. Posebno naj tukaj le omenim gospodični Albino Plei-weis-ovo in Pavlino Ulrihovo, kteri ste prvikrat stopili na očitni oder, a se tako izurjeno vedli na deskah, ktere „svet pomenijo", da smo se vsi čudili, pa tudi gospodičino M. Pučnikovo, kteri smo (ker se tudi naše gospodičine neizrekljivo branijo „sivih las") še posebno hvalo dolžni, da je prevzela nalogo stareje „Barbare", ktero je izvrstno izvršila. — Po končani tomboli ostala je vesela družba, prepevaje narodne pesmi prav zidane volje do pozne noči skupaj, in domii gredočim smehljale so se svitle zvezdice z jasnega neba obetaje jim božjega blagoslova za storjeno dobro delo. — Na praznik sv. 3 kraljev se je delila v pričo mnogo zbrane gospode v Čitalnični dvorani obleka revnim šolarjem in šolaricem. Prečastiti gosp. dekan Janez Res pričeli so to slovesnost s primernim govorom, zahvalivši se konečno vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so lepo pripomogli, da je prejelo 40 otrok gorko obleko. Med dobrotniki so pa še posebno omenili blagega gosp. Valentina Pleiweisa, trgovca na Du-naji, kteri se je velikodušno spominjal revnih šolarjev našega mesta, kjer mu je tekla zibelka njegova, da je poslal popolno že narejeno zimsko obleko 20 šolarjem. Stoterno hvalo milemu dobrotniku izrekamo tudi mi! — Po končanem govoru prejelo je 10 šolaric in 30 šolarjev iz rok blage gospe Kravsove in gosp. dekana obleko, čevlje in potice. Po končani delitvi šli so obdarovani otroci v cerkev zahvalit se Onemu, od kterega pridejo vse dobrote. — Ker je pa po obilni podpori znanih naših veljakov, ki podpirajo vsako koristno na- 16 pravo v deželi, še nekaj denarja ostalo, prejeli bodo vsi obdarovani fantiči še klobuke; ostali znesek se je pa izročil gosp. šolskemu ravnatelju , da ga porabi za druge šolske potrebe revnih šolarjev. — Pri tej priliki naj tudi še omenim , da bil je 3. dne t. m. v čitalnici naši občni zbor in da je bil dosedanji odbor zopet izvoljen per acclamationem. Le namesti g. Kadivnika, ki je med letom zapustil mesto naše , bil je izvoljen enoglasno dačni nadzornik, gosp. Luka Robič. — Pustni čas bodo tri veselice, 27. dne t. m. pa slovesna beseda Vodniku v spomin. Iz Ljubljane. Njih Veličanstvo je potrdilo postavo, ki jo je sklenil lanski naš deželni zbor zarad pre-membe sedanjih občin (sosesk). Glavna stvar te postave je ta, da se imajo prenarediti naše občine tako, da vsaka šteje najmanj 3000 duš. Manjše občine se smejo izjemama dovoliti samo tam, kjer posebne okoliščine za to govore. Deželni odbor s cesarsko deželno vlado ima to zložbo manjših občin v velike po zaslišanji ces. okrajnih gosposk in sedanjih županij iz-gotoviti, pa pri tem posebno gledati na to, da se fare in katasterske srenje preveč ne razdružijo. Premoženje, zalogi ali posebne naprave posamesnih sosesk ostanejo tudi v novi družbi lastnina tistih, čegar so dozdaj bile. — (Odbor političnega društva), koje v poslednji seji sprejel 10 novih udov, je odločil za občni zbor, ki bode prihodnjo sredo (20. dne t. m.) zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani, sledeči program: 1) sporočilo o delovanji odborovem po poslednjem obenem zboru, 2) razgovor o direktnih volitvah za državni zbor, 3) razgovor o vladnem predlogu zarad prenaredbe gruntnih in hišnih davkov. Na ogled se bojo temu občnemu zboru položili obrisi Vodnikovega spominka. — Tukajšne invnanjeude vabi vljudno v občni zbor odbor. — (Društvo Sokolovo) je v občnem svojem zboru izvolilo gosp. Jož. Debevca za predsednika, gosp. Petra Graseli-ja pa za namestnika njegovega; odborniki so bili izvoljeni gg.: dr. Karoi Bleiweis, Pavel Drahsler, Bernard Jentl, M. Kreč, Jan. Murnik, Fr. Ravnikar in Ivan Tisen. — Od odbora Zavškega tabora je „Sokol" prejel lično fotografijo tega tabora. Veselje nad tem spominkom bilo je veliko. — (Beseda nedeljska v čitalnici), pri kteri se je po vsestranskih željah ponovila opera „Kralj Vondra XXVI.", bila je zopet sijajna. Vse, kar smo v zasluženo pohvalo prvikrat rekli tej izvrstni muzikalni kompoziciji in tekstu šalepolne parodije, velja tudi poslednji produkciji ; vsi so peli in igrali prav „con amore", zato naj gospa Odi, ki je vložila ta večer še krasno arijo iz poljske opere „Vanda", gospodje Filapič, Va-lenta, Noli in Drahsler in gospodje pevskega zbora s pevovodjem g. Forsterjem sprejmejo še enkrat očitno zahvalo za preveseli večer, ki so ga napravili narodnemu društvu. O gospoji Odi-jevi pa izrekamo željo, da bi jej mogoče bilo, še večkrat razveseliti nas na čitalničnem ali pa javnem odru! — (Čitalnica naša) je za pustni čas odločila te-le veselice: prihodnjo in drugo nedeljo (17. in 24. dne t. m.) bota mala plesa z „besedama", na svečnice dan (2. sveč.) slovesna „beseda" s plesom na spomin Vodniku. „Sokolovo društvo" pa napravi pustni torek v čitalnici veliko maškerado. — (Konečna obravnava zatozencev ponarejanja in izdavanja bankovcev) pri ljubljanski deželni sodniji se je začela v pondeljek in bode trajala kakih 14 dni, kajti razun Jan. Zupančiča, pekovskega pomagača brez službe, ki je v več krajih na Notranjskem bankovce po 100, 10 in 5 gold. ponarejal, je v preiskavi še 46 kmetov večidel iz Notranjskega (ena ženska je med preiskavo umrla), ki so te bankovce po nizki ceni od njega kupovali in jih izdajali. Sodnija jim je dala 7 dohtar-jev zagovornikov. Na mizi sodniški leži 48 bankovcev po 100 gold. (tedaj za^4800 gold.), ki pa je vse skupaj prodal za 200 gold. Čuditi se je, da človek, ki še komaj nemški zna, je naredil samo s peresom na tanjki (velin) papir tako bankovce, da se na površni ogled ne kažejo ponarejeni in to tem manj, ker je vodno znamenje v papirji dobro narejeno — samo z lojem. Zupančič ne taji, da je delal bankovce ter pravi, da so ga ljudje se silili, da jim jih je delal. — „Laib. Tagblatt" je te dni na čelu svojega lista prinesel spisek: „Wozu der Hass?" (čemu sovraštvo?) „Triglav" je hinavstvo tega spiska dobro dokazal. „Tagblatt" naj bi bil raji rekel: „Wozu die slovenische Nation?" (čemu Slovenci?) S tem bi bil pravo rekel, kar misli in kar njegovi patroni trobijo v deželnem zboru in kar je „konst. Verein" razodel v glasovitem svojem manifestu proti narodni ravnopravnosti slov. naroda. Po naključbi na strani 11. današnjega lista odgovarja S ve te c tem ljudem; med njimi in med nami ni nikdar mogoča sprava. To naj si zapomnijo vsi, ki bi radi scimprali „Figuro" ki ni tič ne miš. Mi hočemo le svoje, kar nam naravno in postavno gre; kdor nam to ovira, je naš sovražnik.