PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 266 (9268)
TRST, sobota, 15. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 11. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VODITELJI SESTIH DRŽAV SE DANES SESTANEJO BLIZU PARIZA
Ha dnevnem redu v Rambouilletu vsi aspekti gospodarske krize
Vsak od udeležencev bo obravnaval eno samo vprašanje: Ford bo govoril o energetski krizi, Wilson o mednarodni trgovini, Schmidt o medodvisnosti gospodarskih sistemov, Miki o protekcionističnih težnjah. Moro o trgovini z Vzhodom in D'Estaing o monetarnih problemih
PARIZ, 14. — V gradu Rambou-illet, kakih 50 kilometrov od Pariza, se bodo jutri popoldne sestali šefi držav in vlad šestih najmočnejših gospodarskih sil zahodnega sveta, da bi skupno proučili potek in razvoj mednarodne gospodarske krize ter se dogovorili o morebitni skupni akciji za njeno premagovanje. Protagonisti srečanja bodo ameriški predsednik Gerald Ford, francoski predsednik Valéry Gi-scard D’Estaing ter predsedniki vlad Velike Britanije Harold Wilson, japonske Takeo Miki, Italije Aldo Moro in Zahodne Nemčije Helmut Schmidt, navzoči pa bodo tudi zunanji in finančni ministri šestih držav.
Pobudo za sklicanje vrha je dal francoski predsednik Giscard D’Estaing s proglašenim namenom, da bi voditelji držav udeleženk sprejeli nase gospodarske in politične odgovornosti za premagovanje krize. Po mnenju francoskega predsednika je namreč potrebno skupno proučevanje krize, ki jo označuje-
jo splošno nihaje valut, velik porast cene energije, nevzdržno naraščanje cen ter inflacijski val, kateremu je sledila recesija, ki je že povzročila množično brezposelnost (okrog 15 milijonov brezposelnih v vseh zahodnih državah).
Po prvotni zamisli bi se morala sicer konferenca ukvarjati samo z monetarnimi problemi, toda prav razraščanje mednarodne gospodarske krize je privedlo do tega, da so dnevni red vrha razširili. Treba je tudi reči, da je od prvotnega predloga francoskega predsednika do dejanskega sklicanja vrha minilo veliko časa prav zaradi nesoglasij med udeleženci o morebitnih sredstvih za premagovanje krize, pa tudi o samih vzrokih krize. Znano je, na primer, da so ZDA mnenja, da je sedanja kriza predvsem posledica podražitve cene petroleja, medtem ko Francozi pripisujejo glavno odgovornost neredu, ki vlada na monetarnem področju.
Vsekakor so se predstavniki šestih držav končno dogovorili, da bo
■iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimHiiimiiiiiiinin
POJASNILO MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO
POLEMIKA 0 ODLOŽITVI PODRAŽITVE BENCINA
Osrednja komisija za cene bo ponovno proučila podatke o cenah na/te na debelo
RIM, 14. _ Polemika okrog cene bencina je še vedno živa. Včerajšnji sklep medministrskega odbora za cene, da odloži podražitev bencina in plinskega olja za ogrevanje za 15, oziroma 5 lir liter zaradi stališča, ki ga je zavzela osrednja komisija za cene, ki se ni strinjala s tako visoko podražitvijo, je danes predmet obširnih komentarjev v vsem italijanskem tisku.
Ministrstvo za industrijo je objavilo sporočilo, v katerem omejuje pomen včerajšnje izjave ministra Donai Gattina glede stališča osrednje komisije za cene in pravi, da te izjave niso imele «nobenega polemičnega prizvoka». Kot je znano, je Donat Cattin, kot minister za industrijo, tudi predsednik medministrskega odbora za cene. Ministrstvo pravi, da je treba pojasniti, da je minister za industrijo mislil na morebitno prijavo sodišču samo v primeru, če bi bilo dokazano, da so bili podatki, ki jih je dalo tajništvo medministrskega odbora za cene glede cen nafte pri proizvajalcu, lažni. Ministrstvo nadalje pravi, da je treba Pojasniti tudi nekatera stališča časnikov, ki naj bi nepravilno tolmačili celotni spor. Zato meni, da ni mogoče niti misliti, da bi minister dvo-niil v točnost podatkov tajništva medministrskega odbora za cene. Obenem ministrstvo pravi, da je bil Posedanji način analize stroškov petrolejske industrije vedno strogo spoštovan.
.Ta pojasnila pa ne prepričujejo mti republikancev. Jutri bo njihov dnevnik objavil članek pod naslovom «Spodrsljaj s bencinom». V njem Pravi, da jih preseneča to, kar se le včeraj pripetilo glede povišanja cene bencina. V tej zvezi ugotavlja, da pristojni ministri, ki so se sestati v palači Chigi, niso imeli težav v zvezi z določitvijo višje cene bencina za 15 lir liter na osnovi podatkov 0 ceni nafte na debelo. Zato se republikanski časnik čudi, kako je mogel minister Donat Cattin nekaj dni Potem sklicati neko posvetovalno ko-Piisijo funkcionarjev, ki se ne strinja z oceno ministra. Republikanci se čudijo, kako to, da minister ni sklical te komisije pred posvetovanjem s svojimi kolegi, se pravi pred političnim sestankom, na katerem mora minister poročati na osnovi vseh Podatkov in mnenj, ki jih je dobil.
Časnik obenem poroča, da je baje francoska družba TOTAL sklenila zapustiti italijanski trg «potem ko j® bila objavljena vest, da se bo bencin podražil samo za 15 lir liter». Potem ko pravi, da je ta vest ze!o resna, ugotavlja, da je minister zagrešil, da je vzel preveč zaresno stališče posvetovalne komisije in s tem še bolj zapletel vpraša-Pje, ki bi bilo lahko rešeno na zad-nJi seji medministrskega odbora za cene.
Kot poročajo, se bo osrednja ko-JPisija za cene ponovno sestala prihodnji teden in na novo proučila vprašanje povišanja cen nekaterih naftnih proizvodov v zvezi s podražitvijo nafte. V krogih medministrskega odbora za cene pojasnjujejo. da bodo sedaj dali komisiji na razpolaga «bolj točne in popolne podatke», tako da bo v stanju na no-v° proučiti celotno zadevo.
Kot je znano je komisija pred nekaj dnevi ugotovila, da predlog go-
spodarskih ministrov za podražitev bencina za 15 lir in plinskega olja za 5 lir liter ni upravičen, ker je treba upoštevati, da imajo petrolejske družbe pri prbizvajalcih nafte velike popuste in resnična cena surove nafte ni nikoli na ravni uradnih cen. Zato je komisija predlagala podražitev bencina za 10 lir liter, plinskega olja za ogrevanje pa za 3 lire liter.
Brandt ponovno izvoljen za predsednika SPD
BONN, 14. — Na kongresu zahod-nonemške socialdemokratske stranke so ponovno izvobli Willyja Brandta za predsednika. Od 418 prisotnih je šlo Brandt i kar 407 glasov, 9 delegatov je volilo proti, dva pa sta se vzdržala. Na prejšnjem kongresu v Hannovru je Brandt prejel 404 glasove. Z istim številom glasov je bil izvoljen za podpredsednika zvezni kancler Helmud Schmidt. Z današnjim glasovanjem so socialdemokrati hoteli dokazati trdnost stranke pred težavno volilno kampanjo jeseni leta 1976, ko se bodo morali spopasti z demokristjani, ki jih vodita Helmut Cobi in Franz Josef Strauss.
ATENE, 14. — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt bo 28. in 29. decembra odpotoval na uradni obisk v Grčijo.
srečanje v Rambouilletu posvečeno ne le monetarnim vprašanjem, ampak tudi vsem drugim problemom mednarodne krize. Tako bo govor tudi o problemih svetovne trgovine, o energiji, o odnosih z vzhodnimi državami in z državami v razvoju. Udeleženci vrha so se tudi dogovorili, da bo vsak od njih posvetil svoj poseg enemu od glavnih vprašanj na dnevnem redu.
Tako bo ameriški predsednik Ford govoril predvsem o energetski krizi. Pričakujejo, da bo šef Bele hiše v bistvu ponovil teze, ki jih je prejšnji torek orisal v Pittsburghu zunanji minister Kissinger in po katerih ZDA zasledujejo dolgoročni cilj, da bi odvzele petrolejskemu «kartelu» možnost, da enostransko določa ceno nafte. Pričakujejo, da bo Ford pozval svoje sogovornike, naj se še bolj angažirajo v iskanju najboljših poti za dosego tega cilja. Vsekakor bo Ford ugotovil, da je položaj na energetskem področju danes manj dramatičen, kot je bil pred enim letom.
Britanskemu premieru Wilsonu je bila poverjena naloga, da obrazloži načrt sistema mednarodne trgovine, ki naj bi bila čimprej podvržena posledicam spreminjanja cene surovin in monetarnega kaosa. Zahodnonemški zvezni kancler Schmidt bo obravnaval probleme čedalje tesnejše koordinacije gospodarskih politik ter bo v tej zvezi poudaril, da je medodvisnost gospodarstev industrializiranih držav brez alternativ.
Japonski ministrski predsednik Takeo Miki bo imel nalogo, da obravnava enega izmed najbolj perečih vprašanj, ki jih je rodila mednarodna gospodarska kriza: gre za vprašanja protekcionističnih teženj, ki se pojavljajo tostran in onstran Atlantika in ki še otožkočajo krizo. Sljši, udeleženci vrha v Rambouilletu sicer soglašajo, da je treba take težnje zavrniti, dejstvo pa je, da se zaskrbljujoči simptomi v tem smislu pojavljajo ne samo v ZDA, ampak v zadnjih časih tudi v Evropi.
Itabjanski ministrski predsednik Moro bo govoril o trgovinski izmenjavi z vzhodnimi državami in njenih perspektivah, ki nedvomno pogojujejo bodoči razvoj zahodnih gospodarstev. Moro bo poudaril potrebo po večji koordinaciji med zahodnimi državami na tem področju, da bi ne prišlo do pretirane in torej škodljive konkurence.
Francoski predsednik Giscard D'Estaing pa bo končno posvetil svoj poseg, kot je logično, monetarnim problemom. Mednarodni sistem, ki je bil izdelan v Bretton Woodsu, je že zdavnaj propadel, ne da bi ga nadomestili z novim, za kar očitno še ni pogojev. Zato v Rambouilletu ne bodo skušah u-stvariti novega sistema, pač pa le postaviti premise za področje večje stabilnosti med glavnimi valutami mednarodne trgovine. V zadnjem letu se je valutno tržišče razvilo bolj pozitivno kot v preteklosti: pojavi nihanja še niso bili odpravljeni, kljub temu pa so bili zabeleženi napredki bodisi v odnosih med evropskimi valutami, kot tudi med temi valutami in dolarjem.
Načelniki svetovalskih skupin dežele so pozitivno ocenili nove sporazume
Včeraj so načelniki svetovalskih skupin deželnega sveta pozitivno ocenili italijansko - jugoslovanski sporazum, ki odpira ne samo za Trst temveč za celotno področje Furlanije - Julijs ke krajine povsem nove možnosti za sodelovanje in za gospodarski. Socialni ter kulturni razvoj. Na zasedanju je predsednik Comelli poročal o svojem razgovoru s predsednikom vlade Morom in nato obravnaval razna določila sporazuma, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva, na zaščito manjšin in na razna vprašanja medsebojnega sodelovanja.
ENOTNI NASTOP SINDIKATOV GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Zagotoviti zaposlitev in primerne dohodke
To zahtevo bodo postavili na konferenci, ki bo v Bruslju z delodajalci in vladami EGS
BRUSELJ, 14. — Evropska sindikalna zveza, ki združuje sindikalne organizacije devetih držav Evropske gospodarske skupnosti, bo na prihodnji tristranski konferenci v Bruslju, ki bo 18. t.m., predlagala odobritev stvarnih ukrepov za pospešitev gospodarstva, za zagotovitev zaposlitve in delavskih dohodkov v državah EGS. O tem je danes sklepal izvršni odbor zveze, ki se je sestal v Bruslju in pripravil dokument, v katerem je označen celotni gospodarski in socialni položaj evropske deveterice ter so nakazani nekateri predlogi za premostitev sedanje krize.
Dokument bo služil kot osnova predstavnikom delavcev evropske deveterice za razpravo na konferenci, ki se bo začela v torek v Bruslju in na kateri se bodo prvič zbrali za isto mizo predstavniki delavcev, delodajalcev ter ministri za delo in gospodarstvo članic EGS.
Kot poročajo iz Bruslja, je bil ta dokument sestavljen kot alternativa dokumentu, ki ga je za omenjeno konferenco pripravila izvršna komisija gospodarske skupnosti in ki ga sindikati v celoti zavračajo.
ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuir
POLICIJA PRIPRLA PREŽIVELO HČER IN NJENEGA ZAROČENCA
Grozoten zločin v vili pri Vercelliju Ustreljenih pet članov iste družine
Žrtve umorjene s strelom v tilnik ali v čelo - Nekatere indicije obtožujejo oba zaročenca
VERCELLI, 14. - V Vercelliju je prišlo včeraj zvečer do strahovitega pokola, v katerem je zgubilo življenje pet članov iste družine. 45-letni Sergio Graneris, njegova žena Itala Zambon, njun 13-letni sin Paolo ter starši Itale Zambon Romolo in Margherita so bili umorjeni s streli iz samokresa. Preživela je edino starješa Granerisova hčer 18-letna Dorella, ki pa je trenutno, skupaj z zaročencem Gui-dom Badinom v priporu, saj obstajajo indicije, ki govorijo o možnosti, da sta zaročenca vpletena v tragedijo.
Pokol je danes zjutraj odkrila mati Sergia Granerisa. Slednji je imel v Vercelliju dobro znano trgovino z avtomobilskimi gumami. Ko ga ob 8.30 še ni bilo v trgovini, je njegova mati Maria Ogliaro, ki stanuje v neposredni bližini trgovine, odšla v hišo, kjer je bival njen sin ter zagledala strahoten prizor. Sergio Graneris je sedel za mizo, oblečen v pižamo. Glava mu je visela vznak, v roki je še imel cigaretni ogorek; na njegovi levi je slonel z glavo na mizi njegov tast Romolo Zambon.
Oba sta bila s hrbtom obrnjena proti vhodnim vratom. Pod mizo je ležal mali Paolo, med mizo in omaro meter od kuhinjskih vrat pa je v mlaki krvi ležala njegova mati Itala. Pod mizo je bilo tudi truplo Margherite Zambon. Oba moška sta bila umorjena s strelom v tilnik, Paola, njegovo mater in staro mater pa so ustrelili s stre-
aiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Ponovno oskrunjen spomenik NOB v Dolini
Dolinski občinski spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju fašističnim zlikovcem ne da miru. Prvič so ga oskrunili v noči med 24. in 25. oktobrom, sinoči pa so se že drugič spravili nanj. Domačini so se te ponovne skrunitve zavedli nekaj pred 20, uro. in vest se. je .hitro razširila po vasi in povzročila vebko
ogorčenje. Tokrat so fašistični skrunilci spet odstranili več črk z napisov imen padlih, povrhu pa še zažgali venec, ki je bil položen k spomeniku ob nedavnih spominskih svečanostih. Dolinski občani in z njimi vsa demokratična javnsot, slovenska in italijanska, se povsem upravičeno sprašuje, do kdaj bodo
lahko fašistični plačanci nemoteno počenjali svoja hudodelstva po naših krajih in skrunili naše svetinje? Kaj pomaga, če ob vsakokratnih podobnih primerih predstavniki javne varnosti zagotavljajo, da so uvedli preiskavo, ko pa gre potem že čez nekaj dni vse v pozabo in zlikovci ostajajo nekaznovani.
I , )
lom v čelo. V sobi je bil še prižgan televizor. Maria Ogliaro je stekla na ulico in klicala na pomoč. Nekaj minut kasneje so prihiteli karabinjerji, ki so takoj začeli s preiskavo in z nujnimi neprijetnimi formalnostmi.
Preiskovalcem je takoj udarilo v oči, da ni bilo nikjer videti znamenj vloma, očitno je tudi bilo, da se žrtve niso skušale braniti: skratka vse je bilo v popolnem redu. Poleg tega so iz kuhinje prinesli še dve stolici, tako da je v sobi bilo kar sedem stolov. Sta bila kuhinjska stola namenjena morilcema? Sosedi trdijo, da so bili Gra-nerisovi izredno previdna družina in da nikakor ne bi pustili v hišo neznanih oseb, še zlasti, ker je bila prejšnji večer gosta megla.
V sobi so našli 17 tulcev, ki so jih izstrehli iz dveh različnih samokresov: kaže, da je šlo za beretto 9 in za browning 7,65. 18. tulec so preiskovalci našli kasneje, ko so iskali preživelo hčer Doretto in njenega zaročenca Guida Badina. Dekle je pred nekaj meseci zapustilo hišo staršev in se preselilo k zaročencu. Kaže tudi, da so bili starši odločno proti mladeniču, ki naj bi bil nekoliko čudaški. Zadnje čase pa so se baje pobotali, tako da se je že govorilo o poroki in o darilih. Guido Badino je znan kot ljubitelj strelnega orožja. Do lani je bil član fašistične mladinske organizacije «Giovane Italia». Karabinjerji so odšli na dom Guida Badina, ki ga pa ni bilo doma. Počakali so ga in fant je prav kmalu prišel. Z njim je bila tudi Dorella Graneris. Preiskali so stanovanje in njegov avto, opel rekord 1700 modre barve. V stanovanju so izsledili dva samokresa, ki pa baje ne ustrezata onima, s katerima so neznanci streljali na družino Graneris, v avtu pa so našli tulec kalibra 7,65, ki je bil skoraj gotovo izstreljen iz berette, s katero so morilci izvršili pokol.
Doretto in njenega zaročenca so takoj prepeljali v kvesturo, kjer so ju dalj časa zasliševali. Po treh urah je policijski funkcionar, ki ju je zasliševal, ob upoštevanju podatkov, do
katerih so prišli karabinjerji in policija ter ob dejstvu, da bil tulec, ki so ga našli v Badinovem avtu povsem enak onim, ki so jih našli v sobi, kjer je prišlo do pokola, sklenil pripreti oba zaročenca, dokler ne bodo obdukcija in nadaljnje preiskave pojasnile nekaterih okoliščin. Kar zadeva položaj Dorette Graneris
in Guida Badina, so na policiji izja-vili, da obstajajo hude indicije, ki ju obtožujejo, doslej pa ni mogoče g'ovoriti o dokazih.
(Na telefoto ANSA: grozljiv prizor v sobi, kjer je prišlo do zločina. Na skrajni desni je truplo Sergia Gra-
Sindikati pravijo, da je dokument komisije preveč optimističen in da ne vsebuje stvarnih napotil za premostitev gospodarske krize. V bistvu izvršna komisija ugotavlja sedanjo gospodarsko krizo, vidi nekatere znake skorajšnjega izboljšanja ter pravi, da ne more reči, kdaj se bo kriza končala.
Sindikalne organizacije pa, ki zastopajo 37 milijonov delavcev vključenih v 30 sindikalnih organizacij, ugotavljajo v svojem dokumentu, da mora imeti politika gospodarskega pospeševanja za osnovni cilj zmanjšanje brezposelnosti z uvedbo načrtovane in usklajene razvojne gospodarske politike, ki mora sloneti predvsem na pobudah javnih ustanov. Poleg tega sindikati zahtevajo v okviru boja za zagotovitev dohodkov in kupne moči delavskih plač, da se v vseh državah uvede takšna davčna pohtika, ki bo upoštevala nizke plače in da se uvede na evropski ravni strogo nadzorstvo nad cenami.
Pirelli napoveduje odpuste z dela
MELAN, 14. — Tukajšnje sindikalne organizacije so vse mobilizirane v boju proti napovedanim odpustom v družbi Pirelli. Ta je sporočila, da namerava odpustiti z dela 1.450. delavcev v raznih obratih v Lombardiji in Piemontu. Samo v milanski pokrajini naj bi izgubilo delo 750 delavcev. Sindikalne organizacije poudarjajo, da je ta sklep družbe Pirelli v popolnem nasprotju s sedanjimi prizadevanji za ohranitev zaposlitve in je zato nesprejemljiv.
Diktatorja Franca že tretjič operirali
MADRID, 14. — Zdravniki so danes že tretjič v 11 dneh operirali starega španskega diktatorja Franca, potem ko so ugotovili ponovno močno želodčno krvavitev. Med prejšnjo operacijo so Francu že odstranili dve tretjini želodca, kaže pa da so šivi popustih, zaradi česar so ga morali danes spet operirati. Iz neuradnih krogov poročajo, da je prišlo do hudega spora med Francovimi svojci, še zlasti njegovo hčerjo in zdravnik-. Francova hčer je namreč prepričana, da bi bilo za očeta mnogo bolje, če bi ga pustili v miru umreti, saj nimajo najmanjšega upanja, da bi mu rešili življenje. Kljub operaciji se Francovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, čeprav je notranja krvavitev prenehala.
Sestavljena prva angolska vlada
Nasci-
ministr-
LUANDA, 14. - Lopo De mento je bil imenovan za skega predsednika prve vlade Ljudske republike Angole. De Nascimento je bil tudi predsednik začasne vlade, ki so jo sestavili pred proglasitvijo neodvisnosti. Premier nove države je star protikolonialistični borec, saj je preživel dolga leta v
nerisa, levo pa sloni ob mizi njegov . zaporih zloglasne portugalske politič-tast Romolo Zambon.)	I ne policije.
m......................................
DEMONSTRATIVNA ZMAGA SKRAJNE LEVICE
De Azevedova vlada klonila zahtevam gradbenih delavcev
Socialisti ostro kritizirali vladno popustljivost
LIZBONA, 14.	— Portugalska
vlada je danes navsezgodaj sklenila ugoditi zahtevam delavcev, ki so dalj časa oblegali palačo Sao Sento. Ob 5. uri je sindikalna komisija, ki se je pogajala z vlado, sporočila, da je predsednik vlade admiral De Azevedo pristal na zvišanje mezd gradbenih delavcev. G.asnik vlade je poudaril, da bodo novo delovno pogodbo podpisali 27. novembra. Predsednik vlade, je izjavil glasnik, je pristal na delavske zahteve, priznal je, da je treba okrepiti investicije na področju gradbinstva ter je sklenil u-vesti preiskavo o delovanju ministra za delo.
Na podlagi doseženega sporazuma se bo najmanjša plača gradbenih delavcev zvišala od 6.900 e-skudov na 8.000 eskudov, kot so zahtevali sindikalni predstavniki. Po zaključku pogajanj je bila seja vlade, ki je bila po vsej verjetnosti posvečena težavnim pogajanjem med predsednikom vlade De Aze-vedom in predstavniki gradbenih delavcev. Po sporočilu o doseže-
ci uprizorili sprevod po mestu ter tako dali duška svojemu zadovoljstvu.
Socialistična stranka je ostro obsodila dejstvo, da je vlada popustila ter je napovedala izredno zasedanje izvršnega odbora.
Podpredsednik ustavodajne skupščine je medtem odločno demantiral vest, ki jo je objavil neki časopis in po kateri naj bi se ustavodajna skupščina preselila v Porto, ker da v Lizboni ni varna. S svoje strani pa je dnevnik «A Capital» objavil vest, da so na zadnji seji sveta revolucije nekateri delegati zahtevali zamenjavo generala Ote-la De Carvalha na čelu celinskega operativnega korpusa. Namesto njega naj bi imenovali kapetana Vasca Lourenca, sedanjega glasnika sveta revolucije in pristaša tako imenovane skupine «Melo Antunes». O-menimo naj, da se De Carvalho že dalj časa ne udeležuje sej sveta revolucije, ker se ne strinja z njegovo sedanjo politično linijo.
Levičarski tednik «O Jornal» trdi v svoji zadnji številki, da bo, še-
nem sporazumu so gradbeni delav-ista začasna ■ vlada morala v krat-
kem sprejeti vrsto težavnih in bolečih odločitev proti nekaterim družbenim razredom, ki skušajo ohraniti svoje privilegije. Kar zadeva zadnji spor med vlado in gradbenimi delavci je dnevnik mnenja, da je šlo za spopad med portugalsko komunistično partijo in njenimi zavezniki na eni strani in Azevedovo vlado na drugi. Prvi krog, pravijo, se je zaključil z zmago komunistov.
Mnogi se sprašujejo, če bo šesta začasna vlada, kljub pozivu predsednika republike Costa Gomesa k enotnosti, utegnila premostiti sedanje težave, potem ko je morala kloniti pritisku in nasilnim metodam, s katerimi so gradbeni delavci podkrepili svoje upravičene zahteve. Tudi za vlado se govori, da bi jo premestili na sever, po vsej verjetnosti v Porto, kjer da bi bila bolj vama.
LIZBONA, 14. — Generalni tajnik portugalske KP Alvaro Cunhal je danes popoldne odpotoval na obisk v Madžarsko, Sovjetsko zvezo in v Romunijo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SESTANEK NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN DEŽELNEGA SVETA
Ne le za Trst, temveč za vse področje dežele pomen sporazuma med Italijo in Jugoslavijo
Predsednik Comelli je poročal o razgovoru z Morom - Poseben poudarek sodelovanju dežele pri izvajanju sporazumov
Včeraj so se v Trstu sestali načelniki svetovalskih skupin deželnega sveta, katere je sklical predsednik Arnaldo Pittoni, ki so razpravljali o italijansko-jugoslovan-skem sporazumu na osnovi poročila predsednika deželnega odbora Comellija. Na sestanku so bili prisotni Rigutto za KD, Colli za KPI, Zanfagninj za PSI, Lonza za PSDI in Bertoli (PLI) za mešano skupino. Prisotna sta bila tudi podpredsednika Moschioni in Varisco.
V	uvodu je predsednik Pittoni podčrtal važnost italijansko-jugo-slovenskih sporazumov ne samo za Trst, temveč za celotno področje Furlanije-Julijske krajine. Zato je tudi bil pravilen postopek rimske vlade, ki je obvestila deželni odbor o vprašanjih pogodbe, ki neposredno zanimajo deželo in njen razvoj.
Predsednik Comelli je nato pojasnil, da je deželni odbor v skladu s stališči deželnega sveta uradno zahteval od vlade, da je vprašala za mnenje o vprašanjih sporazuma z Jugoslavijo, ki neposredno zanimajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Comelli je nato poročal o sestanku s predsednikom vlade Morom in o zadnji seji deželnega, odbora. Nato je predsednik še poročal o raznih določilih sporazuma, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva, na zaščito manjšin in na razna vprašanja medsebojnega sodelovanja.
V	razpravo so nato posegli razni predsedniki skupin. Tako je za mešano skupino Bertoli govoril o stvarni vsebini nove svobodne cone, načelnik svetovalske skupine KPI Colli pa je podčrtal velik pomen sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in to iz političnega, gospodarskega in socialnega zornega kota. Nujno je tudi, da še ustvarijo novi odnosi z neposredno zainteresiranimi krajeimimi skupnostmi in treba je ustvariti tudi nov odnos med deželnim svetom in sosednjimi področji.
Načelnik svetovalske skupine PSI Zanfagnini je dejal, da je vlada vodila pogajanja korektno in da je korektno obvestila deželo. Podrobneje je obravnaval zanimive perspektive sodelovanja in razvoja, ki jih odpira italijansko-jugoslovanski sporazum. Končno je dejal načelnik demokristjanske svetovalske skupine Rigutto, da je odbor časovno pravilno postopal in da mora sedaj svoje delo nadaljevati. Podčrtal je tudi nujnost, da bodo v mešanih odborih, ki bodo imenovali za posamezna vprašanja, zastopani tudi strokovnjaki, seznanjeni s stvarnimi potrebami dežele Furlanije-Julijske krajine.
V	ponedeljek se bo sestala svetovalska skupina KPI skupaj s komunističnimi parlamentarci dežele Furlanije-Julijske krajine in bo preučila sporazum ter se dogovorila ža pobude, ki jih bodo sprejeli komunisti po podpisu sporazumov. Razpravljali bodo o novem razdobju odnosov in o novih možnostih ovrednotenja dežele in njene vloge. Zato mislijo komunisti sprožiti v parlamentu in deželnem svetu u-strezne pobude, da se ovrednoti dežela in da se ustvarijo novi odnosi med deželo in državo. Pri tem so še posebej podčrtali izvajanje sporazumov in vlogo dežele pri razvoju gospodarskega sodelovanja ter pri polnem priznanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Končno so se komunisti dogovorili za ustrezno akcijo in za ustvarjanje čim širše enotnosti političnih sil pri izvajanju sporazumov.
temo «Nova politika v deželi ter v | tržaški občini in pokrajini v podporo delavskih bojev, za premostitev krize». Poročilo bo podal Jurij Qan-ciani, član pokrajinskega tajništva. Predsedoval bo Giovanni Bertolotti, načelnik komisije za delavska vprašanja. Zaključke bo povzel Giorgio Rossetti, tajnik federacije.
Danes in jnlri V. kongres ZKMI
Danes in jutri bo v Trstu, v dvorani Ljudskega doma v Ulica Madonnina 19, V. kongres ZKMI v, pripravo na 20. vsedržavni kongres.
Poročilo na temo «Politična enotnost slovenske in italijanske mladine za premostitev krize in da se zagotovi državi bodočnost miru, demokracije in napredka», bo podal pokrajinski tajnik Sergij Slavec. Sledila bo razprava. Nato bodo izvo-
lili nove vodilne organe federacije ZKMI in delegate na vsedržavni kongres.
Osrednje vodstvo ZKMI bo zastopal Pietro Lapiccirella, predsednik svetovne federacije demokratične mladine.
Sestanek med
vodstvi KD in PSI
V Trstu so se na sedežu deželnega sveta sestali deželna tajnika KD in PSI Tonutti in Tringale, načelnika svetovalskih skupin Rigutto in Zanfagnini in predsednik Comelli. Razpravljali so o stališčih obeh strank kot izhajajo iz sklepov vodstvenih organov in kot so bila pojasnjena med debato v deželnem svetu. Po sestanku niso izdali nobenega uradnega sporočila. Danes se bo delegacija KD sestala v Vidmu s predstavniki PSDI in PRI.
SKLEP NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIM
V torek razprava v občinskem svetu o resni tržaški politični krizi
Zadnja tormainost za uradni pričetek krize tržaške občinske uprave
V torek se bo sestal tržaški občinski svet in bo razpravljal o krizi občinske uprave. To je sklep načelnikov svetovalskih skupin, ki so se sestali včeraj opoldne na občini. Načelniki svetovalskih skupin so tudi razpravljali o pravnem vidiku vprašanja v zvezi z odbornikom Ga-sperinijem, ki, kot znano, ni odstopil. Sklicevali so se na razsodbo državnega sveta znano z latinskim izrazom «prorogatio» od septembra 1973. Državni svet je namreč takrat odločil, da ostanejo občinski odbori in župan na svojem mestu in da opravljajo redne upravne posle, tudi kadar podajo ostavko, vse dokler ni izvoljen nov odbor in župan, ali ni imenovan komisar. Nekaj podobnega se je že zgodilo v tržaški pokrajini med razpravo v devinsko-nabrežinskem svetu, ko je novi občinski svet sklical še stari župan Legiša in ki je torej ostal na svojem mestu vse, dokler ni prevzel županskega mesta novoizvoljeni župan posl. Škerk.
Na dnevnem redu torkove seje je
Ulili,....................................................llllllllllllllln.ululi
PREDSEDNIK IBC DR. CALAZANS V TRSTU
V okviru industrijske cone na Krasu tovarna za predelavo brazilske kave?
Brazilci zadovoljni s poslovanjem stalne zaloge v prista-Župan Spacciai za pobratenje Trsta s Santosom
razprava o odstopu in izvolitev novega odbora. Seveda pa bodo v torek razpravljali izključno o krizi občinske uprave in bodo formalno odložili drugo točko dnevnega reda na prihodnjo sejo občinskega sveta. Komunisti so na seji načelnikov skupin predlagali, da bi že sedaj določili, da se bo občinski svet ponovno sestal čez teden dni, kar pa ni bilo sprejeto, saj se pogajanja o rešitvi krize sploh še niso pričela.
Načelniki vseh skupin so se tudi dogovorili, da bodo o ceni metana razpravljali na seji načelnikov skupin, ki bo prihodnji teden. Občinska uprava mora namreč formalno odgovoriti na zahtevo pokrajinskega odbora za cene. Občinski svet pa ne more razpravljati o nobenem vprašanju, ker mora prej — kot to določa zakon — izčrpati dnevni red, ki predvideva izvolitev župana in občinskega odbora.
S torkovo sejo tržaškega občinskega sveta bo torej izpolnjena tudi zadnja formalnost za uradni pričetek krize tržaške občine. Zelo težko pa je predvideti, kdaj se bo nato občinski svet ponovno sestal, saj se, kot že rečeno, pogajanja med strankami sploh še niso pričela. 0-čitno pa je tudi, da bo rešitev krize v Trstu odvisna od rešitve, ki jo bodo našli na deželni ravni in od novih odnosov med strankami v o-kviru deželne uprave.
Danes odprtje razstave del Vittoria Bolaffia
V palači Revaltella- . v Ul. Diaz 27 bo danes ob 18. uri otvoritev posmrtne razstave goričkega slikarja Vittoria Bolaffia. Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ob delavnikih, ob praznikih pa le od 9. ilo '13. ure. Ob ponedeljkih bo zaprla.
Ob prvi obletnici smrti Albeja Steinerja je tržaška občina pripravila razstavo njegovih del. Razstavo bodo odprli danes ob 12. uri v palači Costami.
niscu
Predsednik IBC dr. Calazans med ogledom skladišča kave v pristanišču.
V okviru predvidene italijansko -jugoslovanske cone na tržaškem Krasu bi lahko nastala industrija, ki bi prevzemala brazilsko kavo v kontejnerjih ter jo pripravljala za razpečevanje na tržiščih vzhodnoevropskih dežel. Zamisel je sprožil predsednik Intituto Brasileiro do Cafè dr. C Calazans na včerajšnji tiskovni konferenci. Tako bi se dovoz kave v tržaško luko, ki je že dosegel občutne razsežnosti (kava s stalne brazilske zaloge se je še pred časom prodajala le na italijansko in francosko tržišče, od 2. oktobra letos pa v vse dežele Evropske gospodarske skupnosti), še znatno povečal in bi Trst dokončno
• Danes, 15. novembra, ob 9.30 bo	t-~ - ---- —- — ----——
v dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma- utrdil svoj položaj prve uvozne luke
donnina 19 pokrajinski aktiv komu- . za aavo v Evropi.
nističnih delavcev. Razprava bo na I Predsednik IBC dr. Calazans je
12. IN 13. NOVEMBRA
Deželna delegacija KPI na obisku v Ljubljani
Razgovor s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom in tajnikom Šetincem
V Ljubljani je bila 12. in 13. novembra gost centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije delegacija deželnega komiteja KPI Furlanije - Julijske krajine. Delegacijo KPI je vodil deželni tajnik in član CK Antonino Cuffaro, sestavljali pa so jo načelniki svetovalske skupine deželnega sveta Mario Colli, odgovoren za slovensko komisijo Dušan Lovriha, tajnik pordenonske federacije Giovanni Migliorini, tajnik go-riške federacije Tullio Paizza, tajnik videmske federacije iin član CK Renzo Pascolat ter tajnik tržaške federacije in član centralne nadzorne komisije Giorgio Rossetti.
Predstavnike deželnega komiteja KPI je v Ljubljani pozdravila delegacija, ki jo je vodil "sekretar CK Franc Šetinc, sestavljali pa so jo predsednik komisije CK za mednarodna vprašanja in za odnose z drugimi partijami Radko Močilnik, tajnica komisije Ida Zajc, sekretar o-balne konference Zveze komunistov Koprščine Alojz Ceglar in sekretar Zveze komunistov Nove Gorice Miha Ravnik. Ob zaključku razgovorov se je delegacija sestala s predsednikom Francem Popitom. Delegacija si je ogledala «Formo Vivo» v Kostanjevici, papirnico Krško in gradnjo nuklearne elektrarne.
Med obiskom je tajnik Cuffaro podal za ljubljanski radio in tele-
vizijo daljšo izjavo o srečanju in predvsem o podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
General S. Coniglio novi poveljnik tržaškega vojaškega območja
Divizijski general Ivan Fantasia je včeraj zapustil poveljstvo tržaškega vojaškega območja. Naslednik mu je divizijski general Salvatore Coniglio, iz Vidma, kjer je poveljeval diviziji «Mantova».
Novi poveljnik, ki je bil leta 1940 imenovan za podporočnika, je imel do sedaj odgovorne- naloge tako na poveljstvu kot pri generalnem štabu. Poveljeval je 67. pehotnemu polku in pehotni diviziji «Folgore». Bil je tudi načelnik glavnega štaba šole mehaniziranih in oklepnih čet in poverjeno mu je bilo tudi poveljstvo 3. armadnega korpusa. Bil je tudi načelnik nekega oddelka glavnega vojaškega štaba.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
dopotoval včeraj v naše mesto iz Londona, kjer se je udeležil zasedanja Mednarodne organizacije za kavo (ICO), in sicer na povabilo deželne uprave. Dopoldne se je srečal z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem, s katerim sta obravnavala možnosti tesnejšega sodelovanja med poslovnimi krogi iz Brazilije in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V zvezi z zamislijo o tovarni za predelavo kave na Krasu je bila na sestanku poudarjena umestnost, da bi tržaška trgovinska zbornica in predstavniki IBC v našem mestu skupno pripravili ustrezno študijo.
Brazilsko odposlanstvo, ki ga poleg dr. Calazansa sestavljajo nekateri njegovi ožji sodelavci, je pozneje obiskalo tržaškega župana Spaccinija, ki se je predstavniku IBC zahvalil za izbiro našega mesta — poleg Bejruta in Hongkonga
—	za sedež stalne zaloge surove kave brazilskega izvora. Ing. Spac-cini je izrazil željo, da bi se Trst pobratil s kakšnim brazilskim mestom in je v tej zvezi posebej o-menil Santos, ki je, prav tako kot Trst, važno pristanišče za promet s kavo. Dr. Calazans se je nato sestal s predsednikom pristaniške u-stanove Tonuttijem in predsednikom trgovinske zbornice Caidassi-jem ter si ogledal skladišča v novi luki (štev. Sl in 53), kjer je spravljena kava na stalni zalogi. Ob tej priliki je dr. Calazans dejal, da se bo na našo luko1 po vsej verjetnosti naslonila tudi Mednarodna družba za kavo, ki združuje vse dežele pridelovalke te industrijske kulture.
V vrsti številnih sestankov s predstavniki tržaškega -poslovnega sveta je dr. Calazans s sodelavci izkoristil nekaj časa tudi za tiskovno konferenco, časnikarje je opozoril na težave, ki jih je povzročila zmrzal v letošnjem juliju, tako da bo letošnji pridelek kave v Braziliji dosegel komaj kakih 8 milijonov vreč (po 69 kg), medtem ko znaša poprečna letina 28 milijonov vreč. Temperatura se je 19. julija na nekaterih področjih znižala na —6°C, tako da je na milijone kavovcev popolnoma uničenih. Brazilska vlada bo izkoristila to «ugodno» priložnost za temeljito obnovitev nasadov, v pričakovanju novega pridelka pa bo segla po zalogah. ki znašajo danes okrog 27 - 28 milijonov vreč. S poslovanjem stalne zaloge v Trstu so Brazilci zadovoljni, praksa pa je med drugim pokazala, da je tukajšnje podnebje še posebno prikladno za skladiščenje kave. Ponovno odprtje Sueza je nadalje omoeočilo boljše povezave med tremi brazilskimi zalogami v tujini — Trst, Bejrut in Hongkong
—	tako da je v prihodnje pričako-1 vati nadaljnjo okrepitev prometa s
kavo čez našo luko. V tem pogledu je posebno zanimivo tudi sosedno jugoslovansko tržišče, ki prevzema sedaj poprečno po pol milijona vreč brazilske kave na leto.
DELOVANJE SGZ
Važno obvestilo za male operaterje
Slovensko gospodarsko združenje poziva vse male operaterje, obrtnike, gostince in male trgovce, ki niso še nikoli izpolnili prijave IVA, bodisi ker niso presegli petih milijonov prometa, ali pa ker so šele letos začeli z dejavnostjo, naj se nujno zglasijo v uradih Združenja v Ul. Cicerone, 8/b od 8.00 do 17.00 ure vsak dan, razen sobote. Sestaviti je namreč treba čimprej prošnjo za dodelitev številke IVA — partita IVA in za vsa potrebna pojasnila o tem režimu. Opozarjamo vse operaterje, da so dolžni imeti številko IVA tudi tisti, ki so tega davka oproščeni, ker ne presegajo dveh milijonov lir letnega prometa.
• Na predlog predsednika Vsedržavne zveze trgovcev «Confcommer-cio» Orlanda, je bil predsednik tržaškega združenja trgovcev G. Del Rossi včeraj imenovan za člana glavnega sveta vsedržavne trgovske zveze. Pred Del Rossijem, ki bo v vodstvu «Confcommercio» zastopal interese trgovskih in turističnih krogov iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine. so bili člani glavnega sveta organizacije tudi prejšnji predsedniki tukajšnje zveze trgovcev F. Vene-zian, E. Vatta, R. Hausbrandt in A. Rigoletti.
• Danes, 15. novembra, z začetkom ob 19.30 bo v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, praznik včlanjevanja v KPI za leto 1976 in proslava oktobrske revolucije. Govorila bosta Jelka Gerbec, članica tajništva federacije in senator Silvano Bacicchi. Nastopili bodo pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine s sporedom borbenih in ljudskih pesmi ter recitatorja Stane Raztresen in Piero Panizon. Sledila bo prosta zabava.
Spaccini in Pittoni o mednarodnem shodu antifašistov v Atenah
Tržaški župan Marcello Spaccini in predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni sta poslala atenskemu županu Papateodoru brzojavko v znak solidarnosti z mednarodno manifestacijo proti fašističnim režimom v Čilu in drugih državah.. ,' J
nurrro'
iiujj
Zamisel o trajektni zvezi Trst-Dalmacija
Predsednik tržaške letoviščarske ustanove ing. Tombesi se je včeraj v Rimu sestal z ministrom za trgovinsko mornarico Gioio, kateremu je predočil vrsto vprašanj v zvezi s tržaškim pomorskim turizmom. Pri tem je poudaril zlasti zamisel, da bi vzpostavili iz naše luke redno trajektno zvezo s Puljem in Dalmacijo. Zveza bi bila dobrodošla zlasti v poletnih mesecih, saj bi turistom in avtomobilistom prihranila dolgo pot vzdolž istrske in dalmatinske obale in zamudne postanke na meji. Za to zamisel se že dalj časa ogreva Tržaški Lloyd, razgovori ing. Tombesija v Rimu pa so pokazali, da bi ministrstvo za trgovinsko mornarico brez težav pristalo na uresničitev te pobude.
Rimski razgovori predstavnika letoviščarske ustanove so veljali še obalnim pomorskim zvezam v okviru družbe «Navigazione Alto Adriatico» in ureditvi morskega parka pri Miramaru.
SINOČI V MLADINSKEM KROŽKU
Vprašanje mamil na okrogli mizi
Mladinski krožek iz Trsta je sino či priredil okroglo mizo o perečem vprašanju mamil. Ta nadvse zapleteni družbeni pojav, ki je v zadnjih letih postal množičen ne samo v Evropi in Italiji, temveč tudi v našem ožjem okolju, so nazorno in temeljito obdelali novinar Vojmir Tavčar, psihiater dr. Martina žmuc iz Ljubljane, psihoanalitik Hektor Jogan ter tržaški duhovnik don Mario Vatta, pobudnik centra solidarnosti. Beseda je tekla o današnjem položaju, o značilnostih mamil, o zakonodaji, ki urejuje vprašanje, o vzrokih ter interpretacijah začenjanja uživanja mamil ter o možnih izhodih.
Odziv na to okroglo mizo je bil precejšen, saj je bila dvorana krožka nabito polna.
Ob izidu knjige
SLOVENCI V ITALIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
doslej najobsežnejšega in najtemeljitejšega dela o tej problematiki, vabi Založništvo tržaškega tiska na predstavitev, ki bo V BARU KULTURNEGA DOMA V TRSTU V SREDO, 19. NOVEMBRA, OB 11.30.
Pri predstavitvi bodo sodelovali uredniki knjige Janko Jeri, Gorazd KušeJ, Vladimir Klemenčič, Svetozar Polič in avtorji iz zamejstva, ki so v njej zastopani s svojimi prispevki Karel Šiško-vič, Boris Race, Aleš Lokar, Drago Štoka, Lucijan Volk in predstavniki Cankarjeve založbe, založbe Lipa in Založništva tržaškega tiska, ki so knjigo skupno izdali.
PD «VALENTIN VODNIK»
IZ DOLINE
vabi na razstavo grafik FRANKA VEKJETA, ki bo odprta še danes, 15. novembra, od 18. do 20. ure in jutri. 16. novembra, od 14. do 18. ure.
BIVŠI AKTIVISTI «F TRŽAŠKEGA OZEMLJA
priredijo jutri, 16. novembra, ob 17.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
PROSLAVO 30. OBLETNICE ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Na sporedu govor ter kulturni program, ki ga bodo izvajali člani Stalnega slovenskega gledališča in pevski zbor V. Vodnik iz Doline.
Vljudno vabimo bivše aktiviste, da se proslave gotove udeležijo SKUPINA BIVŠIH AKTIVISTOV
Gledališča
Kino
Jutri, 16. novembra, ob 17. uri v FINŽGARJEVEM DOMU na OPČINAH
ob svoji 5. obletnici obstoja bo igral
ansambel « GALEBI »
Gost večera bo ANSAMBEL « TAIMS ».
Prisrčno vabljeni!
PD «F. VENTURINI»
OD DOMJA
' priredi koncert rudarskega pevskega zbora
«LOŠKI GLAS»
iz Lok pri Zagorju ob Savi, Nastopila bosta tudi znana pevca, solista ljubljanske Opere tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec.
Koncert bo jutri, 16. novembra, ob 18. uri v prostorih osnovne šole pri Domju.
Vabljeni
V dvorani SPD «Igo Gruden» v Nabrežini bo v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri pisatelj BORIS PAHOR predstavil svoj najnovejši roman « ZATEMNITEV ». Po predstavitvi bo pisatelj podpisoval predstavljeno knjigo.
Vljudno vabljenj,!J(j| /{Tr
Prosveta
V prostorih PD Slovan iz Padrič bo danes, 15. novembra, ob 20.30 pet fotografov amaterjev prikazalo svoje diapozitive v barvah o Krasu.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 15. novembra LEOPOLD
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35. — Dolžina dneva 9.31. — Luna vzide ob 14.43 in zatone ob 3.28.
Jutri, NEDELJA, 16. novembra ALBERT
VREME včeraj: Naj višja temperatura 12,7 stopinje, najnižja 8,4, ob 19. uri 9,6 stopinje, zračni tlak
1021.4	narašča, vlaga 67-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, veter, burja 23 km na uro s sunki 32 km, morje rahlo razgibano, temperatura morja
14.4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. novembra 1975 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 73-letna Ida D’Angelo, 70-letni Marco Ferletta, 81-letna Antonia Goica, 86-letna Francesca Po-sarelli por. Morgan, 77-letna Maria La Preccarella, 85-letna Emma Bon-fante por. Milazzo, 81-letni Giovanni Degrassi, 67-letna Caterina Verginella vd. Benvenuti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA lEKARN (od 19 30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124.
„ -...	■ mm-
BANCA Dl. CREDITO DI TRIESTE: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	681,—
Funt šterling	1395.—
Švicarski frank	257.—
Francoski frank	154,40
Nemška marka	262,50
Avstrijski šiling	37,20
Dinar: debeli	35.-
drobni	35.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Stalno slovensko gledališče gostuje v torek, 18. t.m., ob 20. uri v Kopru; v sredo, 19. t.m., ob 20. uri v Piranu in v petek, 21. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini z dramo A. Leskovca «Dva bregova».
Slovensko amatersko gledališče gostuje s predstavo Daria Foja «Mar-kolfa» danes, 15. novembra, ob 19. uri v Dekanih in jutri, 16. novembra, ob 17. uri v Ospu.
VERDI
Dartes, 15. novembra; ob 18. uri prva ponovitev . Verdijevega «Othel-la». Dirigent Nino Sanzogno, režija Alberta Fassinija. scene in kostumi Pier Luigija Pizzija. V glavnih vlogah bodo nastopili: Karlo Cos-sutta (Othello), Piero Cappuccini (Jago), Mario Ferrara (Cassio), Dario Zerial (Roderigo), Enzo Viaro (Lodovico), Vito Susca (Montano), Raina Kabaivanska (Desdemona), Laura Zanini (Emilia).
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Danes ob 20.30: «Jaz, Bertolt Brecht štev. 2». «Piccolo Teatro» iz Milana. Režiser Streh-ler. Vstopnina:	sedeži . A 4.000, B
3.500, prva galerija 2.500, druga galerija 1.500 lir. Abonenti: (prvi dve predstavi 30 odst. popusta) sedeži A 2.800, B 2.450. prva galerija 1.750, druga galerija 1.050 lir. Dijaki 1.200 lir. Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Fratti (tel. 36-372 in 38-547).
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
Maurice Hennequin
Georges Duval
ANATOLOV DVOJNIK
(Komedija v treh dejanjih) Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija A d r i j a n R u s t j a
DANES, 15. novembra, ob 20.30 v Občinski telovadnici v DOLINI. Predstava bo pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave.
JUTRI, 16. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI.
La Cappella Underground 19.00—21.45 «Il rompicuori».
Ariston 16.30 serija madžarskih filmov: «Via dei Pompieri 25». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Il giorno più lungo di Scotland Yard». Rod Steiger, Lee Remick, Richard Johnson. Barvni film.
Fenice 16.00 «L’incorreggibile». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Di che. segno sei?». P. Villaggio, M. Melato, A. Celen-tano; R. Pozzetto, G. Radi, A. Sor-; di. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «L'isola sul tetto del mondo», Disneyev film v barvah.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00 «Il giustiziere sfida la città». Tomas Milian, Joseph Coppen. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Rollerbai!». Barvni znanstvenofantastični film. Igra James Jaan.
Capitcl 15.30 «L'assassino su Eiger». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Buona fortuna 'maggiore' Bradbury». Barvni zabavni film, v katerem igra kitajski umetnik Toširo Mifune.
Moderno 16.30 «Morte sospetta di una minorenne». Igra Mei Ferrer. Prepovedan mladini pod 18. letom
Filodrammatico 16.30 «Peccati di gioventù». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Una strana coppia di sbirri». Alan Arkin, James Caan.
Impero 16.30 «L'esorciccio». Ciccio In-grassia. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Mio Dio. come sono caduta in basso». Režiser Co-mencim. Igrajo Laura Antonelli, Alberto Lionello in Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Operazione Costa Brava - Attenti a quei due». Roger -Moore in Tony Curtis. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Il grande Gatsby». Robert Redford, Mia Farrow. Barvni film.
Radio 16.00 «Quattro bastardi per un posto aU’infemo». Barvni film.
Volta - Milje 16.30 «Il fiore delle mille è una notte». Režiser Pier Paolo Pasolini. Igrata Ninetto Da-,voli, Franco Cittì. Prepovedan mladini pod 18. letom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel	Ervin Fritz
Scena	Demetrij	Cej
Kostumi	Milena Kumar
Glasb, oprema France Lampret Koreografija	Janez Mejač
Režija	EmilAberšek
V torek, 18. novembra, ob 15.30
Mali oglasi
PRVORAZREDNI frizerski salon išče izredno kvalificirano frizerko. Telefon 764-263 od 13.30 do 15. ure.
IŠČEM DEKLE za pomoč v gospodinjstvu — družina brez otrok — dobra plača, hrana, pogoji. Možnost priučitve šivanja, tečaji. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe: škof Franc, Rožanska 8, 61000 Ljubljana.
Prispevki
V	spomin Karla čoka darujeta družini Gombač in Kuret iz Lonjerja, 10 tisoč lir za SZ Bor.
Ob nenadni smrti Josipa Bizjaka darujeta sestri Marija in Justina v njegov spomin 5.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 Ur za PD «S. Škamperle».
V	počastitev spomina prijatelja Josipa Bizjaka daruje Leonora Križman 5.000 Ur za proseški cerkveni pevski zbor in 5.000 lir za pevski zbor «V. Mirk».

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga nona in prababica
ANTONIJA G0JČA roj. G0JČA

Pogreb bo danes, 15. novembra, ob 11.45 glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi.
iz mrtvašnice
Žalujoči:	sestre Ivana, Marija,
Justina in Amalija, vnuk Edi z družino in drugo sorodstvo.
Gropada, Trst, Trebče, Gradec, 15. novembra 1975
Dne 13. t.m. nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mama in nona
MARIJA PETAR0S roj. KRIŽMANČIČ
Pogreb bo danes, 15. novembra, ob 15. uri iz hiše žalosti, Boršt št. 71.
Žalujoča družina
Boršt, 15. novembra 1975 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006)
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 83 let zapustila naša draga mama. nona in sestra
ANTONIJA PERIC vd. PERNARČIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 15. novembra, ob 15. uri iz hiše žalosti, Stivan št. 22/b na domače pokopališče.
Žalujoči: sinova Mirko in Pepi, hčere Mila, Marija in Nada, nevesti, zetje, vnuki, sestra in drugo sorodstvo.
štivan, 15. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK
3
GORIŠKI DNEVNIK
m
15. novembra 1975
OB ČETRTKOVI PREDSTAVITVI «VODNIKA»
r v'7
Cari planin, skal in narave na poti zamejske vertikale
«Vodnik po planinski poti SPDT» so predstavili inž. Sancin, dr. Dolhar, prof. Merkii ter Živa Gruden
V DRUŠTVENIH PROSTORIH
TUDI ŠKEDENJCI SO MARTINOVALI
Družabni večer ob zvokih ansambla Bordon
Drugi planinski večer, ki je bil v četrtek v mali dvorani Kulturnega doma, ni bil, po besedah dr. Sonje Mašere, predsednice Slovenskega planinskega društva iz Trsta, navaden planinski večer, temveč je bil zaradi predstavitve «Vodnika Po planinski poti SPD Trst» in zaradi nedavne otvoritve zamejske vertikale pomemben praznik. In to ne le za ljubitelje planin, ampak za celoten zamejski kulturni prostor.
Zapleteno in težavno pot «Vodnika» ter vertikalo nasploh so ob tej priliki predstavili inž. Boris Sancin, dr. Rafko Dolhar, prof Pavle Merkù in Živa Gruden. Inž. Sancin je prvi spregovoril o označevanju vertikale in o urejevanju «Vodnika». Orisal je celotno delo, ki je potekalo od prvotne zamisli Prof. Pavletiča, ki je padla približna pred osmimi leti, do 7. oktobra, ko so vertikalo odprli ter je podčrtal vlogo vseh tistih, ki so požrtvovalno sodelovali pri izvajanju načrtov.
Z zares privlačnimi diapozitivi je nato dr. Rafko Dolhar prikazal začetni del planinske poti in sicer tistega, ki gre od Peči do Nevejskega Prevala in ki je poimenovan po njegovem očetu. Čari planin, skal in narave v raznih letnih časih so z barvnimi diapozitivi povsem prišli n° izraza.
Naslednji del vertikale, ki gre Pfeko Rezije, je s prav tako posrečenimi barvnimi posnetki predstavil prof. Pavla Merkù, ki je znan kot odličen poznavalec Rezije. Merr ku je z živo besedo prikazal vasi, zaselke ter seveda sicer maloštevilno prebivalstvo te revne zemlje ter je izrazil upanje, da bo vertikala postala priložnost, da bi čim več Slovencev spoznalo Rezijo in njene ljudi kakor tudi druge predele ob tej planinski poti.
S podobno željo je nadaljnji del vertikale in sicer tistega, ki gre skozi Beneško Slovenijo predstavila Živa Gruden. Seveda je to tudi želja SPD, ki posveča svojo pot «spominu mož, ki so gore in zemljo, po katerih poteka vertikala, vzorno ljubili, obenem pa želi, da bi bila vsem vabilo in priložnost, Ga se primerno seznanijo z ozemljem, na katerem živimo Slovenci v Italiji, živa Gruden je na kratko označila karakteristične poteze beneških Slovencev ter je dejala, da je kljub temu, da ni tam pravih planin, to jzvrsten kulturni sprehod skozi kraje. naravo in ljudi.
Ob tem moramo seveda dodati, da je vse prisotne, ki so se zbrali v lepem številu, v imenu skr enske-Sa planinskega društva «Čedad», ki Je bilo pred kratkim ustanovljeno, Pozdravil predsednik Jožko Kuko-'’ac. ki je izrazil željo po stikih s tržaškim planinskim društvom.
. Pred zaključkom večera, ki ga Je zaključil Danilo Turk s pripovedovanjem svojih doživetij na poti tgralske skupine IX. korousa v Be-heško Slovenijo in Rezijo, sta bila ha vrsti še dva kratka filma, ki sta Jh posnela Carli oziroma l.ugnani lri ki sta bila posvečena planinam
vertikale.
Nazadnje naj omenimo, da bo Planinsko društvo vsak mesec prirejalo izlete, da bi bolje spoznali vertikalo.
Popravek
. S. R. od nšK nas je opozoril, da j6 NšK prejela od ministrstva za "hlturo kot letni prispevek za leto 1974 le 2,1 mil. lir ne pa 2,7 mil. k°t je tiskarski škrat povečal prispevek v njegovem pismu uredništvu, ki smo ga objavili v četrtek, t3. t.m.
Minulo sredo je tudi škedenjsko | prosvetno društvo «Ivan Grbec» pri- j redilo družabni večer za svoje člane in prijatelje. V društvenih prostorih se je zbralo primerno število ljudi, tako da se je ob glasbi, petju in plesu ustvarila prijetna domačnost. Seveda ni manjkalo klobas. zelja in drugih priboljškov, ki so jih gostje, kot se na Martinovo spodobi, zalili z dozorelim vinom. Za godbo je poskrbel sicer zreduciran ansambel Bordon, ki pa je o-pravil svojo nalogo v splošno zadovoljstvo. Žal društvo ob tej priliki ni moglo nuditi drugega kulturnega programa. Vzroke temu je pojasnil Drago Pahor, ki je v imenu društvenega odbora pozdravil vse navzoče in se v strnjenih besedah spomnil martinovanja pred 53 leti, ko so ob družabnem večeru «Dramatičnega krožka» vdrli v škedenjsko dvorano fašisti, izgnali vse občinstvo in potem dvorano tudi obdržali. Nato je spomnil poslušalce, da letos poteka 30 let obstoja prosvetnega društva, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1945, istočasno z italijanskim Circolo di cultura popolare. Ta istočasna dvojna ustanovitev je začrtala edino pravilno pot za razvoj dvojnega prosvetnega delovanja avtonomno za vsako narodnostno skunino. Velikemu razmahu prosvetnega dela — saj je pevski zbor Velesila štel kar 110 pevcev — je žal sledil ob usodnem sporu leta 1948 razkroj, katerega posledice čutimo v skednju še danes. In vendar so prav prireditve ob stoletnici čitalnice dokazale, da je v Skednju še dovolj ljudi, ki bi mogli preroditi škedenjsko prosvetno življenje, kar je za naš živelj življenjskega pomena. Svoj pozdrav je govornik zaključil z vabilom, naj v društvo sto pijo vsi, ki stojijo sedaj ob strani.
Danes dopoldne omejiti porabo vode
Na področju Devina, Sesljana, Ribiškega naselja ter obmorske ceste bo danes dopoldan, od 8. do 14. ure, po vsej verjetnosti primanjkovala voda. Zaradi del, ki jih bodo morali opraviti tehniki občinske ustanove ACEGAT na napravah vodovoda, bodo namreč občutno znižali pritisk. Vsekakor pa je možno, da bo voda vsaj delno primanjkovala tudi v določenih predelih mesta. Da ne bi prišlo do večjih nevšečnosti, priporoča ACEGAT vsem porabnikom, naj uporabljajo vodo le za nujne potrebe.
Misijon v zgoniški fari
V tem tednu potekajo v zgoniški fari misijonski dnevi, katerih namen je poglobitev verskih vprašanj ob priliki svetega leta. Poleg vsakodnevne maše v cerkvah v Zgoniku in Samatorci ter priličnih daritev v Saležu in Repniču, so dnevno na sporedu konference in srečanja z vsemi kategorijami slovenskih in italijanskih vernikov:	z
] možmi in ženami, s fanti in dekleti, j s srednješolci, s šoloobveznimi o-troki in z malčki v vrtcih, s starimi in bolehnimi ter z materami in najmlajšimi. Predmet razprave teh srečanj so tudi razna življenjska vprašanja, s katerimi se dnevno u-bada vsaka posamezna «starostna kategorija». Misijon bodo sklenili v nedeljo popoldne, ko bo procesija k preurejeni kapelici — «pilju» v Zgoniku in blagoslov novega kipa.
-bs-
® Danes, 15. novembra, ob 19.JO bo v dvorani gostilne «Topolino» pri Sv. Ivanu - Ul. R. Sanzio 23-A, praznik včlanjevanja v KPI za leto 1976 in proslava oktobrske revolucije. Govorila bosta senator Vittorio Vidah in Boris Kobal. Sledila bo hladna večerja. Vstop z vabilom.
V torek umestitev deželnega odbora za koordinacijo prometa
Včeraj se je v Trstu sestal deželni posvetovalni odbor za prometna vprašanja. Predsednik Cocianni, odbornik za promet pri deželni upravi, je orisal stališče naše dežele glede krepitve letalskih zvez s sosednimi območji Slovenije, Hrvatske in avstrijske Koroške ter Štajerske. Stališče so predstavniki deželne u-prave obrazložili v okviru VI, med-deželnega srečanja o letalskih zvezah, ki je bilo na Reki v preteklem oktobru.
Cocianni je nato napovedal skorajšnje mednarodno študijsko srečanje o mejnih prehodih, ki bo v palači Attems v Gorici v dneh 20. ;n 21. novembra. Na srečanju bodo v ospredju predvsem vprašanja, ki zadevajo ureditev in poslovanje mejnih prehodov pri Kokovem, pri Štan-drežu in pri Fernetičih : skozi ta vrata se bo namreč v prihodnje razvijal blagovni promet med našo deželo in zaledjem, v širšem merilu pa med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnimi državami. Končno je odbornik Cocianni napovedal, da bo v torek, 18. novembra, u-radno umestil deželni odbor za koordinacijo prevozov, ki ga predvideva deželni zakon štev. 47 iz lanskega leta.
Padel je s 4 metrov:
pridržana prognoza
Med delom v tržaški bolnišnici se je včeraj popoldan hudo poškodoval 60-letni Ottone Silverio iz Ul. Toro 12, delavec pri podjetju, ki v bolnišnici postavlja dvigalo. Ottone je obešal samokolnico z materialom na škripec ter je zaradi nepazljivosti padel v štiri metre globoko brezno. Pri tem si je poškodoval predvsem glavo, saj je dobil pretres možganov ter se hudo ranil. Zdravniki so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku, zaradi precej zaskrbljujočega stanja pa so si pridržali prognozo.
AMAR	auto siile
Ul. del Bosco 6	xdct	ul u- Foscolo 10
Tel: 741946	T R & T	Te| 796456
BENCIN BO DRAŽJI! JE SAMO STVAR ČASA. Lahko Vam še vedno vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
— ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE
Aut. Min. 40 4/163295 dd. 4.10.75
MEDTEM KO SO FURLANSKI INDUSTRIJE! NEZADOVOLJNI
Napovedano je podaljšanje zakona o prosti coni za Gorico in Sovodnje
Vladni zakonski osnutek predvideva podaljšanje za 10 let - V osnutku KPI predvidena demokratizacija uprave ■ Izjava senatorja Michela Martine za agencijo «Alpe-Adria»
Furlanski industrijci so z nezadovoljstvom sprejeli vest o vladnem osnutku za podaljšanje zakona o prosti coni za deset let. Njihova stanovska organizacija, Zveza in-dustrijcev, ugotovila, da bodo z u-godnostmi, ki jih bo prinesla prosta cona Gorici, zlasti industrij-cem, postavljeni v podrejen položaj, kar po njihovi oceni ustvarja razlike med operaterji. Furlanski gospodarski krogi se razburjajo spričo zvišanja kontingentov nekaterih za industrijo pomembnih surovin kot so sladkor, maslo, kakav, alkohol in jeklarski izdelki. Ker bodo goriški industrijci te surovine lahko kupili po ugodnejših cenah, bodo lahko tudi končne izdelke prodajali po ugodnejših cenah in s tem ustvarjali videmski industriji hudo konkurenco. «Nihče nima namene odvzeti goriškemu področju pridobljenih ugodnosti — pravijo industrijci — da bi nadoknadilo izgubo svojega zaledja, toda hkrati tudi ni mogoče vztrajati pri tem, da morajo posledice tega ukrepa pasti prav na sosednje obrate».
Furlanski 'industrijci predlagajo trgovinski zbornici, naj poišče način, kako bi odstranila razlike, ki se u-stvarjajo v proizvodnji med Vidmom in Gorico.
Medtem gre postopek v parlamentu svojo pot in še pred koncem leta bo parlament, ali pa samo pristojna komisija, odobrila vladni zakonski osnutek, ki predvideva podaljšanje zakona za nadaljnjih deset let. Kakor smo na kratko napovedali že včeraj, so komunisti izdelali svoj zakonski osnutek. V bistvu sta oba zakonska osnutka enaka v tistem delu, kjer je govor o listah A in B in so navedeni kontingenti za občane iz Gorice in Sovodenj (lista A) in kontingenti za potrebe industrije (lista B). Razlike pa nastajajo pri vodenju proste cone, pri u-pravljanju kontingentov, pri njihovem razdeljevanju in pri upravljanju sklada, ki se ustvarja s prelevmani.
Vladni zakonski osnutek predlaga, naj bo uprava proste cone zaupana odboru trgovinske zbornice, h kateremu bodo dodali šest predstavnikov občine Gorica (štiri od večine in dva od manjšine), enega predstavnika občine Gorica, enega predstavnika pokrajinske uprave in tri zastopnike dežele. Po vladnem zakonskem osnutku bo prelevmane pobirala trgovinska zbornica.
Komunistični zakonski osnutek je v tem vprašanju precej različen ter izhaja s stališča, ki ga je soglasno (razen enega glasu) odobril goriški občinski svet. To stališče vnaša novost, demokratizacijo upravnega organa, ki naj bi bil sestavljen v obliki konzorcija med krajevnimi ustanovami. Trgovinska zbornica naj bi pomagala pri izvajanju zakona samo kot tehnični organ. Komunisti nadalje zahtevajo, naj bi sklad, ki se bo ustvarjal iz prelevmanov, upravljala pokrajinska u-prava ter ga trošila za potrebe celotne pokrajine, medtem ko predvideva vladni zakon uporabo prelevmanov samo za občini Gorica in Sovodnje.
Zakonski osnutek KPI, ki šo ga poleg Menichina podpisala tudi Lizzerò in škerk, najprej utemeljuje posebno ravnanje v korist Gorice zaradi zastoja v njenem gospodarskem razvoju, ki je značilen za celo deželo. Naši kraji ne morejo ujeti koraka z zaledjem, ber niso samo ob državni meji, ampak tudi na robu Skupnega evropskega tržišča ter obrambnega sistema NATO. Gospodarski zastoj je posledica zgrešene splošne, zunanje in vojaške politike, zaradi česar število prebivalstva ne narašča, prav tako pa ti
kraji niso zanimivi za nova vlaganja.
Naši kraji lahko postanejo in morajo postati most za plodno sodelovanje na področju gospodarskih menjav, trgovine, kulture, turizma ter je ta vloga Gorice še posebej o-vrednotena s sedanjim italijansko -jugoslovanskim sporazumom, ugotavlja osnutek KPI.
Kot zanimivost naj navedemo še nekaj podatkov, kako razporeja kontingente vladni zakonski osnutek. Predvideva uvoz 2.000 ton goveje živine. Kontingent je ostal nespremenjen, pač pa so dvignili količino mesa s tem, da bodo 50 odstotkov teže upoštevali kot meso, ostalih 50 odstotkov pa kot kosti itd. Zvišali se bodo kontingenti kave, sladkorja, bencina (od 10.000 na 15.000 ton). Kar zadeva industrijo, je bila vne-šena novost v korist tekstilne industrije, ki je v hudi krizi. Prvič so dovolili uvoz 2.000 ton bombaža, da
bi uspešno konkurirali tekstilni industriji v nerazvitih državah, kjer je delovna sila cenejša. Zanimiv je nadalje kontingent 25.000 ton kovin ter dvojno zvišanje količine papirja in kartona.
Prav gotovo bo na odpiranje novih obrtniških in industrijskih o-bratov spodbudno vplivala tudi odločitev, da tista podjetja, ki jih bodo odprli do leta 1985, za deset let ne bodo podvržena plačevanju občinskega davka na dohodek.
V izjavi za agencijo «Alpe Adria» je senator Michele Martina, eden izmed poglavitnih pobudnikov novega zakona o prosti coni, poudaril, da bodo s fondom za Gorico ustvarili sredstva za izgradnjo avtoporta in vseh drugih infrastruktur, tako pomembnih za vključevanje Gorice v mednarodne gospodarske tokove, ki jim prek našega področja odpira pot pravkar podpisani italijansko -jugoslovanski sporazum.
KOŠIČE VA RAZSTAVA' V GALERIJI IL TORCHIO»
Andrej Košič nam je te dni priredil razstavo, ki smo si jo podzavestno pravzaprav že sami pričakovali. Gre za «mini - slike» na olju, v katerih so «vtisnjeni» izrezi našega ožjega, povečini jesenskega in zimskega okolja.
Ko bi šlo samo za to novost, se pravi za zmanjšanje formata, bi nam razstava ne pomenila kakega posebnega «premika». V resnici pa je na ter skopih površinah posebna mikavnost prav v tem, da nam tu morda bolje kot v večjem obsegu izžareva Košičeva magična skrivnost narave.
Pristop k tej pokrajini se vsebinsko bistveno ni spremenil, in se verjetno pri Košiču tudi zlepa ne bo, saj nam je on na svoji dolgi ustvarjalni poti jasno pokazal, da mu je te vrste oblikovanje le «beležka» za podoživljanje in razmišljanje o tem, kar je človeku pra-osnovno in zato tudi najgloblje človeško. Prav zato so nam ti izrezi, čeprav na videz ponovljeni, vsakokrat enkratni.
Pričujoča razstava nas nekoliko spominja na beneške vedutiste iz IS. stoletja, ki so prav tako zmanjšali «akademsko» površino platna in v zmanjšanem merilu s samo nakazanimi obrisi znova razodeli svežino čudovitega presnavljanja v na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
OB ČASU, KO SE MOŠT SPREMINJA V VINO
Ob Martinovem rame prireditve kmečkega in družabnega značaja
Drevi družabnost v Gorici in na Oslavju -nedelja v Sovodnjah ter martinovanje na
Pravijo, da se na Martinovo, ki smo ga letos praznovali v torek, 11. novembra, pokušajo nova vina. Brez dvoma ta stari slovenski rek še danes drži, saj se je po naših slovenskih vaseh, kjer se kmetje bavijo z vinogradništvom, že pred nekaj tedni mošt spremenil v vino. Martinovo obenem pomeni za kmeta konec kmetijskega leta, ko si lahko privošči počitek, ki si ga je zaslužil po neutrudnem delu na poljih poleti in jeseni. Drugi, prav tako stari slovenski rek, pravi da človek uživa v teh dneh Martinovo poletje. Pri nas naj bi se Martinovo poletje pričelo komaj včeraj, ko se je po več dneh dežja končno prikazalo sonce, ki je takoj ogrelo ozračje, tako da se je temperatura v mestu in okolici včeraj dvignila za več stopinj.
Čeprav so v slovenskih vaseh na Goriškem stari ljudski običaji, predvsem kmečkega značaja, ki so jih imeli ob sv. Martinu, šli že precej v pozabo, še vedno prirejamo ob tem dnevu prireditve, družabne večere in podobno.
Kot je že običaj, bodo tudi letos v Sovodnjah proslavljali Martinovo z zahvalno nedeljo, ki bo jutri ob 11. uri na trgu pred cerkvijo: priredi prosvetno društvo «Sovodnje». Običaj hoče, da bo domači župnik blagoslovil nova vina, nakar bo sledila pokušnja sladke kapljice, obenem bodo letos tudi «žegnali» traktorje in drugo kmečko orodje. Vedno ob priložnosti sv. Martina, sovodenjskega patrona, bodo ob 10. uri imeli v so-vodenjski cerkvi koncert, ki ga bosta izvajala organist prof. Hubert Bergant ter tenorist prof. Ludvik Ličer.. oba iz Nove Gorice.
Športno društvo «Juventina» v Štandrežu
priredi danes, 15. n ovembra, ob 20.30 v prostorih Prosvetne dvorane na Verdijevem korzu
MARTINOVANJE
Vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiunuiiiiiiiuimi
Z GORIŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
Pred sodiščem trije mladeniči ki so iz avtov kradli bencin
Devet mesecev zapora, ker je delovnim tovarišem ukradel denar
Še bolj zabavnega značaja bosta martinovanji, ki ju prirejata prosvetno društvo «Naš prapor» in športno društvo «Juventina». Društvo iz Pevme. štmavra in z Oslavja bo drevi, ob 20. uri priredilo v prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju družabno večerjo .
S tem bodo obnovili staro vaško tradicijo, ki je v zadnjih letih šla v pozabo.
Družabnost s plesom bodo drevi v Prosvetni dvoranj v Gorici priredili tudi štandreški športniki, ki upajo, da bodo imeli enak uspeh, ki so ga prejšnji teden imeli člani ŠD «Sovodnje».
Posebne pozornosti je vsekakor deležno tradicionalno martinovanje, ki ga vsako leto V hotelu «Soča» na Mostu na Soči priredi Slovensko planinsko društvo. Na tem družabnem večeru, na katerem se vsako leto zbere okoli dvesto goriških Slovencev, ne bosta manjkali zabava in dobra volja. Goriški planinci so namreč poskrbeli za tombolo, ples, jedačo in pijačo. SPD obvešča udeležence martinovanja, da bo avtobus odpeljal s Travnika točno ob 13.30, iz Podgore ob 13.35, iz štandreža ob 13.40 ter iz Sovodenj ob 13.45.
Jutri zahvalna Mostu na Soči
trebne vsote denarja. Tudi ta strošek je precej visok, saj presega 5,56 milijarde lir. Iz tega seznama gradenj je razvidno, da bo v Gorici 45 stanovanj, v Tržiču 37, v Ronkah 25, ostalih 146 pa v drugih občinah.
IACP ima v načrtih tudi popravilo starejših stavb, saj so nekatera že precej zastarela in zapuščena, ki jih uprava ni mogla sčasoma u-rejevati zaradi pomanjkanja sredstev. Za ta dela bodo potrošili 1,323 milijarde lir. Za izvedbo vsega načrtovanega dela bo morala ustanova uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in dobro porazdeliti zaposleno osebje. Vodstvo IACP si nadalje o-beta čimvečje sodelovanje občinskih uprav pri dodeljevanju zemljišč in ,za hit£o reševanje ustreznih dovoljenj.
Sindikalne vesti
Na včerajšnji razpravi je gori-ško sodišče (predsednik dr. Costa, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Pascoli, zapisnikarka Kogoj) obravnavalo zadevo treh mladeničev, 22-letnega Adriana Padovana iz Devina, Se-sljanska ulica 101, 21-letnega Giorgia Gherlanija iz Trsta, Ulica Cris-pi 75 ter 22-letnega Bruna Contija iz Devina, Sesljanska ulica 207, ki so bili obtoženi, da so 13. septembra leta 1972 ukradli v Martin-ščini iz treh fiatov 500, last Marie Luise Lazzaro, Antonia Manzinija ter Silvana Olle, okoli 15 litrov bencina ter nekaj avtomobilskih delov.
Na včerajšnji razpravi, na kateri je bil prisoten samo Adriano Pa-dovan, je slednji povedal, da se ni udeležil tatvine, marveč, da je sedel v svojem avtomobilu, ko sta prijatelja kradla bencin. Obtoženec je dejal, da sta njegova prijatelja že na zasliševanju priznala tatvine. Sodišče je nato zaslišalo tri oškodovance, ki so dejali, da jim je bila poravnana škoda, ki so jo utrpeli.
Javni tožilec dr. Pascoli je za Gherlanija zahteval 6 mesecev in 60 tisoč lir globe, za ostala dva pa oprostitev. Odvetnika, Masucci za Gherlanija in Contija ter Battello za Padovana, sta zahtevala oprostitev za vse tri mladeniče. Goriško sodišče je Gherlanija obsodilo na 5 mesecev zapora pogojno ter na 70
tisoč lir globe, ostala dva pa je oprostilo.
Druga včerajšnja razprava je o-bravnavala zadevo 35-letnega delavca Dina Zanelle iz štarancana, Ulica Marconi 29, ki je bil obtožen, da je v noči med 11. in 12. novembrom leta 1971 ukradel v slačilnicah gradbišča, kjer je bil zaposlen, več vsot denarja delovnim tovarišem, in sicer Corradu Co-cianniju 96.000 lir, Eziu Bernardi-su 2.000 lir, Giancarlu Gerinu pa
3.000	lir. Nekaj dni kasneje, ko so ga oškodovanci osumili, je Zanella tržiškim karabinjerjem priznal tatvino.
Javni tožilec dr. Pascoli je v svojem posegu upošteval, da se je Zanolla sam javil karabinjerjem in priznal tatvino, zaradi česar je zanj zahteval 8 mesecev zapora in 100 tisoč lir globe. Obtoženčev branilec odvetnik Sardo iz Tržiča je za svojega varovanca predlagal najnižjo kazen. Zanollo je goriško sodišče obsodilo na 9 mesecev zapora pogojno ter na 90 tisoč lir globe.
Nesreča na delu
Med delom v tržiški električni centrali ENEL se je včeraj zjutraj ponesrečil 35-letni delavec Armando Levato iz štarancana, Ul. Savoia 11, katerega so nemudoma odpeljali v tržiško splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili zlom desne roke, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni.
Pokrajinski uslužbenci pekam, ki so včlanjeni v sindikat jestvinarjev FILIA, so sklicali za ponedeljek, 17. novembra, sestanek s predstavniki združenja goriških trgovcev, da bi ocenili sedanji položaj ter da bi se pogovorili o začetku pogajanj za uresničitev nekaterih zahtev uslužbencev pekarn. V tiskovnem poročilu, ki ga je izdal sindikat FILIA, je rečeno, da bodo sindikalne organizacije preklicale pokrajinsko stavko uslužbencev pekarn, ki so jo oklicali za prihodnjo sredo in na kateri bi sodelovali tudi delavci drugih kategorij, če bo na ponedeljkovem sestanku prišlo do stvarnih predlogov.
Prav tako nevzdržno je stanje delavcev na gradbenem področju. V tiskovnem poročilu, ki ga je izdalo pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL, UIL in CISL, je rečeno, da niso gradbeniki doslej pokazali volje, da bi prišlo do stvarnih predlogov za podpis nove delovne pogodbe, ki jo je sindikalna federacija predložila že 24. septembra. Zaradi tega so sklenili, da okličejo enodnevno stavko, ki se bo v naši deželi vršila v četrtek, 20. novembra. Glede goriške pokrajine bodo v dvorani «Roma» v Tržiču pripravili shod, na katerem bodo sindikalisti orisali sedanji položaj delavcev na tem področju.
IACP ima v načrtih ali že v gradnji skoro 600 stanovanj
Avtonomna ustanova za gradnjo ljudskih stanovanj IACP iz Gorice je izdala posebno dokumentacijo za tisk v kateri podrobno razčlenja vsa gradbena dela, ki so v teku ali ki jih uprava ima na seznamu za skorajšnjo odobritev. Stanovanja, ki jih dokončujejo ali so gradnje še v teku jih je 307 razpršenih po raznih občinah goriške pokrajine. Celoten strošek teh stanovanj bo ustanovo veljal 6,7 milijarde lir. V Gorici bo 70 stanovanj, v Števerjanu 4, v Ronkah 14, v Tržiču 50, ostala pa v drugih občinah naše pokrajine. Nadalje bo IACP v najkrajšem času razpisala natečaj za dodelitev podjetjem gradnje 25 stanovanj za skupnih 603 milijone lir. Od teh bosta dve stanovanji zgrajeni v Gorici, pet pa v Doberdobu.
Za bodoče si ustanova prizadeva zgraditi še 253 stanovanj. Za izvedbo načrtovanih del, bo ustanova izkoristila nekatere deželne in državne zakone, ki omogočajo kritje po-
Mfrajevanjc v Števerjanu
Jutri popoldne ob 16. uri bo v župnijski dvorani v Števerjanu nagrajevanje zmagovalcev 7. športnega tedna, ki ga je septembra letos priredilo športno združenje «Brda». Ob sklenitvi nagrajevanja bodo nastopili člani dramske družine PD «Štandrež» s komedijo v treh dejanjih «Trije angeli».
0 Meseca oktobra je goriška pre-fektura odvzela na Goriškem 9 vozniških dovoljenj. Sedem dovoljenj je odvzela, ker so šoferji povzročili nesreče, pri katerih so osebe umrle ali so se hudo poškodovale, dve vozniški dovoljenji pa sta bili odvzeti zaradi odsotnosti voznika na revizijskem izpitu.
Predsedniki konzult si bodo ogledali občinske naprave
Po dogovoru, ki so ga pred nekaj tedni sklenili predsedniki rajonskih konzult na županstvu, si bodo le ti danes popoldne ogledali naprave, ki jih upravlja občinsko podjetje za e-lektriko, vodo, plin in prevoze. Predsedniki konzult naj se točno ob 15. uri zberejo pred sedežem občinskega podjetja v Ul. 9. avgusta.
PRIHODNJI ČETRTEK
V Doberdobu seja občinskega sveta
Prihodnji četrtek ob 16. uri se na redni seji sestane doberdobski občinski svet. Na sestanku bodo svetovalci v prvi točki dnevnega reda razpravljali o nedavnem podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje. V nadaljevanju seje bodo odobrili sklepe občinskega odbora, in sicer: finančna podpora sekciji ANPI iz Podgore za gradnjo spomenika, razširitev in ureditev občinskega igrišča, nabavljanje telovadnega orodja za osnovne šole na Palkišču, v Jam-Ijah in Doberdobu. Svetovalci bodo sklepali tudi o umestitvi novega profesorja za korektivno telovadbo, i-menovali bodo komisijo za dodeljevanje šolskih podpor. Ob zaključku bodo razpravljali o pristopu občine v ANCI, vsedržavno združenje italijanskih občin.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi na celovečerni koncert harfistke
PAVLE URŠIČ
ki bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih Slovenske kultumo-gospodarske zveze v Ul. Malta 2.
rati. Prav tako ima tu človek vtis, da je zmanjšani jormat poudaril v še večji meri, kot bi utegnila bolj «opisana» pokrajina, dragocenost teh jesenskih in zimskih trenutkov: v zgoščeni obliki namreč še laže beremo te Košičeve «permanentne» vtise, njegovo (in naše) iskanje zatišja v poslednji jesenski toplini in pa skozi izreze golih dreves v zimskem okolju človekovo osamelost. V obeh primerih pa nas slikar skozi te momente že s sama «barvno pesmijo» razveseljuje in vedri.
Slikar, ki nam danes to predlaga, zgleda biti premalo na tekočem s sodobno interpretacijo človeške stvarnosti. Pa vendar je Košičeva govorica, še posebno zato, ker je tudi «obrtniško» prečiščena, v nekem pogledu bolj zgovorna v svojem sporočilu od marsikaterih vrtoglavih eksperimentov.
Na razstavi smo zasledili tri zaporedne momente Košičevega snovanja: starejšo «plast» tvori pretežno z rumenim obžarjeni izrez: sledi varianta zimske pokrajine: tu nas presenečajo tonske prvine, s katerimi je on označil to ozračje; v novejših delih pa prehajamo k izroči, na videz poletni pokrajini: tu prekipeva svojska rdeča barva, taka pač, da zgleda, da se veseli lastnega izžarevanja.
m. r.
Danes pričetek pouka v 4. razredu
Danes se prične pouk v četrtem razredu slovenskega zavoda za trgovino v Gorici, ki so ga odprli na podlagi odločitve ministra za šolstvo Malfattija. Kakor je minister sporočil v svojem telegramu, je bil nadaljevalni tečaj odprt z namenom, da se zaščitijo narodnostne manjšine. Tečaj obiskuje sedem dijakov. Poslanec Albin škerk, ki je v zvezi z nadaljevalnim tečajem o-biskal pristojni urad v Rimu, nam je sporočil, da v začetku tega tedna v generalnem ravnateljstvu za strokovno šolstvo niso še ničesar vedeli o odprtju tečaja in da je ta odločitev bila sprejeta nahitroma ter prav v zadnjih dneh. Sporočil nam je svoje zadovoljstvo spričo uspeha, ki so ga dosegli goriški Slovenci v svojih prizadevanjih za prilagajanje slovenskega šolstva gospodarskim potrebam obmejnega mesta.
Popravek
V naslovu včerajšnjega članka o razmejitvi škofij je nastala napaka, ki so jo bralci lahko sami ugotovili. Ne gre namreč za pričetek gradnje cerkvenega objekta, ampak za možnost, da bi v Novi Gorici zgradili cerkev, če bodo vanjo prenesli sedež primorske škofije.
GLASBENA MATICA SPZ in ZSKP
vabijo na vpis abonmaja za glasbeno sezono 1975-1976 s petimi koncerti (Consortium musieum iz Ljubljane, pianist Ace Bertoncelj, Slovenski oktet, orkester Glasbene matice iz Trsta, zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane).
Abonmaje sprejemajo v pisarni Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 2495 in v agenciji Arturja Koshute, UL Ma-meli 5.
Cena rednega abonmaja 5.000 Ur, za dijake 2.000 Ur. Posamezne vstopnice bodo veljale 1.500 Ur.
Gorica
Y’ERDI 17.00—22.00 «Le malizie di Venere». Laura Antonelli in R. Dovali. Barvni fUm. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO «RoUerball». J. Kaan in J. Houseman. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Calore». J. Dallesandro in S. Miles. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30 «Continuavano a chiamarlo Trinità». T. HiU in B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «L'amica di mio marito» S. Kristel in W. Vaan Ammeleooy. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Irzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L’importan. te è amare». R. Schneider in K, Testi. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'eroe dell* strada». C. Bronson. Barvni filnx
Nova Gorica
SOČA «Urar iz Saint Paula», fra coski barvni film ob 18.00 in 20.( SVOBODA «Preiskava je zaključena italijanski barvni film ob 18.00 20.00.
DESKLE «Povest o dobrih ljudel slovenski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Enrico Dean, Nicoli
Biasini, Stefania Drago in Michel* Krpan.
SMRTI: 85-letna gospodinja Maria Zearo vd. Piani, 70-letni upokojenec Bruno Bin, 71-letni upokojenec Luigi Mosetti, 74-letna upokojenka Ivana Čebokli, 49-letni delavec Amante Giu-seppin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Motiv iz starega Kontovela
(Foto M. Magajna)
URBANISTIČNI NAČRT MORA UPOŠTEVATI KRAJEVNE ZNAČILNOSTI
Kako se je Kontovel razvijal pod vojaškim «Turnom Proseck»
Začetki že davno, davno v predzgodovinski dobi, toda naselje je novejšega datuma Odkod prebivalci ■ Spori za pašo s Križani, spori s tržaško občino za vinograde
Skromne najdbe predzgodovinske žgane gline ter kak ostanek iz rimske dobe pričajo, da je bil vrh, na katerem se razteza Kontovel, obljuden že v davni, davni preteklosti. Sledilo je nato dolgo obdobje, za katerega nimamo nikakršne vesti, in to vse do leta 1315, ko se omenja grad. Grad je praktično sestavljal le en stolp, ki ga je obdajal nasip, okoli tega pa je bilo še obzidje. Zato so mu v poznejših stoletjih vzdeli ime Turn Poseck. Stolp je stal na današnjih katastrskih parcelah štev. 94 in 95, ki nista pozidani, ter na parcelah 51 - 56, ki pa so pozidane. V gradu je bila v začetku posadka najemniških vojakov, pozneje pa je bilo v njem neugotovljeno šte-
niiniiiiiHieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiirmiiuiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
Višji zneski kmečkih prispevkov
V tej rubriki nai izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Vpr. : «Leta 1973 sem se zbrisala kot aktivna neposredna obde-lovalka in sem zaprosila INPS za avtorizacijo, da lahko plačujem prostovoljne prispevke. Moja prošnja je bila pozitivno rešena in sem plačevala po 100 lir tedensko vse do vključno drugega trimestra tega leta. Nekdo me je opozoril, da so medtem precej povišali prispevke, zato bi rada pojasnilo, koliko je treba sedaj plačevati in kaj bo s tistimi prispevki, ki jih nisem plačala po tarifi.» P. O.
Višina kmečkih prispevkov je v zadnjih dveh letih občutno poskočila, saj je sedanji tedenski znesek za neposredne obdelovalke kar 9-krat višji kot v letu 1973. Pa pojdimo po vrsti: do konca leta 1973 so ženske in otroci, zavarovani pri posebnem upravljanju neposrednih obdelovalcev, plačevali po 100 lir tedenskega prostovoljnega prispevka bnoški 190 lir tedensko); od 1.1.1974 do 31.12.1974 je za ženske in otroke veljala tarifa 192 lir tedensko (moški 283 lir); s 1. januarjem letos pa plačajo meški, ženske in otroci po 900 lir tedenskih prostovoljnih prispevkov, če pa so zavarovani tudi proti tuberkulozi, znaša tedenski znesek 971 lir. Nastopile so torej bistvene spremembe, njihovo sestavo in zakonito pripadnost pa bomo analizirali na koncu tega odgovora.
Našo bralko skrbi, kako bo INPS ravnal s tistimi prispevki, ki jih je do drugega trimesečja (april-maj-junij) plačala po 100 lir tedensko. Pristojni osrednji urad zavarovalnega zavoda v Rimu bo ob ugotovitvi premajhnega zneska prostovoljnih prispevkov od leta 1974 dalje izračunal skupno vsoto, ki je niste pravilno plačali in boste s posebnim vplačilom poravnala razliko. Usta-
novi INPS sedaj dolgujete 25.584 lir (razlika med prispevkom, ki ste ga po zakonskih določilih dolžna plačati, in med dejansko plačanim zneskom), od katerega je 4.784 lir za leto 1974 (92 lir razlike krat 52 tednov) in 20.800 lir za prvih ;šest mesecev letošnjega leta (800 lir razlike krat 26 tednov). Sedaj pa morate do zadnjega decembra letos plačati 11.700 lir (900 lir krat 13 tednov) za trimesečje julij-september.
Končno naj razčlenimo . skupni prispevek 900 lir, ki ga morajo kmečki zavarovanci plačati od 1.1.1975 dalje. Zakon št. 160 z dne 3. junija 1975 pod členom 17 določa, da plačajo neposredni obdelovalci za vsak dan zavarovanja 2 liri kot osnovno dajatev, 198 lir kot dopolnilni znesek in končno še dodatni forfetarni zne sek 100 lir, se pravi skupno 300 lir dnevno. Ker so kmetje zaro-vani po tri dni v tednu (ali 13 dni mesečno ali 156 dni letno), znaša tedenski prispevek 900 lir. Edino olajšavo uživajo prebivalci goratih področij, ki namesto dnevne kvote 198 lir dopolnilnega zneska plačajo le 143 lir dnevno. Novi zakon je poleg temeljitega poviška zavarovalnega prispevka u-vedel tudi načelo, da plačajo tudi ženske in otroci, ki so kot neposredni obdelovalci zaposleni v kmetijstvu, isti znesek kot moški, torej so zavarovani za 156 delovnih dni letno namesto prejšnjih 104 dni.
OLAJŠAVA ZA OBRTNIKE
Obrtnikom, ki morajo na podlagi osnovnih in dopolnilnih seznamov od 1. januarja letos plačati za izenačenje pokojnin neprimerno višje zavarovalne prispevke, so v teh dneh priznali olajšavo pri plačevanju novembrskega o-
broka. Kdor ni še poravnal celotnega obroka, ki zapade novembra, lahko namreč poravna takoj le polovico določenega zneska; medtem ko bo ostalih 50 odstotkov plačal na davkariji šele februarja prihodnjega leta, brez obresti.
OBVESTILO UŽIVALCEM JUGOSLOVANSKE POKOJNINE
Vse upokojence, ki prejemajo pri Tržaški kreditni banki samostojno ali pa sorazmerni del jugoslovanske pokojnine potom konvencije med Jugoslavije in Italijo, pozivamo, naj se najpozneje do 30. novembra t.l. zglasijo na uradu Patronata INAC v UÌ. Cicerone 8/b. Podpisali bodo pooblastilo, na podlagi katerega bo Patronat preskrbel potrebna potrdila o življenju in nezaposlenosti ter jih nato dostavil odgovarjajoči Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Jugoslaviji. DRUŽINSKA POKOJNINA IZ JUGOSLAVIJE
Vpr.: «Stara sem 47 let. Prejemam iz Jugoslavije družinsko pokojnino po možu, od katerega sem se nekaj let pred njegovo smrtjo ločila in je bil zakon razvezan po njegovi krivdi, nakar mi je bila priznana preživnma. Mož se ni ponovno poročil, zapustil pa je nezakonskega otroka, s katerim si delim pokojnino. Ker se nameravam ponovno poročiti, me zanima, ali bom obdržala pokojnino, oziroma ali bo sklenitev novega zakona vplivala na izplačevanje družinske pokojnine?»
Glede na to, da ste že dopolnila 45 let, boste pokojnino obdržala kljub sklenitvi zakona. Okolnost, da je bil vaš zakon razvezan pred smrtjo zavarovanca, v tem primeru ne vpliva na nadaljnje izplačevanje pokojnine. Do družinske pokojnine je namreč upravičen tudi zakonec zavarovanca, čigar zakon je bil razvezan brez njegove krivde in to tudi v primeru sporazumne razveze, glavno pa je, da mu je bila sodno določena dolžnost do preživnine.
vilo preprostih državljanov brez označbe izvora, od leta 1413 dalje pa so stolp varovali domačini, Kontovelci. Stolp se poslednjič o-menja kot obrambni stolp 11. 7. 1564, ko so ga dali v fevd Hansu Kobenzlu.
Leta 1338 se prvič omenja kapela sv. Hieronima, ki je po vsej verjetnosti bila na kraju, kjer je današnja cerkev, ki je posvečena i-stemu svetniku. Leta 1473 zasledimo prvo vest o gradnji cerkvice sv. Marije, ki ji še danes pravijo Nova cerkvica, medtem ko so proti koncu 16. ter v začetku 17. stoletja zgradili v vasi malo cerkev sv. Roka, ki jo je cesar Jožef II. ukinil. Leta 1788 so prodali zvonove, osem let pozneje pa tudi samo zgradbo. Cerkev sv. Hieronima so obnovili leta 1634, leta 1829 pa jo podaljšali. Leta 1834 so kontovelsko pokopališče, ki je prej obdajalo cerkev, preložili na kraj, kjer je danes.
Pri kapelici sv. Hieronima so leta 1413 v smislu sklepa tržaškega višjega sveta ustanovili vas, ki so jo najprej imenovali po sv. Hieronimu, leta 1446 pa z novim imenom Contouel. Pozneje je severozahodno od vasi zrasla nova domačija imenovana Dolenja vas. Doba, ko je nastala Dolenja vas, ni znana, toda leta 1647 sta jo sestavljali dve hiši.
Kar zadeva demografski razvoj Kontovela, se ta kaže v naslednjih podatkih: leta 1424 in 1428 je bilo tistih družin, ki so plačevale občini davke, 14, zato lahko računamo, da je vas v začetku štela kakih 70 do 80 prebivalcev.
V	prvih desetletjih je Kontovel imel zelo razgibano življenje zaradi trenja s sosednimi vasmi ter zaradi vojaške vloge, ki jo je i-mel grad. Iz leta 1421 izhaja vest, da so prebivalci Proseka imeli namen požgati Novo vas, leta 1424 pa so se devinski grofje pritožili, ker da so prebivalci Kontovela zasedli nekaj njihovih zemljišč v bližini gradu. V letih 1445, 1467, 1478, ter 1495 pa so se Kontovelci prepirali s Križani zaradi meje pod Sv. Primožem. Znano je tudi, da so leta 1463 Benečani zasedli grad in 17. novembra istega leta požgali vso vas.
V	naslednjih stoletjih je Kontovel doživel močan demografski razvoj in so leta 1647 našteli že 53 družinskih poglavarjev, tako da lahko računamo, da je Kontovel tedaj štel okoli 265 prebivalcev. Zaradi neprestanega naraščanja števila prebivalcev je 24. 4. 1766 Kontovel že dobil lastnega duhovnika. Leta 1773, ko so hiše o-številčili, je Kontovel štel 84 hišnih številk, od katerih jih je bilo osem v Dolenji vasi.
Leta 1777 so izvedli prvi popis, katerega rezultati so znani. Kontovel je tedaj štel 395 prebivalcev, od katerih so bili 204 moški, 191 pa je bilo žensk. Po poklicih je bilo moško prebivalstvo razdeljeno takole: 1 duhovnik, 74 kmečkih posestnikov, 66 kmečkih sinov, bodočih dedičev, 4 najemniški delavci, 2 sposobna za vojsko ter 47 mladoletnih fantov.
Nadaljnji demografski in gradbeni razvoj Kontovela je razviden iz podatkov naslednjih popisov in ljudskih štetij:
Leta 1796 je bilo na Kontovelu 82 domov s 511 prebivalci, leta 1818 je bilo 90 hiš s 518 prebivalci, leta 1846 so na Kontovelu našteli že 140 hišnih številk in 801

			
Pogovori o davkih

r’'tf	V
Glavobol boginje Atene
Anagrafe Tributaria Elettronica Nazionale — ATENA: tako so poimenovali ob snovanju davčne reforme zbiralno središče, kamor bi morali dotekati iz peri-feričnih ' uradov finančne uprave podatki slehernega davkoplačevalca glede prijav, premičninskih in nepremičninskih dohodkov, fakturiranja IVA itd. Prav tako bi moralo središče zaznamovati izvlečke vseh gospodarskih aktov, ki so podvrženi obvezni registraciji. kot so na primer kupoprodajne pogodbe nepremičnin, dedovanje itd. Skratka bi morala ATENA, podobno kot istoimenska starogrška boginja, biti nezmotljiva in vsevedna. Sicer posrečeno mitološko poimenovanje je po vsej verjetnosti treba pripisati očetu davčne reforme bivšemu finančnemu ministru in literatu — Pre-tiju.
Po ameriškem zgledu so takoj naročili oziroma. vzeli v najem dva ogromna kompiuterja IBM ter na stotine povezovalnih naprav, ki jih je dobavila družba Olivetti, ki ji je takrat predsedoval tedanji finančni minister Visentini. Nabavni in najemni stroški so baje znašali nad 25 milijard lir.
Po programih bi morala elektronska naprava obdelovati prijave IVA že v letu 1973, saj so s
1.	januarjem tega leta pričeli pobirati novo davščino. Preverjanje fakturiranja IVA bi moralo biti po načrtih dobra priprava, za odmerjanje dohodkov za naslednja leta, saj bi predvsem s križanimi ugotovitvami odkrivali morebitne
utaje pri poslovnem prometu ter s tem resnični zaslužek posameznega davčnega subjekta. Postopek bi se nato nadaljeval glede davčnih prijav že za dohodke leta 1974. Razdelili so že okoli štiri milijone davčnih številk. Gotovo je marsikateri naš bralec prejel svojo oznako, sestavljeno iz 16 črk in številk, ki naj bi ga kot datum rojstva spremljala vse življenje. Upravo postrojenj so dodelili nalašč za to ustanovljeni generalni direkciji, 12. po vrsti, v ustroju finančnega ministrstva.
Kaj je ATENA, ogrodje preosno-vanega davčnega sistema, doslej opravila in kakšne so njene perspektive?
Odgovor je parlamentu dalo poročilo, ki ga je sestavil finančni minister glede položaja finančne uprave nasploh in glede elektronskih aparatur še posebej. ATENA se sploh ni premaknila z začetne faze. Načrtovalci so namreč spregledali dejstvo, da je vsak še tako popoln stroj mrtva snov, če nima spretnih človeških moči, ki bi ga znali upravljati. Finančna uprava je sicer v ta namen hotela najeti celo armado več kot sedem tisoč novih uradnikov, vendar pa parlament iz doslej še nepojasnjenih razlogov ni odobril razširitve že tako in tako prenatrpanega birokratskega aparata. Najemne pogodbe za centralno aparaturo so bile odpovedane. Vse kaže, da bodo nove naprave poverili neki napol državni družbi skupine 1RI. Gotovo je, da bo ustroj ATENA v najboljšem pri-
mera usposobljen za prvo rabo šele leta 1978.
Veliki in srednji davčni utajevalci so se oddahnili, čeprav ima davčna uprava čas za ugotavljanje dohodkov vse do konca leta 1980, je malo verjetno, da bodo utegnili preveriti s sodobnejšimi metodami dohodke za obdobje 1974-1978. Računajo, da so davčne utaje samo v lanskem letu presegle 3.500 milijard lir za IVA ter okoli 5.000 milijard pri neposrednih davkih.
Medtem so pričeli zopet uvajati stare metode individualnega pregledovanja, niso se pa še zaenkrat poslužili možnosti, ki jo dovoljuje zakon, t.j. temeljitega preverjanja davčnih obvezancev, ki naj bi jih izbrali v raznih kategorijah na osnovi žrebanja.
Ne malo prahu je n.pr. dvignila vest, da je finančna straža obiskala v raznih mestih — tudi pri nas — razne profesioniste, predvsem zdravnike, kjer se po mnenju uprave skriva največ davčnih utajevalcev. Profesionisti se obiskov branijo, češ da posegajo v zaščiteno področje profesionalne tajnosti.
Ne bo odveč, če se bomo na kratko v tem oziru pomudili na pravicah, in dolžnostih kontrolnih organov pri pregledovanju zadev, ki so povezane z raznimi davščinami. ker lahko doletijo tudi malega obrtnika, trgovca in celo delojemalca.
Finančni stražniki ter funkcionarji davčne uprave imajo v dnevnih urah prost dostop v lokale, ki so namenjeni poslovanju (trgovine, delavnice, urade itd.) brez vsakega posebnega pooblastila.
Prizadeti pa lahko odklonijo vstop v zasebna stanovanja, če obiskovalci nimajo ustreznega pooblastila sodne oblasti.
Temeljni zakon IVA je v čl. 52 vnesel bistveno novost glede inšpekcije v prostorih, ki so namenjeni profesionalni dejavnosti. Do takrat so bili praktično ti prostori zabranjeni kakršnikoli davčni inšpekciji. Formulacija novih določil je precej nejasna, ker je bila med drugim predmet kompromisov in popravkov v parlamentarnih razpravah.
Po besedilu zakona imajo javni davčni organi pravico do inšpekcije v omenjenih lokalih, vedno pa le na podlagi pooblastila javnega tožilstva, če pa profesionist izvršuje svoj poklic v prostorih, ki so namenjeni izključno njegovi dejavnosti (in se torej ne nahajajo v sklopu njegovega bivališča), je dostop dovoljen, vedno s pooblastilom sodne oblasti, samo v primeru «težkih indicev glede kršitve predpisov IVA». Za odpiranje blagajn, omar in ovojev je potrebno še dodatno pooblastilo.
Mala davčna reforma je pred zaključno razpravo o poslanski zbornici; popravke bo moral nato odobriti senat. Razen nekaterih terminov so obrisi predvidenih olajšav taki, kakršne smo napovedali v naših zadnjih dveh pogovorih. Zadnja novost je rok davčne prijave za letošnje dohodke. ki ga bodo premaknili od 31. marca na 30. april 1976 ker ne bodo pravočasno utegnili dotiskati prijavnih formularjev. Našim bralcem bomo obnovili točno vsebino «male reforme», čim jo bodo dokončno odobrili.
S. O.
prebivalca. Leta 1869 je bilo 10 hišnih številk več in že 852 prebivalcev, leta 1880 so na Kontovelu našteli 178 domov in 897 prebivalcev. Deset let pozneje, torej 1890 je bilo na Kontovelu 180 hišnih številk in 931 prebivalcev. Na prelomu stoletja, 1900. leta so na Kontovelu imeli 196 hišnih številk z 936 prebivalci. Leta 1910 so našteli 204 domove s 1003 prebivalci, pri prvem štetju pod Italijo, torej leta 1921 je Kontovel štel spet komaj 985 prebivalcev, po končani drugi svetovni vojni so leta 1951 našteli že komaj 774 prebivalcev, deset let pozneje pa spet 1209, seveda gre to na račun doseljencev iz begunskega naselja.
Kar pa zadeva Dolenjo vas je ta 1796. leta štela osem hiš in 56 prebivalcev, leta 1880 trikrat več hišnih številk in 139 prebivalcev, leta 1910 je Dolenja vas štela 30 domov in 132 prebivalcev. Ta številka je najvišja številka, ki jo je dosegla Dolenja vas, ki pa jo v gornjih številkah štejemo kot del Kontovela in so torej tudi njeni prebivalci všteti med prebivalstvo vse vasi.
Po prvem obdobju normalnega naraščanja naselja se v dobi med 1796 in 1818 opaža nekakšno mrtvilo. Sledi nato obdobje močne demografske ekspanzije, ki pa se konča leta 1846. Ponovno sledi obdobje počasnega vendar trajnega naraščanja, ki sega vse tja do leta 1900. V naslednjem desetletju zabeležimo pravi demografski skok, kateremu pa sledi vse do leta 1951 naglo upadanje števila prebivalstva. Šele z močnim zunanjim posegom v letu 1961 se opaža ponoven nagel demografski razvoj, ki smo ga že prej podčrtali, ko smo omenili sosedno begunsko naselje.
Razmeroma novejši izvor naselja nam omogoča spoznati ne le dobo njegovega nastanka, pač pa tudi izvor prebivalcev. Dokument iz leta 1413 govori na splošno o Slovanih, medtem ko seznam, ki je bil sestavljen sredi 15. stoletja, nam govori, da so prebivalci Kontovela bili eden iz Grljana, eden s Proseka, eden z Opčin, e-den iz Križa, nekdo iz Senouasela, nekdo pa iz Rimnize, gotovo Ribnice. Povrh je tu priimek Scuocu-lic, ki dopušča domnevo, da je bil eden izmed tedanjih prebivalcev Kontovela balkanskega porekla.
Kmalu so nastali priimki, ki nam omogočajo z večjo gotovostjo slediti demografskemu razvoju v vasi. Že na seznamu iz sredine 15. stoletja se pojavi priimek Starec, vtem ko imamo leta 1941 priimek Črešnjar, leta 1493 imamo priimka Sonce in Klinja, pa tudi ime Danijel, ki se leta 1545 pojavi že v spremenjeni obliki Daneu. Leta 1840 imamo priimke Grlanec in Krhne, ki se je pozneje spremenil v Krhnjač, ter priimek Bri-ščak. Leta 1525 imamo nadalje tudi priimke Parovel, Prašelj in Reja, vtem ko je sin Giovannija Furlana iz Tržiča, ki se pojavi na Kontovelu leta 1525, leta 1545 že nosil priimek Furlanič.
V naslednjih sto letih so se na Kontovelu naselili še Cijak, Knez, Kranjec, Pertot, Primožič, Puntar, Regent, Štok (iz prejšnjega Štoka) in Tabalos. Tako je 1647 živelo na Kontovelu 15 družin Daneu, 13 družin Starec, 4 družine Sonce, po 3 družine Regent, Črešnjar in Klinja, po 2 družini Prašelj in po ena družina Knez, Kranjec, Krhnjač, Pertot, Primožič, Puntar, Reja, Grlanec. Od teh družin so izumrle družine Črešnjar, Knez in Tabalos, in sicer v dobi okoli leta 1660, družina Primožič je izumrla okoli leta 1680, Kranjec okoli leta 1690, Klinja okoli leta 1730, Krhnjač okoli leta 1740. V tem času pa so se začeli naseljevati ljudje z novimi priimki, ljudje, ki so se ženili s kon-tovelskimi dekleti. Tako je leta 1712 prišel na Kontovel z Opčin priimek Uršič, leta 1716 je iz Dutovelj prišel priimek Lah, leta 1768 je iz Dan pri Sežani prišel na Kontovel priimek Miklavec, leta 1772 pa iz Križa priimek Kobou. Okoli leta 1796 sta s področja Tomaja prišla priimka Gulič in Pegan, leta 1808 pa iz Krajne vasi priimek Zlobec, okoli leta 1817 sta prišla priimka Milič in Posega, leta 1823 priimek Brišček, dve leti pozneje priimek Vidic, leta 1828 iz Gabrovca priimek Furlan in okoli leta 1829 pa oriimek De Micheli.
Toda kmalu se je še bolj uveljavilo vinogradništvo, ki je prevladalo nad živinorejo, in je zaradi njega kontovelska skupnost, skupno s proseško in kriško, imela dolg in oster spor s tržaško občino. Že leta 1491 je namreč tržaška občina dobila od cesarja Friderika III. diplomo, torej dokument, ki je prepovedoval kmetom, da bi nasajali nove vinograde, kajti kmetje, ki bi radi prišli do novih, lastnih vinogradov, bi zaradi tega zanemarjali svoje delo v vinogradih, i.i so bili last meščanov. Dokument pa ni veliko pomenil in leta 1525 je občina sklenila premeriti in opisati v posebnem registru vse vinograde, ki so bili last kmetov, da bi jih lažje kontrolirala in da bi s tem preprečila sleherni poskus nasajanja novih vinogradov. Toda tudi ta poskus je bolj malo zalegel in leta 1445 so tri zgoraj omenjene skupnosti sklenile s tržaško občino «concordium» torej nekakšen sporazum.
Vendar se je boj nadaljeval in tudi ostri ukrepi, kot na primer sekanje trt, niso veliko zalegli. Leta 1647 in 1648 je občina izved-
la novo merjenje vinogradov in tudi drugih zemljišč, zaradi katerih so bili lastniki dolžni plačevati občini davek. Kljub temu se je boj med tremi skupnostmi in občino nadaljeval in so se kmetje zato obrnili na vlado v Gradcu. Leta 1659 je cesarski kapetan v Trstu izrekel razsodbo o tem, ki pa ni povsem pomirila duhov in v naslednjih letih je prišlo ponovno do nasprotij, ki so se končala šele z razsodbo iz leta 1669, ko je bila tržaška občina obsojena, da krije škodo, ki jo je povzročila s sekanjem trt.
Demografski razvoj vasi ni bil sorazmeren z ekonomskimi možnostmi kontovelske skupnosti in zato se je začel proces proletariza-cije prebivalstva. Vedno več je bi lo družin, ki so morale iskati de la izven družinskih posesti. Toda niti najemniško delo na posestvih mestnih patricijev ni zadoščalo in zato so se, pa čeprav le sezonsko, začeli ukvarjati z ribo lovom. In prav zato, ker je ta de javnost bila sezonskega značaja, ni vse do leta 1843 nobene beležke o tem. Šele podatki iz tega leta povedo, da je bilo v Barkovljah, na Kontovelu in v Križu 68 ribičev. Druge dejavnosti, s katerimi . o se prebivalci Kontovela . u-kvarjali že od tridesetih let preteklega stoletja, so kamnarstvo, zidarstvo, za nekaj družin pa sta ta dva poklica že pred letom 1846 postala glavna dejavnost.
Na Kontovelu ni nekih izrednih arhitektonskih ali dekorativnih posebnosti, pač pa se nekatere vendarle ponavljajo. V mislih imamo kalune na štev. 54, 73 in 27, kamnite stopnice na št. 189, 201, 97, 78, 87,159, 64 in 59, obokan portal imamo na štev. 71, 20 in 26, zanimive dimnike pa na štev. 26, 59, 90, 122, 124 in 125. Le del strehe v kamnu imamo na štev. 59, 122, 124 in 125. Končno imamo na stranskem zidku pri cerkvi lobanjo vklesano v kamen.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Armando Pizzinato v «Carteshis»
Tokrat sta v Trstu razstavi dveh beneških mojstrov, ki že nad trideset let vzgojno delujeta na tamkajšnji akademiji. V galeriji Tor-bandena razstavlja znameniti Saetti, s katerim smo se nekoč tam že srečali, dočim v galeriji Car-tesius prvič spoznavamo umetnost Armando Pizzinata. Žal pa le njegovo grafiko in ne tudi slik, kot na razstavah na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Dresdenu, Moskvi in Leningradu, da omenimo le tiste na tujem.
Pisatelj Mario Rigoni Štern v katalogu z umetniško besedo obnavlja grenke občutke spominov vojne v Sovjetski zvezi, ki mu jih je razhudila Pizzinatijeva zbirka jedkanic «Breze». Zato bi pričakovali videti njih večji in bolj e-novit izbor. So pa večinoma na vpogled v mapah, da bi se mogel dati čim bolj bogat prerez mnogostranosti mojstrove grafike od jedkanic, akvatint pa do sitotiskov. Dajejo pa nam seveda listi z brezami posebno prefinjen u-metniški užitek, ki ga umetnik pričara z domiselnim izločevanjem podrobnosti, poenostavljenem do bistva in redukcijo v navpičnost črt, ki jih križajo le redke poševnice, ter z istočasno kontrastno vodeno igro svetlob ir. temin ter z menjavo gostot z rdečinami, kar vse zmamlja gledalčevo oko v globino gozdov in ustvarja odmeve lirične spevnosti. Doseže pa to z najenostavnejšimi likovnimi sredstvi in skopo grafično obdelavo oblik, ki jih zadeto domišlja njegov pretanjen ustvarjalni čut.
So pa tu tudi polnejši razgledi beneške obale in življenja ob njej z liki luških razkladalcev in nosačev premoga, pa tudi bogateje zapletena kompozicija, vendar le ena, z množico ljudi: «Partizanska epizoda». Črno - belo grafiko dopolnjuje lepa vrsta rahlo obarvanih sitotiskov mojstrske izvedbe v igri čopiča, ki daje varljivo pristnost videza izvirnika. Vsi pa ponazorujejo igrivost letenja galebov. In prav v njih se kaže izstopajoče dovršena mojstrskost oblikovanja, s katerim slikar uspe sicer enakim oblikam ptičjih kril domišljati vedno znova zanimivejše, pač zahtevi različnosti kompozicij posameznih listov, najbolj u-strezne variante krivulj bodisi to v gostih jatah prepletajočih se kril, ali onih samotnega galeba, drsečega tik nad morsko gladino.
Milko Bambič
SOBOTA, 15. NOVEMBRA V’S
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Motorji
12.55	Komični filmi: Nore glave in Odrska ornai,.
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10 Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
16.00	Konjske dirke v Rimu
17.00	DNEVNIK
17.40	Program za mladino: Kitara in fagot
18.30	Poljudna znanost: Usoda Indiosov
18.55	Sedem dni v parlamentu
18.30	Nabožna oddaja
20.40	MAZZABUBU'
Gabriella Ferri bo v svojem novem showu zabavala občinstvo štiri tedne zapored, vsako soboto zvečer. Poleg nje bodo nastopili Oreste Lionello, Gianfranco D’Angelo, Enrico Montesano in Pippo Franco. Gre torej za zabaven kabaretski program, ki ga sestavljajo v glavnem rimski umetniki. Vsako izmed štirih nadaljevanj bo imelo svojo posebno ost, oziroma se bo držalo kot glavne teme posebnega zgodovinskega trenutka v Italiji, vendar pa novejše dobe, torej dobe zadnjih 25 let
21.50	Controcampo: BI UKINILI TV?
Pier Paolo Pasolini je «predlagal», naj bi ukinili obvezno šolo in TV. Pokojni pisatelj in umetnik, seveda, ni mislil resno, saj gre vendar za dve ustanovi, ki sta značilni za napredek naše dobe. Toda tudi šola in TV sta krivi, za to, da doživlja naša doba svoje krize. Pasolini je pravilno podčrtal, da konsumi-stična faza kapitalizma vodi v nekakšen genocid narodne kulture, kjer doživlja največje zlo prav tisti del proletariata, ki je komaj zapustil podeželje in se preselil v mesto, kjer še ne najde svojega ambienta. Pravzaprav je vse to posledica zgrešenega ekonomskega razvoja. In TV je tudi kriva temu. Prav tako tudi šola ni brez greha. Bomo zaradi tega šolo in TV ukinili?
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Tedenska oddaja: DRIBBLING Športni dnevnik VEČERNI KONCERT
Brass Quartet bo izvajal Edmunda Hainesa Toccato, Paula Hin-demitha Jutranjo glasbo, Roberta Sandersa Suito za Brass Quartet ter Frederika Piketa Ples in koračnico DNEVNIK
Baletni večer: ROMEO IN JULIJA Na sloviti motiv je več baletnih glasb. Shakespearova tragedija je mnoge navdihnila. Ruski skladatelj Sergej Prokofjev je 1936. leta skomponiral tisto baletno glasbo na gornji motiv, ki je naletela v svetu na najlepši sprejem. Prvič so Prokofjev balet izvajali v leningrajskem gledališču Kirov, v januarju 1940 in solistični vlogi sta izvajala slovita ruska umetnika Ulanova in Sergejev. Za koreografijo je poskrbel Lavroski, za sceno in kostume Piotr Williams
22.00	Cannon: MIREN VIKEND
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35 in 12.00 TV ŠOLA ,
Seminar, Izobraževalna oddaja. Vzgojna posvetovalnica, Pravopis, Vzpon človeka, TV leksikon, Šola brez ponavljavcev itd. SKITSKA GROBNICA
V oddaji se bomo seznanili s skrivnostnim ljudstvom Skiti, z nomadi, ki so pred 2500 in več leti živeli na območju današnje jugozahodne SZ in ki razen grobov niso pustili za seboj nobenih zanimivih materialnih ostankov Kraj nesreče — filmska burleska Obzornik
/ROČE SLEDI — vzhodnonemški film Vse Lutzove misli so usmerjene na zasledovanje in odkrivanje zločinov. Njegova obsedenost izvira iz očetove zaposlitve. Ta je kriminalist, vendar noče, da bi mu se sin vtikal v stvari, ki jih ne pozna. Kljub temu Lutz, ki sicer m velik kriminalistični talent, in njegova sošolka Karin, ki jo zadeva zanima, odkrijeta «vročo slèd». Ta sled pa ju pripelje do njihovega priljubljenega učitelja. Lutz želi sedaj zadevo potlačiti, vendar je preveč ljudi, ki je z njo že seznanjeno. Oče zato začne primer raziskovati. Učitelj ni soudeležen pri ropu na vrtu, Lutz vloži vse svoje sile, da bi svoj neuspeh zakril. In to mu tudi uspe
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični pregled
20.05 življenje je lepo — oddaja beograjske TV
20.45 TV magazin — oddaja zagrebške TV
21.40	Kojak - - serijski film
22.30	DNEVNIK
22.45
19.00
20.00
20.30
21.00
17.00
17.20
17.50
18.05
19.30
20.15 £/,.30
21.15 22.05
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
Tretji svetovni mir: ŽELEZNA , A VESA Thibaultovi — dramatiziran roman — 10. nadaljevanje Baletna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15, 20.15
Poročila, 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov, 13 30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste, 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; 18.55 Glasbeni collage; 19 10 Josip Pagliarizzi-Krilan ; 19.20 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija;
20.00	Šport; 20.50 Andrej Budal:
za bolnike; 15.40 Veliki variete;
18.00	Glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.00 Webrova opera «Abu Hassan»; 21.15 Salierijeva «Prima la musica, poi ie parole»; 22.35 Enzo Guarrini.
II. PROGRAM
7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila, 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsako-
«Na konju» (dramatiziral Jože £ar: 10-35 Glasbeni variete; 11.35 Babič); 21.30 Vaše popevke; 22 30 Jam<?s Last m njegov orkester;
Orkester tedna.
KOPER
6.30. 7.30. 12.30, 14.30,
17.30,
11.50 Zbori; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Program z V. Chiarijem:
14.00	Plošče: 15.40 Beniamino Gigli; 16.35 Filmska glasba; 17.25
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna
za dobro jutro: 7 40 Jutranja '?:la-sba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Pio šče; 10.00 Z nami je; 10 35 Prisluhnimo jim; 11.45 Orkester Lo-vables; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Tretja stran: 14.10 Plošče;
15.00	Polke in valčki; 16.45 Popevke s festivala «Split 75»; 17.00 Primorska in njeni ljudje- Med starimi goriškimi študenti; 17 15 Ansambel Farina; 18.00 Vrcčih 100 Kdaj kam kako
kilovatov; 18.35 Spored domačih viž; 19.00 Prenos RL: 20.00 Zvoki in glasovi; 21.35 Simfonični koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in ’az;
10.00 Posebna reportaža; 11.00 Lahka glasba; 1130 Drugi zvok;
12.10 Najnovejša lahka glasoa;
13.30	Preizkušajo se diletanti;
14.05 Dnevna satira; 15.10 Oddaja S pesmijo v novi teden.
reportaža; 17.50 Kič: 19.55 Plošče; 21.29 Popoff; 22.50 Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 9.00,	13.00,	15.00,
19.(X) Poročila: 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasba vam pripoveduje; 10.15 in po čem? ; 11.03 Sedem dni na radiu: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku;
13.30	Priporočajo vam. .;	14.10
S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»: 16.45 S knjižnega trga;
17.00	Aktualnosti; 17.20 Qremo v kino; 18.15 Sobotni glasbeni omnibus; 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci!: 20.00 Radijski radar: 21.30 Oddaja za naše izseljence: 23.05

Horosko
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri merno razpoloženje za zaključitev težkega posla. Nekoliko zmešnjave v družini, kar pa se bo razčistilo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naprtili vam bodo delo, ki ni v vaši pristojnosti. čemu ste ljubosumni, ko nimate razloga.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Tekmeci bi vas radi spodnesli, toda ne bo jim uspelo. V vaše čustvene zadeve hoče nekdo vtakniti prste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Če se ukvarjate s finančnimi zadevami,

lahko danes tvegate nekaj več. Zaupajte v svoje sposobnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravili boste posle, ki so vam preostali v dobi, ko niste bili zanje pripravljeni. Prijetno srečanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni, da ne zabredete v težave. Srečali boste osebo, ki vam bo vsestransko pomagala.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pri delu ne bo težav, težje bo v finančnih poslih. Ne puščajte starih poti za ubiranje novih.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vsak naj prevzame svojo odgovor-
nost in vse se bo prav izteklo. Bodite bolj objektivni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo važen dan za nekoliko zapletene finančne zadeve. Ostanite pri svojem in ne popuščajte nikomur.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlična priložnost za ureditev nekega spora. Ne zapirajte si vrat v morebitno ugladitev navzkrižij.
VODNAR (od 211. do 19.2.) Neka zadeva, ki je niste pravočasno razčistili, moti sedanje poslovanje. V večernih urah veliko presenečenje.	,	.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izk°rl: stite svoje možnosti, kajti nudi se vam izredna priložnost za uveljavitev. V družini zadovoljstvo.
Pohod galeristov
Tu, na kninskem sejmišču, kjer se navadno bohotijo paviljoni svetovno znanih zahodnonemških elektroindustrijskih koncernov, zdaj pozdravlja ljubitelja ali radovedneža »razstava sodobnih antikvi-tet« kot zlobneži ironično opredeljujejo »mednarodni sejem umetnosti 1975«. Iz ZRN, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Izraela, Italije, Kanade, Nizozemske, Svice, Španije, Velike Britanije in ZDA ponujajo 203 umetniške galerije na 25 tisočih kvadratnih metrov razstaviščnega prostora umetnost 20. stoletja kakšnih 900 slikarjev in kiparjev, pa še foto-umet-nikov in podobnih sodobnih specialnosti.
Posebnost letošnjega umetniškega sejma je ta, da sta se po osmih letih zagrizenega boja le morala sporazumeti in združiti kolonska in dusseldorfska rivala. Dobrih 40 kilometrov vsaksebi sta namreč do zdaj obe mesti kljubovali, da so v Kolnu vsako leto prikazovali, kakšen je trg ekskluzivnih, izbranih in drugih umetniških del, Dilsseldorf pa se je obračal na širši krog ljubiteljev in kupcev. Zdaj sta se mesti torej pod težo vse hujše krize na umetniškem trgu morali sporazumeti, da bosta izmenoma prirejali enoten »Kunstmarkt«, hkrati pa sta že napovedali resno vojno tradicionalnemu sejmu umetniških del v Baslu. Se več: za prihodnje leto najavljajo svoje podobne sejme ne samo v Washingtonu, marveč celo na Nizozemskem in na Dunaju. Prava vojna galeristov se torej šele začenja.
Zahodnonemški trg umetnosti je v hudi krizi. Eni krivijo za to predvsem »razbojniške« metode prekupčevalcev z grafikami, ker so jih mimo vseh signatur in oštevilčenja raamnožeivaili, hkrati pa jim zviševali cene do nerazumnih meja. Ker se je ta trg dobesedno razpadel,
skuša zdaj na novo ustanovljeno zvezno združenje galerij ZRN spet snubiti ljubitelje lepe umetnosti ter jim vračati zaupanje v solidnost svoje dejavnosti.
Obiskovalca dobesedno snubijo tudi prireditelji koinskega sejma. V katalogu pojasnjuje ugledni umetnostni zgodovinar Giinther Gercken do vseh podrobnosti razne grafične metode, oziroma stilistične smeri ter opredeljuje skoraj nedoločljivo mejo med umetniškim originalom in reprodukcijo. 2e takoj na vhodu doživiš veliko srečanje z grafičnimi umetninami in tehnikami: lesorezi in jedkanice, pa linorezi in radiranke, aquatinte (tehniko predstavlja vrsta risb Emila Nolde-
Okence v svet
ja, Pabla Picassa in Joana Miroja), pa offsetna grafika, heliogravura, razni tiski... Picasso?! Le koliko neki mora stati takšenle biser? Tudi za 800 mark ga dobiš, največ pa se giblje med 1500 in 3000 markami.
V prvem nadstropju pred pomičnimi stopnicami ne veš, kaij bi počel z »vodnim gozdom«, kot se umetniško imenuje tistih enajst velikih steklenih stebrov pod reflektorji. Ob stenah enakomerno, komaj slišno teče po vseh stebrih voda ter se blešči. Lepo, za oči vsekakor prijeten počitek. Tudi trgovci v hamburški poslovni četrti blizu glavne postaje so si umislili podobno sprostitev za obiskovalca. »Fotogeni superlativ« je delo arhitekta Nor-berta Krickeja, torej tudi (hoče biti) umetnina. Naprodaj vsekakor. Cena pač glede na velikost umetnine.
»The Electric Gallery« iz kanadskega
Toronta — prekomorski galeristi si privoščijo še največ podobnih akrobacij — vabi obiskovalca v mistično svetlobno kamero, kjer se vrtijo najrazličnejši geometrijski objekti ali liki ter kombinirajo vedno nove barvne učinke. Lepo, prijetno, ni kaj reči. Tiste majčkene igračka ste žarnice, ki se prižigajo po posebnem ritmu in pričarajo občutek zvezdnega svo da, so kar pravljičen izum. Ker pa na vhodu klokota voda v starem vodovod nem požiralniku, ki mu dela družbo umazana ovčja volna, dobiva vsa ta čarovnija še svojo »avdio-dimenzijo«.
Ali Londončani: galerija Nicholas Tread-well prodaja kipe in kipce nagih žensk, pol slečenih v skrajno realistično živi podobi, torej na vestno pobarvani »koži« in v pristni svileni črni kombineži. Kraljico Elizabeto lahko kupiš v 15 različnih po- -zah, stilih, kombinacijah, od naravne ve-likosti na konju do doprsnega kipca.
Kaj pa mi, Slovenci, Jugoslovani? Na ših galerij tu seveda ni, saj, tudi nastopati ne morejo kar takole. Od umetnikov pa najdeš v katalogu in pri galeristih samo naivce. Galerist Tomič iz mondenega otoka Sylt ob danski meji ponuja od na ših Ivana Generaliča, Mirka Horvata, Dju-ra Jančiča, Ivana Rabuzina ali Vojo Ra-dojčiča, poleg njih pa še bogato izbiro Louisa Vivina, (1861—1936), po Rousseauju najbolj znanega francoskega naivca Očesu ne moreš verjeti, da stoji na nalep Ki ob Generaliču, ki prikazuje standard no zimsko kmečko prizorišče s svinjskim pastirjem, plotom in razdrto hišo, cena 80.000 mark. Sam Tomič meni, da so se naši naivci že precej onemogočili, ker nerazumno navijajo cene. Tegale Generaliča lahko kupi samo kakšen milijonar. Teh ni ravno na desetine tisočev, tisti pa, ki vložijo kapital v umetnost, presneto vedo, kaj počenjajo. In slike ne gredo v prodajo. Bolj razumno prodajno politiko vodi očitno soseda Antonija Oraber, lastnica duis-burške »Naiv Art Galerie«, ki prodaja Iva na Lackoviča, subtilnega slikarja zimskih žalostnih pokrajin z drevjem v ospredju, po 8000 do 12.000 mark. Ta galerija ima
tudi eno najbogatejših zbirk jugoslovanskih naivcev.
Na sejmu seveda prevladujejo domači, nemški slikarji. Strokovnjak pa komajda odkrije kakšno novo ime v tem morju sodobne umetnosti. Zakaj? Galeristi, ki so še pred petimi leti na veliko uspevali z raznimi modernisti, se zdaj držijo samo še znanih imen. »Produkcija« stagnira, umetniki dobivajo vse manj zaslombe pri svojih menažerjih, galeristih. Vsi govorijo o krizi. Umetnik je odvisen od tržnega mehanizma in če trg razpada, duši likovnike. Od bonskega parlamenta do poklicnih združenj nastajajo protestne iniciative. Tudi tu v Kolnu zbira podpise za »apel na vse politične stranke« z naslovom »Umetnost ni luksus« večja skupina umetnikov ter javnih delavcev. Zahtevajo boljši socialni položaj ustvarjalnih in re produkcijskih umetnikov, boljšo avtorsko zaščito, odpravo čisto poslovne obdavčitve prometa z umetninami, ustanovitev nacionalne umetniške državne zbirke iz javnih sredstev, uskladitev proračunov med operami, gledališči in koncertnimi zavodi na eni ter muzeji na drugi strani.
Posredovalci likovne umetnosti zahtevajo torej ustreznejše vrednotenje lastne vloge v izobraževanju in estetski vzgoji visoko razvite zahodnonemške družbe. V zadnjih desetih letih stalno raste število obiskovalcev likovnih razstav po muzejih in galerijah in lani je zabeleženo rekordno število 18 milijonov tistih, ki so prišli v stik z likovnimi umetninami. Ker pa so proračuni teh ustanov suhi, ne morejo šolarjem in drugim pripraviti nikakršne ali ustrezne informacije, vodenja. Stik med občinstvom in likovno umetnostjo je torej vzoren, odnos političnih struktur do likovnega izobraževanja in vzgoje pa škan. dalozen, saj prepuščajo vso stvar le tržne, mu mehanizmu — protestirajo umetniki
Tako ta kolnski sejem ni le supermu-zej sodobne umetnosti, marveč tudi javno sodišče (proti)umetniški politiki industrijske bogate države in družbe.
ANTON RUPNIK
»Petletka znanja"
Tanzanija uspešno odpravlja nepismenost odraslih Kaže, da bo petletni boj obrodil sadove — Pomoč JANU
OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI
LUSAKA, novembra — Tanzanija, ki sodi med 25 najrevnejših držav na svetu, uspešno spodre.zuje eno glavnih korenin svoje gmotne ubožnosti: nepismenost odraslih. Ta dezera, ki pod vodstvom dr. Juliusa Nyerereja in stranke TANU gradi socializem, imenovan ujaama. premagujoč breme zaostalosti, suše in pomanjkanja — bo kmalu končala petletko boja za opismenjevanje odraslih.
Da bi si lahko predočili, kako pomembna in zaplete na naloga je to, nekaj podatkov. Narodni dohodek na prebivalca znaša 95 dolarjev letno. Velikanska večina 13,5 milijona prebivalcev obdeluje zemljo: motika je velikokrat bogastvo, plug za marsikoga še zmerom težko dosegljiv sen. še pred pičlima dvema desetletjema je na treh petinah skoro milijon kv. kilometrov velike dežele razsajala muha ce-ce in trosila spalno bolezen. Ob razglasitvi neodvisnosti 8. decembra 1961 je bilo v Tanganjiki nepismenih 80 odstotkov ljudi Zaposlenih je zdaj okoli 350.000, od tega komaj 20.000 v industriji.
Predsednik Tanzanije dr. Nyerere, mož, ki je prvi prevedel v svahilščino Shakespe-rovega »Julija Cezarja« in »Beneškega trgovca«, je pred petimi leti začel leto izobraževanja odraslih z besedami: »živeti pomeni učiti se; in učiti se pomeni poskušati in uspevati, da živiš bolje Revni
smo in zaostali«, je nadaljeval, »in vse preveč je še med nami ljudi, ki so se sprijaz nili z razmerami, kakršne so, češ, takšna je božja volja, in tako si domišljajo, da no bena sprememba na bolje ni možna.«
Poglavitno pa je izobraziti, naučiti brati in pisati odra sle, se je glasil sklep stranke TANU. Pri tem so začrtan tri skupine ciljev:
•	odstraniti slabe koče, rešiti se šibkega orodja in odvr niti bolezni, ki se jih da preprečiti;
•	zboljšati življenje tako, da se bomo naučili, kako proizvajati več na naših kmetijah, v tovarnah in uradih, kako pridelati več in boljšo hrano;
•	doseči, da bo vsakdo razumel politiko gospodarskega napredka in se po njej ravnal.
Stranka TANU se je 1970. leta zaobljubila, da bo v petih letih izkoreninila nepismenost v deželi. Ker pet let še ni čisto poteklo, je sicer pre-
Napotki
dobro delo
Pred sedmim kongresom PZDP v sredstvih obveščanja na Poljskem prevladuje tema o potrebi po boljšem in odgovornejšem delu — Strožji predpisi
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
VARŠAVA novembra — Pred kratkim je na Poljskem izšla šesta izdaja knjige prof. Ta-deusza Kotarbinskega z naslovom »Traktat o dobrem delu« (Traktat o dobrej robocie). Izdajatelji so, kot se zdi, izbrali pravi trenutek za natis še 10.000 izvodov te znanstvene študije, ki jo tu ocenjujejo kot izredno dobrodošlo knjigo.
opozarjajo na »rezerve delovne sile«, na »kadrovsko anti-politiko« in podobno. Hkrati so tudi ugotovili, da vas ne more biti več neizčrpen vir delovne sile. Ena vaška družina namreč pridela hrane za dve in pol mestne družine, oziroma povprečnaraa: 15 ljudi, kar je pri sedanji stopnji razvoja vasi »zgornja ■ meja« za Poljsko.
Kje je izhod? V predkongresni razpravi so večkrat poudarili, da je nujna boljša organizacija dela in večja storilnost. Opazna je velika fluktuacija delavcev, ki v nekaterih podjetjih zajema tudi četrtino zaposlenih, kar praktično pomeni, da se vsa-
V sedanji razpravi pred 7. kongresom Poljske združene delavske partije (PZDP) namreč na vseh zborovanjih, na straneh tiska in v oddajah radia in televizije prevladuje tudi zahteva po čim boljšem in kvalitetnejšem delu, vedno ostreje obsojajo nedelo, razsipanje, slabo delovno disciplino, fluktuacijo delovne sile im podobne pomanjkljivosti.
O tem sta nedavno v Gdansku, kot tudi že ondan v Lodzu, govorila prvi sekretar CK PZDP Edward Gierek in premier Pioto Jaroszewicz. Prvič so — poleg velikih dosežkov socialistične izgradnje — razgrnili in z nekaterimi
podatki ponazorili tudi primere parazitstva in omalovaževanega odnosa do dela, primere kopičenja zalog blaga, ki gre slabo v prodajo, primere slabega izkoriščanja strojnih in drugih zmogljivosti.
Na Poljskem so dosegli polno zaposlenost, tako da v družbenem sektorju dela skoraj vsak tretji Poljak ali skupno več kot 11 milijonov. V zadnjih petih letih so odprli okrog 1,8 milijona delovnih mest. Toda ta tempo bo gotovo popustil, ker delovni čas mnogih zaposlenih ni polno izkoriščen. Zato je vedno pogosteje slišati zahteve po »smotrnem zaposlovanju«,
ke štiri ali pet let zamenja ves kolektiv. V gradbenih podjetjih se take spremembe dogajajo vsaki dve leti, pa vendar za večino teh delavcev ni nobenega pravega opravičila za selitev iz enega podjetja v drugo. Posledica tega pa je, da se — kot so izračunali — skupna proizvodnja zmanjša tudi za pet odstotkov.
Z namenom, da bi preprečili nesmotrno zaposlovanje ali, kot pravijo tukaj, »birokratski način sprejemanja na delo«, so uvedli zakonske obveznosti, da se plačni fond podjetja obremeni z dodatnimi 20.000 zloti na vsakega zaposlenega nad povprečnim številom lani zaposlenih v tem kolektivu. Pred dnevi je tudi Sejem sprejel nove in zelo ostre zakonske predpise za tiste, ki kršijo delovno disciplino. Tako bo vsak zapo-
sleni dobival vse leto 25 odstotkov manjšo plačo, če samo en dan samovoljno zapusti delo, če ga po njegovi krivdi premestijo z delovnega mesta, če je nesposoben za delo zaradi alkoholizma, zaradi pretepa ali podobnih prestopkov.
Na Poljskem menijo, da z administrativnimi ukrepi sicer ni mogoče dosti doseči. Zato so v predkongresni kampanji dali poudarek večji odgovornosti vodilnih kadrov za to, da bodo delovni čas in stroji bolje izkoriščeni.
In nadalje so računalniki izračunali: če bi industrijske stroje izkoriščali v enem dnevu le tri ure več — zdaj so izkoriščeni povprečno 13 ur — bi se njihova izkoriščenost povečala za petino. To bi gospodarstvo sprostilo novih investicij, za katere gre zadnja leta vsak četrti" žlot' narodnega dohodka.
Pri vseh teh računih in administrativnih ukrepih pa si zdaj na Poljskem vendarle največ obetajo ob široke politične akcije, ki so jo začeli in v kateri se vedno bolj angažirajo partija, sindikati in mladina. Geslo kampanje je »Z ljudmi in za ljudi«.
ALEKSA BRAJOVIC
Tradicija preprog
Perzijske preproge so še vedno zelo iskane — Vanje so vtkane znanje in izkušnje, pridobljene v stoletjih
TEHERAN, 12. nov. — Vse se spreminja in tako kaže, da tudi perzijske preproge niso več tisto, kar so bile nekoč. »Parzijanci« so še zmerom zelo iskani in cenjeni zaradi izdelave, skladnih barv in izredne kakovosti. Včasih pa se vendarle ni mogoče izogniti vtisu, da je izdelava perzijskih preprog postala svojevrstna industrija, ki je poglavitni vir dohodka velikemu številu prebivalcev v odročnih krajih Irana.
Iran že dolgo slovi po sve-1 tu kot dežela lepih in dragocenih preprog. Zadnja leta je sicer postal ena najbogatejših članic »naftnega kluba«, vendar stoletna tradicija v tkanju preprog zaradi tega ne bo izginila, zakaj — pravijo nekateri poznavalci — viri tekočega zlata lahko na lepem usahnejo, stara obrt pa ostane.
Nekoč so iranski nomadi strigli ovce in sami tkali preproge, v katerih se je uveljavljal njihov prastari smisel za skladnost vzorcev in barv. Njihova spretnost je kot posebna umetnost in skrbno varovana skrivnost prehajala iz rodu v rod. Ponekod so na tisoče vozlov v
perzijancih vezali hitri prstki deklic, med katerimi je bilo tej ali oni komaj pet let. Te male tkalke so včasih delale tudi po 'deset ur na dan. V prelepe preproge so bile vtkane tudi nevidne solze otrok.
Barve so zgodba zase. Zavzemajo pcjsebno mesto, ker vselej 'pbhaižafjajo določene pojave. Piscu teh vrstic je trgovec s preprogami Muktabi razložil, da je škriatiia, barva zmerom simbolizirala kraljevsko moč, da zlata označuje vzvišenost in moč ter zato prevladuje na preprogah, ki jih najpogosteje vidite v džamijah, in da zelena prevladuje na zelenih preprogah, ki jih Alahovi verniki uporab-
ljajo pri molitvi. In končno, nebesno sinja je že od nekdaj iranska nacionalna barva.
Inflacija je zajela tudi »industrijo« perzijskih preprog, saj je zdaj treba plačati pravcato majhno bogastvo za pravega perzijanca. Dobri poz navalci in pravi kupci se ne čudijo, če prodajalec zahteva kakih sto tisoč dinarjev za navidez skromno preprogo, ker vedo, da je vanjo vtkano znanje in izkušnje, pridobljene v stoletjih. Seveda pa se včasih zgodi, da slabo poučen turist seže globoko v žep in plača veliko preveč, ker ga zavede slovita oznaka »Ma-de in Persia«.
P. STAMENKOVIČ
zgodaj reči, ali je bil cilj do kraja dosežen. Vsekakor pa drži, da so sadovi te »petletke znanja« spodbudni.
Letos obiskuje razrede za odrasle štiri milijone Tanzanijcev, za pol milijona več kot lani ob tem času. Število učiteljev (največkrat pr-učenih), norcev zoper analfabetizem je doseglo skoraj sto tisoč - 99.828 po uradnih statistikah.
Med ljudi so razdelili 758.250 knjig. Zdaj ima vsaka kata (temeljna upravna enota) svojo knjižnico. Naslednji načrt: ustanoviti knjižnico t vsaki vasi.
časopisje zdaj že doseže domala vse kraja v Šimi državi. In na noge so postavili dopisno ljudsko univerzo, ki pripravlja kandidate za vpis na univerzo: Tanzanija ima okoli 2000 študentov.
Letos spomladi je večina okrajev dosegla planske na» loge kar zadeva šolanje odraslih. »Moje ministrstvo upa,« je tedaj izjavil prosvetni minister Chiwanga, »da se bo preostalih 1,2 milijona — od skupno 5,2 milijona — odraslih vključilo v šole za odrasle do konca letošnjega leta.«
Usmerjenost v izobraževanje odraslih je sad spoznanja, da dežela ne utegne čakati, da bi dozoreli otroci, ki se šolajo zdaj, in prevzeli težavne naloge socialistične izgradnje; Tanzanija ne more čakati, pet, deset in več let nanje, opozarja dr. Nyerere. Zato tolikšna pozornost znanju za tiste, ki jim v mladosti ni bilo dano obiskovati šolo.
Obenem pa si je stranka TANU zastavila še drug, po svoje še ambicioznejši načrt: čez dve leti naj bi vsi šoloobvezni otroci imeli možnosti obiskovati osnovno šolo. Zdaj je zajeto v to stopnjo šolstva okoli tri četrtine otrok.
Da bi spravili vse otroke v šolo, so začeli množično kampanjo. Združenje staršev (The Tanganyka Afričan Parents Association, ki je član TANU) spodbuja ljudi — v skladu s politiko zanašanja na lastne sile — k gradnji šol. »Sola« pa v tem primeru včasih pomeni samo šolsko tablo in nekaj klopi pod senčnatim drevesom. S šolanim ali priučenim učiteljem.
JOŽE ŠIRCELJ
..Poslednjipoet ruske vasi”
Oder sredi grobov
Pred osemdesetimi leti se je rodil Sergej Jesenin
Od našega moskovskega dopisnika
MbSKVA,_ novembra — Parcela številka 17 na moskovskem Vagankov-skem pokopališču se je konec oktobra z mlačnimi sapami prepojenih dne že zlagoma ugašajočega letošnjega mo-skovskega babjega leta, spremenila v oder in gledališče- Sto in nječglava. množiča ljudi se je zgrnila okrog črnega marmornatega spomenika s pozlačenim^ okrogUm 'reliefom najbolj pri-ljubljenega ruskega pesnika tega sto-letjia. »poslednjega poeta ruske vasi«, kot je sam o sebi rekel, Sergeja Je-senina.
Nihče ni ljudi o tem uradno obvestil ali jih javno pozival, prišli so sami od sebe, na dan 80. obletnico pesnikovega rojstva znova podoživijo njegovo tako bogato, barvito in muzikalično poezijo. Od ranega jutra, ko si, kot je rekel svojčas Jesenin, »zarja na strehi- kot muca s šapo umiva usta«, pa tja kasno v noč, ko se »mesec kot kodravi jagenjček sprehaja po sinji travi«, so se vsipavali ljudje iz postaje metroja »Begovaja« in se podajali na pesnikov grob, označen s kažipotom: »K Jeseninu«.
Prihajali so navzgor po slavni Krasni Presni, stari moskovski četrti, koder so ravno pred 70 leti med vegastimi ruskimi izbami zrasle barikade prve ruske revolucije in koder je dvanajst dni vztrajala delavska komuna. Tod je navkljub silovitim gradbenim posegom zadnjih desetletij ostal še dandanašnji dokaj čvrsto ukoreninjen prašni podeželski duh.
Vagankovsko pokopališče je organsko vključeno v to podeželsko podobo. To je tipično staro rusko pokopališče. Za kamnitim obokanim vhodom, s katerega se kruši rumen omet se okrog idilične cerkvice razteza gosti gaj brez, klenov in javorov. Prijeten park za sprehod in oddih, bi človek
pomislil — ko ne bi skozi vhod zdaj pa zdaj zapeljali belo opleskani razmajani stari avtobusi. Po ničemer se ti avtobusi ne ločujejo od drugih, ki vozijo po moskovskih ulicah, razen po žalno oblečenih potnikih z venci na kolenih, sedečih okrog krste s pokojnikom. To so moskovski pogrebni avtobusi ki vozijo na poslednji izlet v gosto zelenje pokopališkega parka.
Največji pesnik ruske narave je našel svoj grob v tem pristnem naravnem okolju, potem ko je 30-letni, razdvojeni in razočarani bohem, napravil samomor v leningrajskem hotelu »An-gleterre«. Pet dni pred smrtjo je prišel v Moskvo k Puškinovemu spomeniku, poslovit se oil svojega velikega vzornika- Nato je prijatelju Kljujevu v Leningradu odnesel v spomin živega petelina. Ko je umrl, so njegove posmrtne ostanke odpeljali v Moskvo. K vlaku ga je prišla pričakat večtisočglava množica ljudi. Preden so ga pokopali, so pesniki prijatelji ponesli njegov prah okrog Puškinovega spomenika-
Odtlej počiva na Vagankovskem pokopališču, skupaj s še nekaterimi slavnimi ljudmi ruske preteklosti, med njimi s slikarjem Surikovim Po smrti so se razvnele v sovjetski javnosti o njem dokaj burne razprave, ljudje so se razdelili v dva tabora, eni so ga napadali kot »znanilca ruskega huliganstva«, drugi so mu priznavali eno najvidnejših mest v ruski literaturi. Dalj časa se je zdelo, da je pesnik nekako v uradni nemilosti.
Toda ljudje so že tedaj prihajali na njegov grob, vsako leto, na obletnico njegovega rojstva. Prihajali so predvsem tisti, ki jim je bil Jesenin simbol družbenega upora, svobodnjaškega bohemstva. S sabo so nosili steklenice vodke in kozarce. Natočili so si kozarec, preostanek pa iz steklenice zlili na pesnikovo gomilo. Sredi izpuhtevajoče omame so si nato klicali v spomin nepozabne pesnikove stihe-
Zdaj je pesnikov grob predvsem oder, na katerem se vrstijo mnogi pesnikovi občudovalci, ki pred zbrano množico ljudi deklamirajo Jeseninovo poezijo, govorijo o njegovem življenju,
o tem, kaj je dal ruskemu človeku. To so brezimni občudovalci, največ mladi, zaneseno žarečih oči, pa tudi stari, zvrhani neke čudne nostalgije. Vsem se vidi, da govorijo naravnost iz duše, da so vzeli pesnika za svojega in da v bistvu deklamirajo svoje izpovedi.
Zbrana množica poslušalcev zavzeto spremlja te recitale, navdušeno ploska, komentira, vabi na »oder« pred črnim marmornatim spomenikom nove ljudi. Tudi poslušalci so sila pisana množica ljudi- Mladi študentje in študentke sodobnih pričesk in oblek, pa ljudje srednjih let najrazličnejših poklicev, ki jih izdajajo obleke, in tudi starejši, bolj po kmečko oblečeni ljudje, očitno takšni, kot je bil Jesenin sam, ki so odšli iz svojih vasi — ne da bi se jim docela posrečilo priti v mesto. - •
Nekaj živih grozdov poslušalcev se je obesilo po sosednjih klenih in javorih, večja gruča ljudi je zlezla na bližnji veliki spomenik, spet drugi so na tesno posedli po počrneli, rjasti in že hudo škripajoči ograji nekega groba. Ljudje so teptali gomile neznanih grobov, stali na kamnitih robnikih, pozabljali na mrtvo življenje pod sabo. To ni bil spominski dan smrti, ampak življenja. Tako so ga vsaj doživljali ljudje, ki jim je bil Jesenin očitno potreben danes, ta dan.
Plešasti rdečenosi možak v oguljenem modrem suknjiču je obujal spomin na Jeseninov recitacij ski večer y Moskvi po poldrugoletni odsotnosti, ko je pesnik s svojo ženo Isadoro Dun-can prekrižaril Evropo in Ameriko pa se vrnil razočaran nad tujino in ljubeznijo. Ob 80. obletnici pesnikovega rojstva so v Sovjetski zvezi izdali majhno ploščo, na kateri je posnet pesnikov glas iz tistega časa, malce hripav, zanesen glas, ki ga često obarvajo visoki toni.
prav takšen glas in najbrž prav takšne široke, povzdignjene kretnje je pred pesnikovim spomenikom pričaral tega dne svetlolasi mladenič modrih oči v starem zelenkastem plašču in puloverju. Zdelo se je, kot da je
vstal iz groba Jesenin, kajti tudi on je bil svetlolas in modrook in tudi on je med recitiranjem krilil z dolgimi rokami po zraku. In tudi njemu so se najbrž oči bleščale tako vročično kot nastopajočemu mladeniču, ki je hripavo recitiral odlomek iz pesnitve o Pugačovu: »Popeljite me k njemu,-rad bi videl tega človeka .. •«
Potem je recitiral črnolasi mladenič v sodobno krojenem temno modrem suknjiču in z modro belo progasto srajco — ne Jeseninove stihe, ampak svoje, posvečene pesnikovemu spominu. Navdihnila jih je Jeseninova zbirka iz moskovskih beznic in bohemskega življenja in ljudje so mu odobravajoče ploskali. A ko je nadaljeval z drugimi svojimi pesmimi, brez. vsake povezave z Jeseninom, je začelo rasti med ljudmi nezadovoljstvo: »Dovolj je, hočemo Jesenina, ne tvojih pesmi. Recitiraj jih kje drugje. Glej ga no, gre se novega Roždestvenske-ga - - « Zadnja pripomba je namigovala na pesnika Roberta Roždestvenskega, ki obilo nastopa po TV in nasploh v javnosti pa so se ga očitno nekateri že nasitili.
Množica je zrinila mladeniča z »odra« in nastopili so drugi. Pred ljudmi so se dejansko od jutra do večera razgrnila pesnikova zbrana dela, njegova idilična ruska pokrajina z brezami, lesenimi hišami, omamnim cvetjem, predvsem pa izdatno obarvana s pesniku najljubšo sinjo barvo: »Svet je sinji, svet je tako sinji, v tej sinjini mi ni žal umreti«. Z okoliških dreves na pokopališču pa je jesen, »ta ruša kobila«, kot ji je rekel Jesenin, trgala rumeno in rdeče listje, ki je poplesavalo na tla, in sem in tja je kdo iz zadnjih vrst poslušalcev vrgel proti spomeniku šopek vrtnic, nageljev in drugega cvetja, ki se je razkošno razsulo po črnem marmorju in po bližnjem grmičevju.
Malo stran so se med nagrobnimi kamni smukali trije potepeni psi nedoločene rase, z rumenkasto rjavimi ščetinami. Zdelo se je, kot da so se vzeli iz nekaj Jeseninovih pesmi, posvečenih njegovim štirinožnim ljubljencem. Sam je rekel, da »že vsak pes po sosednih uličicah pozna moj lahki korak«. Podoba idiličnega podeželja, ki jo je Jesenin tako zelo ljubil, se je zdela popolna.
Celodnevno gledališče na pesnikovem grobu v Moskvi je bil samo eden, najmabj uradni del slovesnosti ob 80. obletnici rojstva Sergeja Jesenina. Veliko pesnikovih občudovalcev je poromalo v njegovo rojstno vas Konstantinovo v rjazanski oblasti, koder na bre gu reke Oke stoji njegova lesena rojstna hiša pobarvana seveda z njegovo, modro barvo in z velikimi, slikovito izrezljanimi belimi naoknicami. V tej hiši je zdaj spominski muzej in pesniku so postavili mogočni spomenik. Samo to leto je Konstantinovo obiskalo
175 tisoč ljudi, iz Sovjetske zveze pa tudi iz drugih držav.
Pesniku so posvetih tudi vrsto slavnostnih akademij, spominske oddaje po radiu in televiziji, o njem so govorih znani pesniki kot Jevtušenko, Ahmadulina, Aligerjeva, Voznesenski, znani literarni kritiki pa nekaj tistih ljudi, ki se pred 50 leti umrlega pesnika še spominjajo. Zvečine so poudarjali njegovo ljubezen do rodne zemlje, navajali tiste njegove stihe, v katerih je rekel, da bi med rajem m Rusijo raje izbral svojo rodno domovino.
Nekateri so omenjali napredne misli iz njegove poezije, tiste njegove slavne stihe: »Nebo je kot zven, mesec kot jezik, moja mati je domovina, jaz sem boljševik«. Drugi so ga postavljali ob bok Majakovskemu, a nekdo je v časopisu zapisal, da so mu stihi Jesenina »bolj povšeči kot vsi prolet-kultovski stihi ali stihi Majakovksega«. Vsi pa so zlasti poudarjali njegovo nepozabno moč v slikanju ruske narave, tiste starodavne idile, ki je pesniku na očeh izginjala, zavoljo česar je čedalje bolj čutil, da »temu svetu ni več potreben«, da pridejo »novi, drugačni ljudje«-
Pred kratkim so v knjigi objavili šele nedavno odkrita pesnikova pisma mladostni prijateljici Mariji Bal-
zamovi- Teb 17 pisem je pesnik napisal »ljubljeni Manji« od julija 1912 do aprila 1915 in v njih je lepo razbrati postopno izgrajevanje njegove osebnosti, njegov odnos do ljubezni, ljudi in sveta nasploh »življenje je neumna šala,« pravi v enem pismu, »vse je v njem plehko in ničevo. Ničesar ni v njem svetega, samo vsesplošni in nasičeni kaos razvrata.« V drugem žaluje za prijateljem ki se je oženil pa prenehal biti idealist in svobodomislec: »Zeniti se, pozabiti vsa svoja navdušenja, spremeniti svoja prepričanja in potoniti v plehke radosti družinskega življenja « V tretjem kaže svoja prva razočaranja: »Postopno je v meni ugasnila vera v ljudi, zdaj že nisem več tako iskren z vsemi Kdo je temu kriv? Tisti seveda, ki so si nadevali podle maske in s svojimi umazanimi šapami trgali nežne strune moje duše. Zdaj so v meni samo še dvomi v ničevost človekovega življenja.«
Dramatični preobrat je njegovo petnajsto pismo, v katerem preide od tikanja na vikanje in 19-letni sporoči, da je odrasel in da je izbral svojo življenjsko pot: »Razgalil sem človeka in zdaj izpovedujem neodvisnost ustvarjanja. Ce bom genij, bom hkrati s tem tudi umazan človek .« Od tu naprej je šla viharna pot, brez obstanka in stalne strehe nad glavo, do tistega 28. decembra 1925 ob petih zjutraj v leningrajskem hotelu »Angle-terre«, ko si je obupan vzel življenje.
Danes mu priznavajo, da je den najbolj priljubljenih narodnih pesnikov. To med drugim dokazuje dejstvo, da v nobeni moskovski knjigami ni moč stakniti knjižice njegovih pesmi. Njegova zbrana dela v teh knjigah so nazadnje izdali pred petimi leti, in sicer v tako imenovani »podpisih izdaji« (naročniški), v velikanski nakladi
1,940.000	izvodov. Knjige so v hipu pošle, nobena ntležala na policah knjigam več kot dan.
Sicer pa so za tiste, ki bi Jesenina vendarle radi imeb, poskrbeli tudi za njegovo 80- obletnico Njegove pesmi je lahko dobil tisti, ki je na posebno zbirno mesto pripeljal 20 kilogramov starega papirja. V Sovjetski zvezi namreč potekajo stalne akcije za zbiranje starega papirja, da bi tako olajšali obstoječe pomanjkanje papirja Ljudi spodbujajo z raznimi knjigami, ki jih dajo za vsakih 20 kilogramov, bodisi popularno znanstveno fantastiko bodisi Dumasove »Tri mušketirje« Oktobra so lahko dobili za stari papir knjigo Jeseninovih stihov.
Tako so letos vsestransko poč asitili 80- obletnico pesnikovega rojstva. Njegov grob na Vagankovskem pokopališču že prekriva prvi sneg zadnjih oktobrskih dni Kdove, ali bodo ljudje prišli tudi konec decembra, ob 50. obletnici pesnikove smrti, da bi njegov grob znova spremenili v gledališče?
Tit Doberšek
Prodor na oceane
Kje bo sedež jugoslovansko-poljskega podjetja za ribolov na visokem morju? • Koprska banka za ponudbo Izole
KOPER, 13. nor. — Izvršilni odbor Kreditne banke Koper je danes načelno sklenil odobriti kredit v višini 30 milijonov dinarjev, ki naj bi ga porabili za nabavo opreme, inventarja ter za obratna sredstva mešanega jugoslovansko-poljskega podjetja za ribolov na visokem morjn — če bo le-to imelo sedež v Izoli. Hkrati je bilo tudi pri skupščini obalne skupnosti Koper domenjeno, naj se Izola udeleži natečaja za sedež podjetja, s tem da ponudi vsaj enake.pogoje kot Zadaj.
Priprave za ustanovitev mešanega podjetja tečejo že več let. Jugoslovanski delež kapitala naj bi znašal 51 odstotkov, poljska stran pa naj bi poleg kapitala v začetku zagotovila tudi kompletni strokovni in ribiški kader, plansko šolo za naše strokovnjake ter najnovejšo tehnologijo ribolova na oceanih z vsemi fazami predelave in prodaje rib.
Mešano podjetje naj bi do leta 1980 dobilo 23 ribiških ladij za ulov ter eno pomožno ladjo, s tem pa bi se predvidoma jugoslovanski ulov rib povečal s sedanjih 30.000 ton letno na kar 150 tisoč ton. Za izgradnjo flote bi potrebovali 1.564,000.000 dinarjev, za obratna sredstva pa 203,430.100 dinarjev. Po samoupravnem sporazumu med ribolovci naj bi v jugo slovanskem deležu na Delamaris in kreditne institucije za njim odpadlo 30 odstotkov, na hrvaška ribiška pod jetja pa 6 odstotkov.
Koristi od sodelovanja bi bile za obe strani velike. Jugoslavija bi predvsem povsem odpravila uvoz rib, ki je ena največjih postavk v našem uvozu hrane nasploh. Poleg tega bi tudi končno le spravili na noge našo staro in nerentabilno ribištvo in prodrli na svetovna morja, kjer je trenutno ta gospo darska panoga najbolj dobičkonosna. Poljaki pa si obe tajo posredno zvišanje svojega ulova z ladjami pod jugoslovansko zastavo, plasma svojega kapitala v obliki teh nologije ter izkoriščanje luk in remontnih baz.
Tudi koristi za gospodarstvo slovenske obale bi bile od tega velikanske. Predvsem bi z ustanovitvijo mešanega podjetja dobila sanacija Delamarisa čisto drugačne di-menzije, hkrati pa se odpirajo velike možnosti tudi za ladjedelnico 2. oktober, ko prsko luko, pomorsko šolo v Portorožu, piransko Splošno
plovbo in tudi za celotno živilsko gospodarstvo Slovenije.
Za sedež podjetja se bodo po vsej verjetnosti potegovala štiri jadranska mesta, edino karto pa je doslej položil Zadar, kjer je občinska skupščina že zagotovila prostore, Kreditna banka Zadai pa je odobrila 14 milijonov dinarjev kredita. Na posvetovanju pri obalni skupščini pa tudi na današnji seji izvršilnega odbora Kreditne banke Koper je bilo poudarjeno, da nikakor ni mogoče pozitivno oceniti takšnega ponujanja, še preden so izdelani bistveni elaborati in zagotovljena osnovna sredstva. Kljub temu na obali menijo, da pač morajo sprejeti pravila igre, še zlasti zato, ker po njihovem mnenju nudi slovenska obala daleč na j več je možnosti tza razvoj tovrstnega ribiškega gospo, darstva v Jugoslaviji.
BORIS JEŽ
Polovico sadja in zelenjave bodo predelali
V BiH naj bi do konca srednjeročnega obdobja podvojili predelavo
SARAJEVO, 12. nov. (Tanjug) — Po oceni, ki jo je predložila gospodarski zbor niči BiH grupacija predelovalcev sadja in zelenjave, bi lahko v BiH do leta 1980 podvojili predelavo sadja in zelenjave. Po 17-odstotni rasti proizvodnje v prihodnjih petih letih, ki so jo že vključili v proizvodni načrt, naj bi celotna predelava tedaj znašala 137-000 ton izdelkov. Zagotovili jo bodo predvsem v sedanjih predelovalnicah, delno pa tudi v napovedanih zmogljivostih ajdovskega Fructala v čeliču na MajeviČi. Za uresničitev teh načrtov bo treba predelati 191.000 surovin (56 odstotkov pričakovanih pridelkov v BiH) in po sedanjih cenah vložiti nekaj več kot milijardo dinarjev.
Po krivici komaj znana
■ V ■ v v
trzisca
Pospešili bomo menjavo in sodelovanje z zahodno in osrednjo Afriko
BEOGRAD, 12. nov.( Tanjug) — Države zahodne in osrednje Afrike, francoskega jezikovnega območja, so v jugoslovanski zunanjetrgovinski menjavi s tujino zelo slabo zastopane. Gre pa za neuvrščene in države v razvoju, s katerimi imamo sicer najboljše politične odnose in ki imajo danes čedalje večji pomen na mednarodnem gospodarskem področju.
Z republiko Gabonom je sodelovanje še vedno omejeno samo na trgovinsko menjavo oziroma na uvoz nekaterih tradicionalnih proizvodov s tega tržišča.
Podobno velja tudi za izmenjavo s Kamerunom, ki je v oktobru letos dosegla vrednost komaj 250 tisoč dolarjev. S Slonokoščeno obalo smo izmenjali blaga za okoli 150 tisoč dolarjev, z LR Kongom pa za skoraj pol milijona dolarjev.
Še naprej dinamičen razvoj
Drugo leto naj bi družbeni proizvod Kosova zrasel za 12 odstotkov
PRIŠTINA, 12. nov. (Tanjug) — Delegati vseh treh zborov skupščine Kosova so danes razpravljali o uresničevanju ciljev gospodarskega in socialnega razvoja v tem letu in možnostih razvoja pokrajine v letu 1976. Kakor ocenjujejo, bo industrijska proizvodnja v pokrajini letos za 12,5, kmetijska pa za okrog 5 odstotkov večja od lanske. Tako se bo družbeni proizvod povečal za 10 odstotkov. To so pomembni rezultati, a še vedno manjši od tistih; ki so jih predvidevali.
Razvoj v prihodnjem letu naj bi bil v nadaljevanju dinamike, dosežene v prejšnjem obdobju. Po prvih ocenah računajo, da bo v družbeni proizvod narasel za 12 odstotkov. Pri tem naj imela največji delež industrija s povečanjem obsega proizvodnje za 16,5 do 18,5 odstotka.

BOM ŠEL NA EVEREST? — O tem se sprašuje Stane Belak, ki vsak trenutek prostega časa preživi v hribih in si nabira kondicijo Zato ga ta ne izda nikoli.
Obetavna pogodba
Sodelovanje med Iskro in VVB AG iz Berlina - Dolgoročna kooperacija in specializacija - 45 milijonov dolarjev
LJUBLJANA, 12. nov. — Tu so dopoldne predstavniki ZP Iskra in VVB AG — Automati-sierungsgerate (naprave za avtomatizacijo) iz Berlina — Nemška demokratična republika, podpisali novo pogodbo o dolgoročni kooperaciji in specializaciji proizvodnje za obdobje do leta 1980. Načrtovana vrednost menjave bo dvakrat večja od sedanje ter bo dosegla do leta 1980 skupen promet v vrednosti 45 milijonov dolarjev.
HIMALAJEC STANE BELAK-ŠRAUF:
Na vrhu nisem nič
Bil sem dotolčen — Obup me je zagrabil, ko sem sto metrov pod vrhom ostal brez kisika — Juha in čaj za slavje
LJUBLJANA, novembra — Tri ure za tem, ko je na Brniku pristalo letalo z našo himalajsko odpravo, sem sedel v zadnjem nadstropju zadnjega stolpiča na Zaloški cesti v Ljubljani. Nekdanji sošolec m prva slovenska noga, ki je stopila na Makalu, Stane Belak (sedaj ga vsi prijatelji kot konstruktorja bolniške opreme v Zavodu za rehabilitacijo invalidov kličejo šrauf), me je sprejel še ves pod vtisom Makaluja.
To z drugimi besedami pomeni, da bo Iskra letno izdelala v svojih obratih za potrebe proizvodnega programa VVB AG sestavne dele za stikalno, relejno in meril-no-regulacijsko tehniko v vrednosti približno 5 milijonov dolarjev, vtem ko bo za enako vrednost izdelal in dobavil sestavne dele VVB AG za proizvodni program Iskre.
Sodelovanje med Iskro In VVB AG iz Berlina se Je začelo že pred 17 leti in se je vsa leta sem temeljito izpopolnjevalo, sicer pa predstavlja eno najuspešnejših s katerokoli državo na vzhodu. Z novo pogodbo bosta oba partnerja še izraziteje poglobila sodelovanje na področju merilne in krmilne tehnike; še bolj bosta specializirala proizvodnjo in s tem dosegla velike serije, stične točke bodo tudi na področ-
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
ju znanstveno-razsikovalnega dela in pri razvijanju tehnologije. V pogovorih med predstavniki obeh podjetij je bilo predvsem poudarjeno, da je mogoče spričo izredno naglega razvoja na področju elektrotehnike in elektronike v svetu držati uspešen korak le takrat, ko se dosežki združujejo in pre segajo ozko nacionalne okvire in možnosti. Tak uspešnejši korak zagotovi tudi nova dolgoročna pogodba.
Mimo specializacije v proizvodnji izdelkov za kritje potreb obeh pogodbenih strank in medsebojne kooperacije bosta v naslednjih letih Iskra in WB AG iz Berlina sodelovala še na ostalih področjih, kot so; standardizacija, tipizacija in unifikacija izdelkov, razvojne in konstrukcijske naloge, industrijsko oblikovanje, varstvo pravic industrijske lastnine in seveda nastop na tretjem trgu.
Pomeni, da poslovno-proiz-vodno sodelovanje med ZP Iskro in WB AG iz Berlina na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj prerašča v kvalitetnejše oblike mednarodnega ekonomskega, tehniškega in znanstvenega sodelovanja, še več, kjer bosta oba partnerja ugotovila skupni inte-
res, pa tudi možnosti, bosta skupno nastopala v tretjih deželah, seveda ne le kot dobra poslovna partnerja, pač pa se bosta tam pojavljala z drugimi oblikami sodelova nja, zlasti s prodajo know-how in nudenjem kompleksnih inženiringov.
Podobno kot je Iskra storila te dni v primeru VVB AG iz Berlina v NDR, načr tuje mimo že obstoječih aranžamjev še sklenitev novih pogodb, dogovorov in sporazumov s še drugimi podjetji sorodne stroke v vzhodni Evropi. Delež sodelovanja ZP Iskra v ekonom skih odnosih med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko pa prav gotovo ni tako majhen, saj odpade od celotne blagovne menjave med Jugoslavijo in NDR kar 25 odstotni delež na Slovenijo.	FRANJO KRIVEC
*-************-*<-*****■
K-tc-tc-K-K-K-k-k-k-k-K-K*******-!
»Saj, kaj pa naj ti rečem? Zakaj sem jaz prišel prvi gor? To je slučajno. A, kako sem se počutil? To je bilo enkratno, tega se sploh ne da povedati in ne vem, kako bom to napisal za Planinski vestnik,« je rekel v sobi, kjer ima na steni obešeni dve sliki slovenskih gora, sicer pa vsepovsod visi ali stoji kakšen vzhodnjaški spominek.
Jokal sem od sreče
»Nagaral sem se. Ko sem prišel gor, sem bil povsem dotolčen. Ja, dotolčen. Tisti hip nisem mislil na nič. Enostavno na nič. Čakal sem, da bo prišel še Marjon,« je rekel sprva v modrih hlačah in tenki rdeči indijski srajci, ves zagorel v obraz in prav nič utrujen;
»Saj mogoče ne boš verjel, ampak na vrhu se sploh nisem vedel kot dec. Vrgel sem se oh tla, valjal po snegu in jokal. Nisem mogel drugače. Jokal sem. Od sreče. Od tega, ker je bilo konec velike odgovornosti, ki nas je spremljala od prvega dne od vzpona. Jokal sem brez kisika, ki mi ga je zmanjkalo sto metrov pod vrhom. Ali veš, kakšen pogled je z vrha? Vse je pod teboj, le Everest je višji.«
Medtem ko je ves navdušen pripovedoval, kako je na vrhu, kako težka je na 8.481 metrih flexareta, s katero je posnel dva barvna filma, me je nenadoma vprašal:
»Joe, koliko je ura?«
Pogledal me je in rekel, naj ga čimprej peljem v bolnišnico k prijateljema. Poklical je ženo in ji naročil, naj zavije jabolčni zavitek;
»Daj, za Marjona mi zavij, moram k njemu,« je rekel in ni hotel pokazati, da se mu mudi, da bi se raje pogovarjal s prijateljem, ki je stopal za njim na sam vrb in ki mu je pravzaprav s svojim sodelovanjem omogočil, da je on. Stane Belak, šrauf, prvi stopil na Makalu:
Ostanem brez kisika
»Ti, a veš, da nisem mislil, da bo tako hudo. Tudi jaz sem imel vijoličaste prste, pa mi ni nič. Prav žal mi je, madona, da se je to zgodilo ...«
V mislih se je vrnil k vzpo-
nu, začel je misliti na tisti ponedeljek, šestega oktobra, ko se je plazil proti vrhu:
»Ko sva z Marjonom dobila od Kunaverja ukaz, naj greva gor, se je zatikalo, že prejšnji večer nama je Aleš ukazal, naj preizkusiva jeklenke s kisikom, pa jih nisva. In ko sva se začela pripravljati, v ponedeljek zelo zgodaj, za vzpon na sam vrh, sem opazil, da je moja jeklenka prazna. Kaj naj storiva? Zmenili smo se, da bom jaz vzel Marjonovo, šel naprej, on pa za menoj brez kisika. In tako sva tudi storila. Menil sem, da bom hranil kisik, da bo lahko vsaj druga steklenica zadostovala, da bi vsaj za del vzpona zadoščala tudi Marjonu. Pa kaj, ko mi je manometer že po nekaj metrih padel na ničlo in sem dobrih sto metrov pod vrhom ostal brez kisika tudi sam. Takrat , se je v meni vzbudil velik strah. Ali naj zaradi banalne tehnične okvare — kdo ve, zakaj je iz steklenice stekel ves kisik med prenosom — propade celotni uspeh odprave? Ali veš, kaj se ti takrat mota po glavi? Ko obstaneš za hip sredi snega, udiralo se mi je do pasu, na ramenih pa sem imel »kredenco«? No. potežkaj tale nahrbtnik! Petindvajset kilogramov je na Himalaji v snegu, v trenutku, ko, se zaveš, da ti je zmanjkalo kisika, prekleto težkih. Zavedel sem se, da je to slovenska odprava, da H soči pričakujejo, da bomo osvojili vrh, da smo potrošili milijone in da je kup zavistnežev, ki čakaio prav na nekaj takšnega, kot se mi je zgodilo ...«
Razvnel se je in brez zadržkov razlagal podrobnosti:
»Masko sem dal dol in vdihnil. Poskusil sem dihati brez maske. Zdelo se mi je, da se kar dobro počutim. Pod seboj sem videl, kako vztrajno, z ogromno voljo, korak za korakom sledi Mar-jon. V besu zaradi tehnične okvare sem vstal in stopi) naprej. Lezel sem in lezel, gazil in nazadnje sem popoldne, saj ne vem koliko je bila ura, mislim da nekaj po četrti uri popoldne, bil na vrhu. In čisto blizu, pa čeprav daleč, je bil Marjon. Iz žepa sem potegnil malo za-
stavico in jo dal na jeklenko, prazno seveda, ki sem jo pustil na vrhu za spomin. Saj smo na konci* z vrha naredili kar odpad, toliko jeklenk je ostalo zgoraj.
Spust v večerni zarji
Iz baze so me ves čas spremljali in ko so zvedeli, da sem na vrhu, sem slišal po radiu, kako vpijejo, kako so veseli. To mi je dalo še dodatne moči, prav tako kot je moj vzpon vsem ostalim fantom vlil novih moči. Saj so potlej kar drveli gor. Samo da je eden stopil na vrh, že je bilo vsem laže ...
Potlej je prišel, povsem brez kisika, še Marjon. Objemala sva se, sploh nisva vedela, kaj naj počenjava od sreče. Pogovarjala sva se z bazo in nekaj trenutkov se sploh nisva zavedala, da morava priti tudi dol. In ko je ' bila v bazi že tema, noč, je zgoraj zarja osvetljevala najine stopinje. Spodaj so v temi švigale v zrak rakete, midva pa sva se spuščala, previdno, počasi. Nekaj mi je reklo, kljub temu, da sem bil dotolčen da zmage še ni, da je treba biti še bolj previden pri spustu kot pri vzponu. Človek si v dolgih turah nabere izkušnje, nikoli se ne sme prenagliti. In stopala sva. tudi potlej, ko sva prišla do vrvi. povsem počasi. Obhajal me je občutek ničnosti, saj v primeru s to goro, ki sodi med pet naj-višjih na svetu, nisem nič.
Pozno ponoči sva prišla v tabor. Plin je gorel brez plamena, mraz je bil, čez dan nisva iedla nič in začela sva si kuhati večerjo.« je rekel in tedaj se je iz kuhinje zaslišal glas:
»A, kuhati si se naučil?«
Stane pa je nadaljeval:
»V konzervi od kompota sva skuhala pol Argo juhe, popila sva instant čaj. To je bila najina slavnostna večerja. Kdo pa sploh misli na hrano tako visoko, kjer voda vre dve uri in juha še vedno ni skuhana. Tam gori, kjer čutiš, kako malo kisika ti prihaja v možgane, kako nemogoči so pogoji za vsakršno življenje. In zaspala sva v šotoru, omamljena od zmage, od utrujenosti, od sreče...«
JOŽE VETROVEC
Sto let bosanskohercegovskih uporov
Junak ali pustolovec?
Miroslav Hubmajer, najmočnejši Karadjordjevičev tekmec
Od našega sarajevskega dopisnika
Letos je minilo natanko sto let od tedaj, ko je v ~Nevesinju počila »neve-sinjska puška« in so se v Hercegovini, pozneje pa tudi v Bosni, začeli domačini upirati odmirajoči turški državi, katere uradniki so neusmiljeno izžema-li ljudstvo Ti upori so potegnili za se-bpj vrsto balkanskih vstaj in stresli tedanjo Evropo. Bil je to začetek kon-ca »bolnika ob Bosporju«.
Manj znano pa je, kolikšno vlogo so v začetku teh uporov odigrali Slovenci. Miroslav Hubmajer je celo postal glavni poveljnik bosanskih uporniških čet in njegov naj hujši tekmec je bil knez Petar Karadjordjevič, poznejši srbski kralj Petar I.
V bosanskohercegovski vstaji proti Turkom, ki se je začela leta 1875, končala pa tri leta pozneje, ko je BiH zasedla Avstrija, so ves čas živahno sodelovali tudi Slovenci. Med uporniki so bili prostovoljci, vstajo pa so podpirali tudi z denarjem.
Prostovoljci so se sestajali večinoma v Sutorini. Zbiral jih je uporniški poverjenik Jefto Bjelobrk in tedanji dopisnik novosadskega lista »Zastava« je poročal, kako se pri njem zbirajo Italijani, Francozi, Grki, Slovenci, Čehi Rusi, anatolski Turki, Arabci in drugi- »Pogosto se človek navduši,« piše dopisnik, »ko vidi razlike v jeziku, narodnosti in veri, a en sam cilj: prostovoljno preliti kri za svobodo.«
Tudi pozneje so v poročilih z bojišč večkrat omenjeni Slovenci Tako naj bi bil septembra 1875 ranjen v bojih neki Kovačič, Mejač pa ujet. Po-zneje se je izkazalo, da sta se le izgubila in po dveh dneh živa in zdrava prišla nazaj v svojo četo.
Drugo poročilo spet omenja, da je
neki uporniški četi blizu Bihača poveljeval Slovenec Mrljak ali Merlak. Veliko Slovencev je bilo pod uporniško zastavo kneza Petra Karadjordje-viča. Eden izmed njih, ki se je imenoval Tomaž, je bil celo Petrova desna
»Slovenski narod« je novembra pred sto leti poročal, da se prostovoljni prispevki za upornike v Bosni in Hercegovini pošiljajo iz Ljubljane. Zbiranje prispevkov je avstrijska vlada odobrila, pozneje pa je nastal celo poseben odbor za pomoč upornikom, ki pa ga je vlada prepovedala že marca leta 1876.
Bosanski junak iz Ljubljane
Najznamenitejši Slovenec v bosanskohercegovski vstaji je bil Miroslav Hubmajer, o katerem si zgodovinarji še danes niso edini, ali je zares narodni junak ali le prebrisan pustolovec, ki je želel postati bosanski vladar.
Svojo uporniško kariero je začel okoli Trebinja in na Popovem polju, kjer se je boril skupaj s srbskim voditeljem upornikov Ljubibratičem. Te danji časopisi so poročali, da je bilo okoli Trebinja 4.000 Turkov in 8.000 upornikov, ki jim je bil hitel na pomoč kot poveljnik topništva stavec iz Ljubljane Miroslav Hubmajer, nekdanji avstrijski topniški podoficir, ki naj bi s seboj pripeljal še 20 Dalmatincev.
Od tam se je Hubmajer že kot slaven junak napotil v Bosno, kjer se vstaja ni in ni hotela razplamteti. Tako je »Zastava« septembra 1875 poročala, da je prišlo v južno Bosno veliko orožja in da bo Hubmajer prevzel glavno poveljstvo, časopis je poročal o bosanskih in hercegovskih upornikih ter končal;
»Eden izmed naj večjih junakov je Miroslav Hubmajer, ki je doslej storil | že neverjetna junaštva.«
Hubmajer iz Hercegovine ni odšel naravnost v Bosno, temveč najprej domov, v Ljubljano, in nato v Zagreb, kjer je bil glavni uporniški odbor, v katerem je imel prvo besedo njegov podpredsednik trgovec Ilija Guteša.
Hubmajer je bil avstrijskemu redarstvu v Ljubljani trn v peti, ker je bil borec za združitev Jugoslovanov, in še bolj kot vodja upornikov v Bosni. Skušali so ga prijeti, a jim ni uspelo. Zadnji hip je pobegnil v Zagreb, kjer mu je študentska mladina priredila slavnostno večerjo s 300 povabljenci.
Petrove neuresničene sanje
Sredi decembra leta 1875 je bila v Jamnici pri Kostanjici skupščina bo sanskih upornikov. Na njej so sklenili izvoliti glavnega poveljnika upornikov in narediti konec razprtijam med poveljniki uporniških čet.
Skupščina je bila v razredu jamni-ške šole. V njem so se zbrali odposlanci iz vse Bosne, od Bihača do Drine, zastopniki uporniških čet in člani uporniških odborov. Skupščino je vodil Ilija Guteša. Kot nekakšen diplomat je bil v predsedstvu tudi knez Karadjordjevič, ki je pričakoval, da bo izvoljen za voditelja upornikov. Kot zastopnik borcev je bil poleg njiju še Miroslav Hubmajer.
Kako je natanko potekala skupščina, je danes težko ugotoviti, kajti zgodovinska pričakovanja, razvneta od političnih strasti, so pisana, virov pa je malo. Zdi se, da je bil v poročanju še najbolj nepristranski češki »Narodni list«, ki je pred sto leti zapisal:
»Skupščina se je začela s Karadjor-djevičevim vprašanjem, ali bi hoteli uporniki v boj pod njegovo zastavo. Nato je bil poseben posvet, na kate-
rem so sklenili, da je treba Karadjor-djeviča odstraniti.
Ko je knez slišal tisti odločilni »nikdar« kot odgovor na svoje vprašanje, so se mu solze zalesketale v očeh in molče je pogledal svoje zveste; nihče mu ni odgovoril na njegov pogled. Nato je knez Karadjordjevič vstal in vprašal: »Kdo se hoče z menoj boriti proti Turkom?« Spet mu je odgovoril molk. Le njegovi najzvestejši so vstali in mu svetovali, naj opusti svoje »poslanstvo«, ker očitno nima možnosti za uspeh. Navzoči so se izrekli za zvestobo odbornikom, to je neodvisnim borcem za svobodo Bosne. Za glavnega poveljnika vseh uporniških čet so soglasno izbrali Hubma-jerja.«
Hubmajerjeva izvolitev za vodjo upornikov je pokopala sanje kneza Petra Karadjordjeviča, kajti v uporu je videl lepo priložnost, da bi se spet povzpel na srbski prestol, na katerem je sedel Milan IV. Obrenovič. Petar je namreč upal, da bo s tem, ko bo stopil na čelo upornikov, zbudil spomine na staro slavo Karadjordjevičev, predvsem na svojega deda Črnega Jurija, ki je povedel Srbe v boj proti Turkom.
V Bosni se je knez skrival pod raznimi imeni, najpogosteje kot Petar Mr-konjič. Bal se je Milana Obrenoviča, ki je zvedel za njegovo vrnitev in mu stregel po življenju. V Bosno je pošiljal svoje agente, ki naj bi ga ubili, a Petar se jim je spretno ogibal.
Vendar Karadjordjevič ni obupal. Sklenil se je boriti proti Turkom v Bosni na lastno pest in menda se je začel celo skrivaj pogajati s Hubma-jerjem o sodelovanju v bojih. Toda bosanski uporniki so se ga želeli iznebiti. Knez Milan je namreč dajal upornikom precejšnje vsote, za proti-uslugo pa je zahteval, da se znebijo kneza Petra.
Sam Hubmajer je izjavil, da sta ga Ilija Guteša in Vaso Pelagič, člana glavnega uporniškega odbora, nagovarjala, naj zahrbtno umori kneza Petra, a ju je zavrnil.
Končno je Karadjordjevičev namestnik čete skoval zaroto. Maja 1876 mu je postavil morilsko zasedo, a knez je zanjo izvedel in si rešil življenje. Nikoli več se ni vrnil med upornike.
Kljub časnikarskim poročilom pa so nekateri zgodovinarji, ki jih je gnalo velikosrbstvo in prilizovanje dinastiji Karadjordjevičev, pozneje pi-' sali o Hubmajer ju kot o neresnem pustolovcu, ki je bil le kmet na šahovnici. Predvsem sta bila to zgodovinopisca karadjordjeviške dinastije Ivič in čubrilovič.
čubrilovič, na primer, edini navaja, da so šele na skupščini upornikov, ko so zavrnili kneza Petra, začeli iskati nekoga, ki bi bil primeren za voditelja in so kot kompromis našli »neznanega« Hubmajerja ter ga izvolili z majhno večino.
Da so ga že prej časniki omenjali
kot bodočega voditelja bosanske vstaje, o tem čubrilovič molči, čubrilovič pa, užaljen, ker kneza in poznejšega kralja Petra Karadjordjeviča niso izvolili za vodjo upora, piše naprej: »Kmalu se bo pokazalo, kako gredo resne stvari, če jih vodijo neresni ljudje. S svojim noro pripravljenim in še bolj noro zapravljenim napadom na Kostajnico je Hubmajer zaigral glavno poveljstvo in se prav tako hitro izgubil iz bosanske vstaje, kakor se je tudi prikazal.«
Nesporazumi pred bitko
čubrilovič ne pove, da je bil Hub-majerjev napad izdan, da so ga odstavili zaradi sporov za oblast med poveljniki in da je imel za napad na Kostajnico 450, Karadjordjevič pa 1800 mož, a z njimi prav tako ni dosegel vojaškega uspeha.
Zaradi neuspelega napada na turško Kostajnico v začetku leta 1876 je Miroslav Hubmajer prišel ob glavno poveljstvo bosanskih upornikov. Predvsem je bil žrtev razcepljenosti, izdaje in nerazumevanja.
Januarja se je Hubmajer napotil v Zagreb in zahteval, da mu prepustijo organizacijo čet in vojaško upravo. Vendar z zahtevo ni uspel. Nekaj dni pozneje je s svojo četo prekoračil Uno in pri Rakanih zažgal trdnjavo Hasanage Podiča. Mimogrede je potolkel še neko turško izvidnico.
Po tem mu je vojska slovesno prisegla kot bosanskemu vojvodi Miroslavu. Po prisegi so mu izročili zastavo.
Toda spletke so bile že v polnem razmahu. Konec januarja leta 1876 je Hubmajer ogorčeno pisal novosadski »Zastavi«;
»Pravkar berem v Deutsche Zei-tung, da sem se oddaljil od boja za svobodo krščanskih bratov v Turčiji, pa moram zato takoj pojasniti, da je to izmišljotina njihovega dopisnika, ker sem le za dva dni odšel iz tabora, da se z nekaterimi osebami dogovorim o organizaciji in izpopolnitvi bosanskih čet. Dolžnost mi je pred vsem svetom povedati, da svete stvari, ki sem se ji posvetil, ne bom nikoli zapustil.«
Dopisnik »Zastave« iz Bosne je pristavil, da so zaradi mraza morali uporniki v Bosni odnehati in da nimajo sredstev za boj. Hubmajer je ta premor porabil za pot v Zagreb. Ta čas sta pretendenta na Hubmajer j evo mesto Risto Dukic in D j oko Karan izkoristila ter popeljala čete v nepomembne praske.
Začeli so se tudi drugačni pritiski na Hubmajerja. Očitali so mu, da je že poldrugi mesec med njimi, pa v boju še ni bil, kar sploh ni bilo res, saj je januarja požgal s svojo četo Hasana<nno trdnjavo. Časniki so še pisali, da se hočejo bosanski vojvode
od njega ločiti, ker ne zna srbski in ker ga obkrožajo nezaželeni tujci.
Tudi »Deutsche Zeitung« je poročal o sporih med uporniškim odborom, Hubmajer jem, poveljniki čet in Kara-djordjevičem, ki je upal, da bodo po Hubmajerjevem odhodu bosanski uporniki prišh pod njegovo zastavo.
To je bil čas, ko se je osvobodilni boj spreminjal v boj, ki je dobival poteze meščanske revolucije, ko so hoteli priti na površje trgovci in popi, Hubmajer pa je kot star socialist vztrajal pri boju s Turki za svobodo, ne za koristi voditeljev. Tedaj so začeli širiti govorice, da bo moral oditi, ker je prav tako kot Karadjordjevič samo v škodo upornikom, poleg tega pa zbira okoli sebe komuniste in ni izključeno, da je celo povezan z Avstrijo.
Napad na Kostajnico
Na jamniški skupščini so uporniki sklenili, da je treba čim prej napasti turško Kostajnico. Strateško ta cilj ni bil pomemben, pa tudi taktično ne. Na skupščini je bilo toliko vohunov, da je bil načrt že od začetka znan tako Avstriji kot Turkom, da ne govorimo o Obrenoviču.
Toda Hubmajer ni imel druge izbire, čeprav so o napadu na Kostajnico pisali tudi že časniki. Moral je izpolniti sklep jamniške skupščine. Nameraval je dvigniti svoje čete iz prezimovališč v Brezovači in banj iških vaseh, udariti čez Banijo do Kuljanov pri Uni, kjer bi moral Pelagič preskrbeti hrvaške brodarje, ki bi njegovo vojsko prepeljali v Bosno, čete bi iznenada udarile na Kostajnico in jo požgale.
Na predvečer četrtka, za katerega je vojvoda Miroslav ob zaprisegi svoje vojske obljubil, da bodo šli v domovino, v Bosno, so se uporniki podali na pohod. Bil je mraz, uporniki so morali vso noč gaziti sneg, pred svitom naslednjega dne so premraženi in utrujeni prišli na dogovorjeno mesto ob Uni, kjer sta jih čakala le dva čolna.
Četa se je začela razbijati že na bregu Une, ko je videla, da obljubljenega prevoza ni. Potem so jih napadli še Turki. Uničeno je bilo veliko s težavo zbranega orožja in streliva. Neuspeh je bil popoln.
Toda Hubmajer se je s peščico mož, večinoma tujcev, rešil v Bešlinac.
Od tu naprej so viri o Hubmajer-jevi usodi različni.
Hubmajer je morda res odšel za krajši čas v Švico, a od boja s Turki ni odnehal, že aprila istega leta je bil narednik v srbski vojski, o čemer priča tudi njegovo poročilo srbskemu vojnemu ministru Tihomiru Nikoliču, kateremu je podrobno poročal o svoji vlogi v bosanskem uporu.
Bogdan Novak
SPORT SPORT SPORI
JUTRI V PRVENSTVU 2. AL
KOŠARKA
MLADINSKO PRVENSTVO
Costalunga bo za Zarjo Neporaženi Inter 1904 dokaj težak nasprotnik pn opens^em ^0*etu
V 3. AL bo Primorec odigral izredno pomembno tekmo z GMT - Derbi Kras-Union
2. AMATERSKA LIGA
V središču pozornosti jutrišnjega 7. kola bosta prav gotovo derbija med furlanskimi enajstericami, ki 'grajo v skupini E (v tako rekoč «tržaški» skupini). Gre za tekmi Fogliano - Isonzo (ki imata vsak po 7 točk na lestvici) in Viilesse - Sa-grado (ki bosta igrala že danes popoldne). Naše enajsterice pa bodo v nedeljo igrale vse doma.
Vesna, čeprav gre v «goste», bo igrala na domačem igrišču. Nasprotnik (Campanelle) gostuje namreč v Križu. Po treh zadnjih medlih nastopih, ki so vsekakor prinesli Vesni tri dragocene točke, navijači u-Pajo, da bodo «plavi» tokrat pokazali lepo in zrelo igro. Campanelle sodijo med šibkejše ekipe te skupine, saj so skupaj z De Macorijem Tržačani edini, ki še niso zmagali in imajo na lestvici le dve pičli točki. Prav zaradi tega bodo predstavniki Campane!! dali vse od sebe, ker potrebujejo točke. Vesna nikakor ne sme podcenjevati nasprot- \ nika, ker bi to lahko Križane, ki so favoriti za zmago, tudi drago | stalo.
Zarja, ki se je presenetljivo povzpela na vrh lestvice, bo sprejela v goste žilavo ekipo Costalunge, ki jj® v tem prvenstvu klonila le Li-oertasu in Flaminu (s pičlima izidoma 1:0). Bazovci so skupno s Sa-gradom edini, ki še niso doživeli Poraza in to nepremagljivost želijo «rdeče-beli» ohraniti tudi jutri, čeprav se zavedajo, da Costalunga ne no lahka ovira. Tržačani imajo nam-reč v svoji sredi dva spretna strelna, Rasenija in Furlanija, katerima Krizmančič in tovariši ne bodo sme-1 Pustiti prostosti. Če bo torej Zar-io zaigrala odločno in brez taktič-juh napak, lahko računa na obe točki.
Zanimiv bo tudi dvoboj med Pri-jnorjem in Aurisino, katera loči na 'estvici le pičla točka. Sicer pa so nhi dvoboji med Primorjem in Aurisino vedno napeti in zanimivi, razlika v golih pa je bila vedno mini-bialna. Pozabiti namreč ne smemo, no Je Primorje več let igralo domane tekme v Nabrežini in zato je uvoboj med tema ekipama pravi pbi- Aurisina bo tokrat prišla na
nnsek, zaradi diskvalifikacije bra-
.ca Cicivizza in napadalca Sebe-
Gaja bo sprejela v goste enajsterico Sampvita, ki je prejšnjo nedeljo presenetljivo prisilila k remiju vodečo ekipo GMT. To naj bo
«zeleno-rumenim» v opozorilo, da ne bi nasprotnika podcenjevali in da morajo igrati odločno, če hočejo odnesti obe točki.
Borovi elani bodo jutri igrali proti Barcolani
k° zgubo predvsem zaradi 'Sebeni-na, ki šteje med stebre ekipe. Bo Primorje znalo izkoristiti te odsot-?osti Aurisine in izbojevati celotni l2kupiček?
. y ostalih tekmah predvidevamo ehtev točk med De Macorijem in tfPo Edile Adriatica, zmago Liber-SSa nad Rosandro in remi med laminiom in S. Anno.
3. AMATERSKA LIGA
r Odigrali bodo peto kolo, v kate-ern bo v skupini P spet na spore-u derbi. Na Proseku se bosta po-flerili enajsterici Krasa in Uniona, g1 le prejšnjo nedeljo počival. Kra-p'fci pa so prejšnjo nedeljo proti t 'Peastici imeli kar tri izključitve, va*o da bodo morali jutri na igrišče okrnjeni postavi. Zato (čeprav i-Kras na domačih tleh) bi jim emi vsekakor dobro prišel in prav s<aovo bi zadovoljil tudi Podlo-
, Brežani bodo sprejeli v goste e-'P° Ginnastice. Ker «plavi» za-pStajajo za vodečo dvojico GMT -J^orec le za pičlo točko je ra-•rPdjivQ, da si ne smejo dovoliti ; V delnega spodrsljaja, upošteva-1 c' tudi dejstvo, da z zmago lahko Poboljšajo svoj položaj na lestvici, l al je danes na sporedu prav dvo-°1 med GMT in Primorcem.
^ tej tekmi so predvidevanja pre-eJ tvegana. Res je, da Trebenci azPolagajo z dobrim napadom in Prav zaradi tega navijači upajo, da 6 bodo v nedeljo napadalci razi-ateli in spravili na kolena sicer so-dno ekipo GMT.
Vratar Primorca bo moral v današnji izredno pomembni GMT budno varovati vrata svojega moštva.
tekmi proti
iiimimiiiiiimiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiHiuiiiiiiiiiiiMiiiiiuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
ODBOJKA
V ROCOLU
Jutri povratni del prvenstva dečkov
Kras bo igral proti rocolskemu Libertasu
Jutri bodo spet stopili na igrišče Krasovi dečki, da v okviru pokrajinskega prvenstva odigrajo povratna dvoboja s prvo in drugo postavo Libertasa iz Rocola.
Izid nedeljskih tekem ne more nikakor vplivati za določitev končnega zmagovalca, ki bo napredoval v nadaljnjo fazo, ker je prva šesterka Libertasa objektivno veliko, boljša. Od Krasovih najmlajših pričakujemo le;, dh^ličitrdljcf^dober
*tea, v okrnjeni postavi. To Rred,.,^is..ki so ga zapustiH v'prejšnjem Javlja za Aurisino nedvomno veli- jkolu rin ce bodo .zaigrali pnžžfevno, w	imajo precejšnje'možitosti, •^'izbo-
jujejo vsaj eno zmago in tako zasedejo končno drugo mesto na lestvici.
Ker je zgoniško odbojkarsko i-grišče na prostem zaradi mraza neuporabno, bo Kras odigral jutrišnji srečanji z Libertasom A in B v telovadnici v Rocolu, kot v prejšnjem kolu, s pričetkom ob 9.30.
-bs-
Mladinski nogometni turnir v Monacu
MONACO, 14. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Monacu je Italija v prvem dnevu premagala Finsko z 2:1.
Nekaj ostalih izidov:
Francija — Romunija	2:0
Španija — Anglija	2:0
3.	-
4.	—
5.	—
6. -
—	prvi drugi
—	prvi drugi prvi
drugi ,, prvi drugi .
prvr»ù ,"I’i drugi prvi drugi
Cagliari - Bologna Cesena - Perugia Como - Inter Fiorentina - Sampdoria
Lazio Milan -Torino -Verona ■ Genoa -Palermo Taranto -Bolzano -Arezzo -
Roma
Juventus
Napoli
Ascoli
Atalanta
Brescia
Foggia
Alessandria
Rimini
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po nedeljskem počitku bodo Borovi člani spet igrali, in sicer v 5. kolu promocijskega prvenstva. Doslej so naši košarkarji opravili tri srečanja, dvakrat so zmagali, enkrat pa so bili poraženi.
Jutri bodo gostovali pri Barco-lami, ki ima več izkušenih košarkarjev, tako da bo naloga «plavih» dokaj težka.
Žal, trener Mari še vedno ne more računati na vrsto košarkarjev, ki so bili lani gonilna sila ekipe. Upati je namreč, do bodo Sosič, Sirk, Ambrožič in drugi kaj kmalu okrevali, tako da bo naša ekipa lahko odrigala vidnejšo vlogo v tem prvenstvu.
MLADINCI
V	tem prvenstvu bo jutri na sporedu 6. kolo.
Od obeh slovenskih ekip bo najtežjo nalogo imel Polet, ki bo sprejel v goste še neporaženo ekipo Inter 1904, ki ni samo favorit v tem srečanju, a je tudi favorit za osvojitev končnega prvega mesta.
Poletovci so doslej povsem zadovoljili. V šestih nastopih so bili le enkrat poraženi (proti Pali. Trieste). Sedaj pa čaka «oranžne» vrsta težkih srečanj, ki bodo za poletovce in za trenerja Sergija Tavčarja važen test pred drugim delom prvenstva.
Borovci pa bodo gostovali v Skednju, kjer se bodo pomerili s Servola-no. «Plavi» bodo morali tudi v tej tekmi dati vse od sebe, kajti vsako podcenjevanje nasprotnika bi jih lahko drago stalo.
NARAŠČAJNIKI
V	tem prvenstvu bodo izkoristili soboto in nedeljo za oddgranje nekaterih zaostalih tekem.
Bor bo drevi igral proti Flaminiu. To srečanje je bilo na sporedu že v 1. kolu, a ga niso odigrali zaradi pomanjkanja sodnikov.
edko
NOGOMET
V KOPRSKI PODZVEZI
Hrvatini vodijo
ČLANI
V zadnjem kolu nogometne lige TNZ Koper šo bili doseženi naslednji rezultati.: ,
Piran - Branik
Trèasgyt, *-£ivka
Postojna - Hrvatini Jadran -* Galeb"
0:3 3:1 4:7
preloženo
NK Komen — prost
Branik je v Piranu zanesljivo in brez posebnih težav premagal vedno slabšo ekipo Pirana. Transport je zanesljivo odpravil Pivko, ki je tokrat zaigrala mnogo bolje kot v prejšnjih tekmah. Hrvatinčani so v Postojni vodili že s 6:0, vendar so ob koncu popustili in Postojnčani so razliko zmanjšali.
Hrvatini so zasluženo postali jesenski prvak. Razporeditev ostalih moštev, razen predzadnjega in zadnjega mesta, pa bo znana po odigranih tekmah Jadran - Galeb in Postojna - Jadran.
LESTVICA
1. Hrvatini 14, 2. Branik 11, 3. Transport 10, 4. Komen 9, 5. Jadran 7, 6. Postojna 7, 7. Piran 6, 8. Galeb 3, 9. Pivka 1.
b.b.
1:1 3:2 3:0 2:2
preloženo vodil dve in nato so
MLADINCI
V zadnjem kolu mladinske nogometne lige TNZ Koper so bili dose ženi naslednji rezultati:
Komen - Koper Piran - Branik Transport - Pivka Postojna - Hrvatini Jadran - Galeb Koper je v Komnu minuti pred koncem domačini izenačili. Branik je doživel svoj prvi poraz v jesenskem delu ' tekmovanja. Pivka ni prišla na igrišče v Ilirsko Bistrico. Hrvatini so iztržili točko v Postojni.
Jesenski prvak je postala mladinska ekipa Kopra, Razvrstitev o-stalih ekip je realna, preseneča le nizka uvrstitev ekipe Pirana.
LESTVICA
1. Koper 16, 2. Branik 15, 3. Komen 14, 4. Transport 12, 5. Piran 7,
6.	Postojna 6, 7, Galeb 6, 8. Jadran 5, 9. Hrvatini 3 in 10. Pivka brez točk.
R. Velič
HOKEJ NA LEDU
CORTINA, 14. — Italijanski državni hokejski prvak Cortina-Doria je v predprvenstvenih tekmah premagal najprej avstrijski klub Kap-fenberg z 8:3, nato pa še celovški KAC s 4:2.
Odbojka je še vedno panoga, v kateri se naša dekleta najbolj množično udejstvujejo (na sliki: Breg - Kontovel).
tfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiirmiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimHiHiiNn
ATLETIKA
SKORAJ LETO DNI PRED ZAČETKOM
Celje se že zdaj pripravlja na balkanske atletske igre
To bo eden doslej največjih atletskih dogodkov v Sloveniji
V Celju, kjer bodo prihodnje leto od 18. do 20. junija 35. balkanske igre v atletiki se z vso vnemo pripravljajo na ta največji atletski dogodek za mesto ob Savinji.
Trenutno je pripravljalni odbor sestavljen iz 30 ljudi, ki se v ločenih komisijah ukvarjajo s problemi nastanitve, prometa, protokola, ceremoniala, pošte in telefonskih zvez, zdravstva, sodnikov, tekmovanja, ureditve stadiona in propagande. Pripravljalni odbor bodo kasneje razširili na 50 članov.
Organizacijski odbor je zaprosil za častno pokroviteljstvo tekmovanja predsednika republike Tita.
Predvidoma bo nastopilo na BAI v Celju 350 tekmovalcev iz petih držav, negotova pa je še udeležba Albanije. V korist njene prisotnosti govorijo zadnji stiki albanske atletske zveze z drugimi evropskimi zvezami in nastop skupine atletinj na nedavnem evropskem prvenstvu za mladinke v Atenah.
Domače gostinstvo se bo moralo v času iger spoprijeti s približno 2000 izrednimi gosti, gledalcev pa bi moralo biti vsak dan okoli 6.000. Raznih poročevalcev bo v Celju za časa iger okoli 80. Televizija bo povezana z Intervizijo, morda pa bo dosežen sporazum tudi z Evrovizijo.
Celjski stadion «Borisa Kidriča», ki je prilagojen samo za atletiko.
bodo za BAI delno preuredili. Na- lovadnici pod tribunami pa bo pri-mestili bodo začasne tribune za tri rejen press-center. Na razpolago bo tisoč gledalcev in delno tudi popra- : 30 pisalnih strojev, 10 telefonov in
vili tartanske površine.
Tekmovalce bodo nastanili delno v Celju, delno pa v Velenju, Rogaški Slatini in na Golteh, gledalce pa morda tudi v Mariboru, Ljubljani in Kranju. Za novinarje bo na razpolago hotel «Celeia» v Celju samem.
Za izvedbo tekmovanja bo potrebnih približno 100 spdtekp.V.^ Za primerno izbiro boefe-poskrbeli preko tečajev v vsej Sloveniji. ■ Za sodniški zbor bodo izdelane posebne u-niforme. Rekvizite bodo nabavili v optimalnem številu, tekmovalni prostor pa bodo opremili z dodatnimi električnimi semarofi. Električno bo, seveda, tudi merjenje časov v vseh tekih.
Za reklamo BAI je bil izdelan načrt stopnjevanja propagande. V ta namen bodo tiskali lepake za Jugoslavijo in za tujino. Izdelali bodo tudi primerne nalepke, značke, o-beske in maskote. Preko telopov bodo BAI propagirali po televiziji.
Ceremonial za otvoritev iger bo med drugim vseboval koreografski napis BAI, katerega bo izvedlo od 400 do 500 učencev celjskih šol.
Novinarjem se obetajo zelo dobri pogoji za delo. Na tribuni bodo imeli primerno urejene prostore, v te-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii'HiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillililliiiiMllliliiiiliiiiiiiiLuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slovensko planinsko društvo Trst je dalo tudi letos pobudo za organizacijo alpinističnega plezalnega tečaja. Prvotno bi se moral odvijati v Glinščici, kasneje pa so organizatorji kraj prve lekcije prenesli na Napoleonsko cesto pri Proseku.
Po pravici povedano, ta pobuda SPOT v prejšnjih letih ni obrodila vidnejših sadov. V nasprotju z u-gotovitvijo, da se število mladih, ki se zanimajo za planinstvo stalno veča, moramo reči, da je med slovensko zamejsko mladino zanimanje za najčistejši iti vrhunski izraz planinstva, alpinizem, skoraj na ničli. To je tem bolj nenavadno, ker se je v zadnjih desetletjih zanimanje za ta šport tudi na splošno izredno po-
Ob robu letošnjemu plezalnemu tečaju SPDT
večalo.
Zakaj tako? Kje so vzroki temu?
Vzrokov je prav gotovo več. Morda je vse naše planinstvo nagnjeno bolj k izletniškim oblikam, kot pa k visokogorskim storitvam in je tako oni pravi čar visokih planin, ki goro-hodca povsem in do konca življenja omreži, manj pogost, manj dostopen in manj občuten. Morda bi lahko bil uporaben podatek, da se velika večina naše mladine ogreva za skupinske športe, za igre, za moštvene nastope, manj pa za tiste, kjer se u-
dejstvujejo posamezniki. In alpinizem je izrazit šport posameznikov. Izključiti ne moremo niti faktorja nevarnosti (sicer dokaj relativne), čeprav bi to bilo morda pri mladem človeku nenavadno, saj ga običajno nevarnost celo privlačuje. Nekaj, verjetno, k vsemu temu doprinese tudi dejstvo, da visoke gorske stene za našega Kraševca niso povsem naraven element.
Skratka, to je bilo le nekaj nametanih misli ob vprašanju, zakaj dosedanji plezalni tečaji SPDT niso ob-
rodili vidnejših rezultatov.
K vsemu temu pa lahko rečemo le eno: škoda! Res škoda, kajti alpinizem je dejavnost, ki nudi športniku tako specifična doživetja in možnosti, kot le malokatera druga panoga: človeka ne le vzgaja in brusi, ampak ga tudi notranje bogati in plemeniti, jača mu čut za lepoto, ohranja ga v stiku z nepokvarjeno naravo, tovarištva, ki se skujejo v gorah so izredna, trdna, globoka. Kdor je plezalec, je borec, ki se ne straši ne težav v steni, ne življenj-
skih tegob. Stena je težak preizkus in kdor ga opravi, ta 'ima za seboj pomemben izpit.
Toda za doživetje vsega tega je treba biti dobro pripravljen, tehnično in duševno. Spodrsljajev in površnosti gora ne odpušča. Samo za dobro pripravljenega in opremljenega človeka ni nevarna. Prav zato tudi SPDT organizira te tečaje, kajti zaveda se, da dobro pripravljen alpinist v steni ne tvega skoraj ničesar.
In prav zato si želimo, da bi naša mladina v večjem številu obiskovala letošnji alpinistični tečaj SPDT, saj je to prvi korak do doživetij, katerim se alpinisti zapišejo le enkrat ter jim ostanejo verni za vse življenje.
2 centrali za medkrajevne pogovore. Center bo povezan tudi s 4 teleprinterji in s telefoto oddajnikom.
V dneh BAI bo Celje spremenilo svoj običajni videz. Primerno bodo okrašene izložbe trgovin in mestne ulice, potrebam povečanega obiska pa se bodo morale prilagoditi tudi razne družbene službe. Med BAI bodo tudi posebne kulturne prireditve, s športne plati pa kongres balkanskih'atletskih zvez in simpozij športnih zdravnikov.
Celotna organizacija bi morala veljati po sedanjih računih 387 milijonov starih dinarjev. Od te vsote bo Celje (občinska skupščina in delovne organizacije) prispevalo nekaj več kot polovico, razliko pa bodo krili z republiškimi in zveznimi prispevki.
k. b.
TENIS
Zmaga Panatte
BUENOS AIRES, 14. - Italijan Adriano Panatta se je uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Buenos Airesu. V četrtfinalu je premagal Brazilca Mandarina s 6:4 in 6:3.
NOGOMET
PRVIČ V ITALUI
Sodišče obsodilo nogometaša
PALERMO, 14. — Palermsko sodišče je pogojno obsodilo na tri mesece zapora nogometnega vratarja Sampdorie Rosaria Di Vincenza, ker je med neko prvenstveno nogometno tekmo povzročil telesne poškodbe Palermovemu napadalcu Gior-giu Barbani. To je bil prvi primer v Italiji, da je sodišče obsodilo športnika zaradi poškodb, ki jih je povzročil nasprotniku med uradnim tekmovanjem.
DOMAČI ŠPORT
DAN£S
SOBOTA, 15. nov»mbra 1*7*
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Žavljah
GMT — Primorat
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Flaminio
JUTRI
NEDELJA, 16. novembra 197*
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku
Primorje — Aurisina * * *
14.30	v Bazovici
Zarja — Costalunga * * •
14.30	v Križu
Campanelle — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Vermeglianu
Vermegliano — J uve nt ina • * *
14.30	v Štandrežu
Sovodnje — Edera * * *
14.30	v Doberdobu
Mladost — Borgo FasuIN * * *
10.30	na Proseku Krat — Union
* * «!
14.30	v Dolini
Breg — Ginnastica * * *
14.30	na Pedričah Gaja — Sampvlto
MLADINCI
12.45	na Proseku
Primorje — Zarja * * *
10.30	v Trebčah
Primorec — Breg * * *
9.45	na Opčinah
Opicina Supereaffè — Vesna
ZAČETNIKI
13.30	v Dolini
Breg — Domio
NARAŠČAJNIKI
11.15	na Opčinah
Opicina Supercaffi — Kras * * *
10.00	na Padričah
Union — Esperia Pio XII
ODBOJKA
DEČKI
9.30	v Rocolu
Kras — L:bertas Rocol A * * *
10.15	v Rocolu
Kras — Libertà» Rocol B
ALPINIZEM
PLEZALNI TEČAJ
9.00	na Proseku, Napoleonska cesta
Organizira SPDT
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.30	v Trstu, Ul della Valle Barcolana — Bor
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet — Inter 1904 * * *
11.00	v Skednju
Servolana — Bor
ZAČETNIKI
15.30	v Štandrežu Sovodnje — Lucinieo
* * *
15 30 v Podgori
Piedlmonte — Juventina
OBVESTILA
SPDT obvešča, da zbirališče za plezalni tečaj ne bo v Glinščici, ampak na Proseku v začetku Napoleonske ceste jutri, 16. Lm., ob 9. uri.
I Maj v deželi Sovjetov
I
I
ONKRAJ KAVKAZA -

* Začetnik gruzinske romantike je bil pesnik Aleksander ^včavadze (1786-1846). Bil je evropsko izobražen pisatelj, clružbeni delavec, prevajalec Corneilla, Racina in Puškina, Pr>jatelj in tast Gribojedova. čavčavadze je v svojem delu Premagal prisotno ornamentalnost vzhodnjaške lirike in j^svetil pomembno mesto socialni tematiki. Tako je bil Tj°tiv nacionalne osvoboditve eden izmed glavnih problemov njegove ustvarjalnosti. Grigorij Orbeliani (1800-1883) je '1 blesteč predstavnik gruzinske romantike. Patos njegove T^tvarjalnosti je tičal v vseodpovedujoči ljubezni do domovine. V tem smislu predstavlja še posebno zanimanje megova pesnitev «Napitnica», ki proslavlja podvige zgo-Ovinskih gruzinskih junakov in najboljša človeška čustva ^ ljubezen in prijateljstvo. Vrh njegove lirike je pesem *.°doba carice Tamare v cerkvi Betanija». V svojih za-Ptekih «Moje popotovanje iz Tbilisija v Peterburg» avtor , kričnim navdihom izraža domovinska čustva in republi-atlske ustavne ideje.
i. Vrh gruzinske romantike predstavlja ustvarjalnost Ni-L^loza Baratašvilija (1817-1845). Kot drzni novator je raz-0ll stare oblike poezije in obogatil gruzinski verz z globoko
sodobno vsebino. Njegova poezija je izražala napredne so-cialno-filozofske ideje. Tematika svobode osebnosti je bila organsko povezana z njegovo domovinsko tematiko. V njegovem poetičnem mojstrskem delu «Pegaz» se je umetniško poosebilo večno stremljenje človekovega duha k svobodi in napredku. Njegov realizem se je pokazal v njegovi zgodovinski pesnitvi «Usoda Gruzije», v središču katere stoji podoba carja Iraklija II., ki je bil povezal usodo svoje domovine z Rusijo. V romantično smer sodijo tudi pisatelji kot S. Razmadze, M. Tumanišvili, A. Orbeliani. Vahtang Orbeliani in drugi.
V	drugi polovici devetnajstega stoletja se je začel v Gruziji rušiti fevdalni red, ki je odstopil svoje mesto kapitalizmu. Zaostrila so se razredna nasprotja. Močnejši je postal boj kmetov proti veleposestnikom in samodržavju.
V	književnosti tega obdobja je nastal realizem, katerega o-dličen predstavnik je postal dramatik Georgij Eristavi (1813-1864), utemeljitelj novega gruzinskega gledališča in prvi urednik ter izdajatelj gruzinske revije «Zarja». V njegovih igrah «Delitev» (uprizorjena 1850) in «Pravda» se je odrazila degradacija plemstva in nastanek novih premikov v socialnem življenju Gruzije. Najradikalnejši pisatelj ob koncu petdesetih let, ki je bil izrazil v svoji ustvarjalnosti besen protest proti tlačanstvu, je bil Daniel čonkadze (1803-1860).
V	romanu «Suramsko tlačanstvo» je upodobil tragično podobo življenja tlačanov in strastno razkrinkaval despotične zakone carizma in samovoljo veleposestnikov. Lavrentij Ar-daziani (1815-1870) je upodobil v svojih romanih rojstvo in rast meščanstva v Gruziji. Junak njegovega romana «Solo-mon Isakič Medžganuašvili» je prvi tipični lik meščana v gruzinski književnosti.
V	šestdesetih letih minulega stoletja je odprava tlačanstva in razvoj kapitalizma ter povezava z osvobodilnimi
Pred vhodom na stalno gospodarsko razstavo Gruzinske SSK
idejami ruskega revolucionarnega raznočinstva prispevala k novemu dvigu in razmahu gruzinske književnosti. Revolucionarno demokratične ideje in napredni duh, okrepitev nacionalno osvobodilnega gibanja, vse to je našlo odraz v takratni literaturi in družbeni misli. Blesteči predstavniki naprednih idej so bili šestdesetletniki, tako imenovani Terg-daleuli — to je dobesedno «tisti, ki so bili izpili vodo Terčka», torej oni, ki so odšli v Rusijo, da bi si pridobili visoko izobrazbo. Med njimi so bili lija čavčavadze, o katerem sem ti že pripovedoval, ko smo se srečali z njegovim spominskim obeliskom, A. Cereteli, N. Nikoladze, G. Cereteli, K. Lordkipanidze, S. Meshi in drugi.
Kot sem že prej omenil, je bil vodja naših šesdesetlet-nikov lija čavčavadze, medtem ko je bil eden- izmed ugled-
nejših članov te skupine tudi prozaist Georgij Cereteli (1842-1900). V svojih romanih «Prvi korak» «Sivi volk» in drugih je pisatelj upodobil razvoj kapitalizma v poreformski Gruziji in iz njega izhajajoč ostri socialni boj. V njegovih «Zapiskih popotnika» je podana ostra kritika fevdalno-patriarhalnega družbenega reda, izražena so revolucionarno-demokratska stremljenja.
V osemdesetih letih sta vstopila v gruzinsko književnost Aleksander Kazbegi (1848-1893), mojster umetniške proze, in Važa Pšavela (1861-1915). Kazbegovo delo so široka epič-na platna barvitega življenja gruzinskih gornikov in njihovega boja za svobodo. Zelo bogat pa je tudi pesniški svet Važe Pšavelija, ki je v dramatičnih usodah svojih junakov odrazil zapletene socialno-etične in filozofske probleme ter jim dal občečloveški pomen. Bil je veliki humanist svojega časa, še dosedaj nepreseženi umetnik narave, pevec junaštva, poguma in drznosti. Njegove poeme predstavljajo največje dosežke pesnitev novega časa.»
Spet so se vrstile zdravice za zdravico, vendar je naš šef protokola Julijan pogledoval na uro in v svoje papirje, kjer je bil do minute natančno določen naš vozni red. Pred nami sta bila po kosilu še dva obiska, najprej obisk razstave dosežkov narodnega gospodarstva Gruzije, potem pa še razgovor na akademiji likovnih umetnosti.
Stalna razstava dosežkov narodnega gospodarstva je svojevrsten sovjetski fenomen. V nekem smislu nadomešča sejme in velesejme, hkrati pa domačinom in tujcem kaže zgodovino in razvoj gospodarstva dežele, zato najdemo takšne stalne razštave povsod v glavnih mestih, od Moskve, kjer zavzema takšna razstava ogromen kompleks in ima številne paviljone, do razstav v prestolnicah republik.
(Nadaljevanje sledi)
79 46 38	79 58 23	76 14 70
24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Ufecfniìtvo, uprava, oglasni oddelek.
THST. Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica. Ul.
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir. celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 om, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesrčno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
15. novembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
ZAOSTRITEV SINDIKALNIH BOJEV
Razbita pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kemijske stroke
Lama o delavskih zahtevah za zaposlitev in naložbe
RIM, 14. — Pogajanja med sindikati kemijskih delavcev in delodajalci za obnovitev .delovne pogodbe, ki zanima 350.000 delavcev, so se danes razbila. Srečanje je trajalo samo 5 ur. Federacija kemijskih delhvcev je zaradi tega napovedala 12 ur stavke, ki jih bodo kemijski delavci opravili po 4 ure dnevno najkasneje do 15; decembra. Stavkali bodo torej 4 ure 20. novembra, 4 ure 24. novembra, 4 ure pa bodo izkoristili za stavko, ki bo 2. ali 3. decembra, med katero bodo stavkali tudi vsi uslužbenci Montedisonà.
Po. sporočilu sindikatov bi hoteli delodajalci že v začetku pogajanj ločiti razna vprašanja, ki so ' na dnevnem; redu ter s tem razvodeneti sindikalne zahteve po sestavi nove delovne pogodbe, ki- naj 'bi vključevala delavce ’ vseh. strok kemijske industrije. Obenem pa zavračajo vsako, nadzorstvo sindikatov v zyezi s preureditvijo industrijskih podjetij.*
Enotna federacija kemijskih delavcev je v posebnem sporočilu poudarila veliko odgovornost delodajalcev zaradi razbitja pogajanj " v sedanjem resnem položaju. Delodajalci, pravi sporočilo, so popolnoma zavrnili katerakoli pogajanja o vprašanju zaposlitve in naložb, kar pa predstavlja za delavce najvažnejši del njihovih zahtev.
Kmalu pa se bodo začela pogajanja med sindikati gradbincev in združenjem gradbenih podjetij. Tajništvo federacije gradbenih delavcev je danes zavrnilo nekatere izjave voditeljev gradbene industrija, češ da delavci sedaj nimajo pravice .zahtevati povišanja plače, ker jim je bilo urejeno vprašanje povišanja draginjske doklade. Sindikati zavračajo to stališče in pravijo, da delovna pogodba ne govori samo o višji, plači, temveč' se predvsem zavzema za zagotovitev zaposlitve z večjimi naložbami v gradbeništvu. Prvo srečanje z delodajalci bodo imeli sindikati 21. novembra.
V Milanu pa se je danes nadaljevalo zasedanje 1.200 delegatov kovinarskih delavcev iz vseh italijanskih pokrajin. Med drugimi je danes govoril glavni tajnik CGIL Lama, ki je že v uvodu sporočil, da bo sindikalna federacija CGIL, CI SL in UIL zahtevala v .najkrajšem času začetek pogajanj s Confindu-strio o novi ureditvi vprašanja periodičnega povišanja plač in starostne doklade. Lama je dodal, da so sindikati s pripravo svojih novih delovnih pogodb dali največjo težo vprašanju . zaposlitve in naložb, kar potrjuje njihovo skrb za splošni gospodarski razvoj v državi. V tej zvezi je Lama ugotovil, da je danes v Italiji milijon 200 tisoč brezposelnih, 800.000. delavcev je v dopolnilni blagajni in kar dva letnika mladih nista dobila zaposlitve v letih 1974 in 1975. To je izredno resen in nevaren položaj, je poudaril Lama, in izjavil, da je treba temu napraviti konec. Lama se je popolnoma strinjal s sindikati kovinarjev,, da so v svojih zahtevah za obnovitev delovne pogodbe postavili tudi vprašanje sindikalne oblasti
v tovarni in izven tovarne, ker pred- samo navadne «hipoteze», medtem stavlja v bistvu začetek odkritega ! ko položaj zahteva takojšnje posege boja za večjo zaposlitev, naložbe in mora zato vlada takoj odgovo-in za preureditev proizvodnje v in-1 riti, kaj je pripravljena storiti. Ve-dustriji pod nadzorstvom delavcev. | deti hočemo, je poudaril Lama, kaj Menil je, da delavci s svojo zahte- ; namerava storiti vlada v zvezi z
vo hočejo preprečiti, da bi na področju proizvodnje in dela nastala zmeda, kar bi bilo v veliko škodo vseh zaposlenih. Potem ko je ugotovil, da Confindustria noče o tem ničesar slišati, je dejal, da je prav to vprašanje najvažnejše in ga bodo morali delavci odločno zagovarjati.
Glavni tajnik CGIL je opozoril na resno gospodarsko krizo v državi in dejal, da so zahteve, ki jih sedaj postavljajo kovinarji v novi delovni pogodbi pravične in uravnovešene. Zatem je obravnaval vprašanje vladnih predlogov za sestavo srednjeročnega gospodaskega programa in dejal, da so za sedaj ti predlogi
ZAČETEK IZVAJANJA OZEMELJSKIH KLAVZUL SPORAZUMA MED EGIPTOM IN IZRAELOM
V Ras Sudaru zaplapolala
zastava Združenih narodov
Izraelci so se umaknili v Abu Rodeis, ki ga bodo izročili na koncu tega meseca ■ Ostri izraelski napadi na generalno skupščino OZN
TEL AVIV, 14. — Točno opoldne | Ras Sudar po več kot osmih letih, so danes spustili z droga izraelsko1 Skupaj s tem ozemeljskim pasom,
vedno večjimi odpusti z dela, za zagotovitev delovnega mesta. To je bistveno vprašanje in ima zato sindikat dolžnost, da se ne odreče nobeni svoji zahtevi.
Nato je govoril glavni tajnik CI SL Storti, ki je obravnaval predvsem vprašanje zaposlenosti in se skliceval na nedavni sestanek z vlado. Storti je poudaril, da sindikati niso predložili svojega programa, ki bi bil v kontrapoziciji vladnemu.
Zahtevali pa so, da se sestavi sred- bo mešani finsko - idonezijski voja-njeročni gospodarski program v naj- ški kontingent, ki pripada oborože
zastavo v Ras Sudaru, to je na prvem področju Sinajskega polotoka, ki ga Izrael zapušča po sporazumu z Egiptom, ki je bil sklenjen v začetku septembra. Takoj nato so dvignili na drog, ki je zraven poslopja, kjer je bilo od leta 1967 izraelsko vojaško poveljstvo te pokrajine, modro zastavo Organizacije združenih narodov.
Preprosta slovesnost predaje je trajala le nekaj minut. Z njo se je začelo praktično izvajanje ozemeljskih klavzul sporazuma med Izraelom in Egiptom glede Sinaja. Jutri
krajšem času, ki bo sprejemljiv za delavce, ki ga bodo začeli takoj izvajati in ki bo predvideval predvsem povečanje zaposlitve.
nim silam OZN, izročil to področje, ki je zelo bogato na petrolejskih ležiščih, egiptovski civilni upravi. E-gipt se bo tako vrnil na področje
ki leži na obali Sueškega zaliva, je Egipt ponovno pridobil nekaj stotin svojih državljanov. Gre za beduinsko puščavsko pleme, ki je sklenilo, da bo ostalo na področju Ras Sudar tudi po prenosu oblasti in kateremu so izraelske oblasti dopustile, da obdrži imovino, ki jo je pridobilo v teh zadnjih letih izraelske vojaške okupacije.
Petrolejske . naprave pri Ras Sudaru, kjer črpajo okoli 4.000 sodčkov nafte na dan, so že sprejeli v imenu egiptovske vlade nekateri ameriški tehniki družbe Mobil Oil. Po kratkem obisku na področju naprav je švedski general, ki poveljuje modrim šlemom na tem področju izjavil, da so naprave v dobrem stanju, tako kot zahteva sporazum. V tej zvezi se je zahvalil Izraelcem
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiu
PO TREH DNEH POGAJANJ V ŠPANSKEM GLAVNEM MESTU
Španija, Maroko in Mavretanija so se sporazumele glede Zahodne Sahare v duhu priporočil HZII
Po sporazumu naj bi se španske čete umaknile s prizadetega področja v teku februarja prihodnjega leta Aižirci trdijo, da gre za meglen sporazum, ki je pozitiven le zato, ker upošteva priporočila OZN
MADRID, 14. — Sinoči so se za-, praktično nobene vsebine in ki po-ključili v Madridu tristranski po-1 trjuje vso dvoumnost politike priza-
govori glede bodočnosti Sahare, te zadnje španske kolonije v Afriki. Davi je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da so se delegacije sporazumele v duhu prijateljstva, razumevanja in spoštovanja načel listine Združenih narodov. V sporočilu je še rečeno, da so delegacije skušale zagotoviti bodeče sodelovanje v interesu prizadetih držav ter saharskega prebivalstva.
Po pisanju španskega časopisa «Nuevo Diario», naj bi bil sporazum že podpisan, toda objavili ' ga bodo šele čez nekaj dni. Na vsak način se bo maroški predstavnik Laraki vrnil v Madrid čez štiri dni.
Tudi generalni tajnik OZN Wald-heim je poudaril, da je rešitev saharskega problema možna samo v okviru OZN.
Sporočilo treh delegacij, ki so sodelovale na pogajanjih v Madridu je v določenem smislu nekoliko meglen. Zdi se, da bo Španija zapustila Zahodno Saharo v februarju prihodnjega leta. Sporazum pa menda predvideva nekakšno skupno upravo treh podpisnikov, ki bo morala skrbeti za plebiscit. Španski časopisi trdijo, da sporazum predstavlja pomembno zmago španske diplomacije.
Iz Alžira pa pnnajajo vesti, ki pravijo, da je alžirska vlada sprejela sklep tristranskih pogajanj v Madridu zelo ravnodušno. Aižirci trdijo da gre za sporočilo, ki nima
detih partnerjev. Aižirci pa na vsak način poudarjajo, da Španija še vedno vztraja pri svoji obvezi spoštovanja resolucij OZN. Po alžirskem mnenju je tudi pozitivno dejstvo, da se je moral kralj Hasan II. ukloniti zahtevam OZN ter prekiniti «zeleni pohod» v Saharo.
Oddajo o bivši «coni R» je pripravila RAI-TV
RIM; 14. —~'V' italijanskem desničarskem časopisju so vzbujale precejšnjo senzacijo izjave nekaterih demokristjanskih predstavnikov v zvezi s televizijsko oddajo v rubriki «G 7», ki jo je posredovala 7. novembra italijanska televizija v zvezi z rešitvijo mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo in bivšo cono B Svobodnega tržaškega o-zemlja. Med drugimi sta podala izjavi v tej zvezi tudi demokristjan-ska poslanca Barbi in Bologna.
Giuseppe Flori, ki je pripravil oddajo, je pismeno odgovoril dnevniku «R popolo» na neko prejšnje pismo demokristjanskega poslanca Barbija. Ta je v svojem pismu kritiziral omenjeno oddajo češ, da je bila ta prepuščena v obdelavo jugoslovanski televizijski postaji v Kopru. Fiorija je Barbi, čeprav ne direktno, obdolžil, da je skušal prikazati omenjeno oddajo kot izdelek italijanske televizije.
V	svojem pismu Fiori pravi, da je bila vsa oddaja pripravljena in tudi podpisana od posebnega podpisnika RAI, se pravi od njega samega ter v sodelovanju z operaterjem RAI Sergiom Pallinijem in montažnim sodelavcem RAI Lillom Denticom. «Gre za oddajo — pravi Flori — o kateri je treba debatirati? V redu, debatirajmo o njej, toda kar me žali in kar moram odbiti z vso odločnostjo, je namig na neka moja sleparska nagnjenja, ki bi me napotila na to, da podpišem oddajo, ki bi jo pripravili v sami jugoslovanski TV v Kopru.»
V	nadaljevanju svoje izjave, Fiori pravi, da bi sploh ne odgovarjal na obtožbo, če ne bi bil prepričan, da tudi Barbi spoštuje poklicno korektnost drugih. Glede Barbijeve trditve, da se sporazumu niso uprli samo neofašisti, pa Fiori piše: «V časnikarski sintezi, ki je namenjena široki javnosti in ko problem zadeva parlamentarne skupine, je najvažnejše stališče skupin in ne stališče posameznikov, ki se s tem ne strinjajo, čeprav njihov odklon izvira iz nagibov, ki jih je treba spoštovati in ki so prav tako drugačni od nagibov neofašistov. V tem smislu pa ni nobena politična skupina, razen MSI nasprotovala vladni odločitvi.»
Flori pravi še, da je Barbi, tržaški demokristjan, prav gotovo či-tal v časopisu «Il popolo», na četrti strani, članek z naslovom «Tržaška krščanska demokracija je zadovoljna s sporazumom glede cone B. Ugodna ocena in pristanek na delo, ki ga je opravila vlada in ki odpira novo poglavje pri sodelovanju med Rimom in Beogradom.»
Angela Davis kadi pipo med tiskovno konferenco v Pittsburghu, kjer •e je včeraj začela tretja letna konferenca vsedržavne zveze proti rasnemu in političnemu zatiranju. Konferenca se bo zaključila jutri.
Polemika o Saharovu in flowéanskih pravicah
RIM, 14. — Žena slovitega sovjetskega fizika Saharova Jelena je danes izjavila na tiskovni konferenci, na kateri je bil navzoč tudi ravnatelj norveškega inštituta za Nobelove nagrade Tim Greve, da obsoja dejstvo, da sovjetska vlada ni izdala izstopnega vizuma njenemu možu, da bi odpotoval v Oslu,
kjer bi moral prejeti Nobelov nagrado za mir.
V svoji tiskovni konferenci je Saharova pobijala sovjetske teze o razlogih zaradi katerih so oblasti prepovedale sovjetskemu fiziku izstop iz države. Kot je znano, oblasti SZ trdijo, da niso mogle ugoditi zahtevi Saharova, ker gre za osebnost, ki je seznanjena s po-bembnimi tajnostmi znanstvenega značaja in ki so zelo važne za varnost Sovjetske zveze. Saharova je dejala, da te tajnosti niso pomembne, ker se njen mož ne ukvarja s temi zadevami, že od leta 1968, medtem kot številni drugi sovjetski znanstveniki lahko odhajajo v tujino, čeprav vedo za bolj pomembne znanstvene izsledke.
Saharova je v svojem intervjuju omenila splošni boj v Sovjetski zvezi za uveljavljanje človečanskih pravic, toda potrdila je, da njen mož namerava ostati še vedno sovjetski državljan in da se ne bo odselil v tujino.
Vsa ta polemika je napotila v zadnjih dneh sovjetsko, časopisje na precej razgibano kampanjo za uveljavljanje določenih ideoloških načel sovjetske družbe glede pravice posameznih državljanov, da uveljavljajo svoja osebna stališča. O tem pišejo vsi sovjetski časopisi. Pomembno pa je dejstvo, da je vse to pisanje povezano s helsmsškiro sporazumom o varnosti in razorožitvi v Evropi. Ti sporazumi pa predvidevajo tudi liberalizacijo od-
nosov med raznimi državami v Evropi sami. Zahodno časopisje trdi, da Sovjetska zveza noče liberalizirati teh odnosov, zahodno časopisje pa pravi, da je prav Sovjetska zveza tista, ki skuša preprečiti normalne, kulturne in druge stike.
Alpinistična tragedija v SZ
Več kot 20 izletnikov zmrznilo na Kavkazu
MOSKVA, 14. — Sovjetski časopis «Sovjetska kultura» piše. da je več kot dvajset izletnikov zgubilo življenje zaradi snežne nevihte, ki jih je zajela na pobočjih Kavkaza. Do tragedije je prišlo že septembra, šele sedaj pa je bila vest o tem objavljena.
List poroča, da je 51 ukrajinskih turistov, študentov, profesorjev in delavcev, odšlo 10. septembra iz | ke dogodke, baznega taborišča blizu mesta Mai- p0 včerai'; kop, da pa niso nikdar prispeli k drugemu taboru. Na poti jih je zajel hud dež, ki se je kmalu spreme-
za sodelovanje.
Takoj po spustu zastave so zadnji Izraelci stopili v svoje avtomobile ter se odpeljali proti Abu Rodeisu. Gre za drugo petrolejsko področje na Sinajskem polotoku, ki ga bodo vrnili Egipčanom na koncu tega meseca. Tako v Ras Sudaru kot v Abu Rodeisu, od koder je Izrael črpal v teh letih več kot polovico svoje letne potrošnje naftnih proizvodov, bo egiptovska uprava izključno civilna. Sporazum med Kairom in Jeruzalemom določa, da na ta področja ne bodo smele stopiti egiptovske oborožene sile.
Dokončno izvajanje sporazuma glede Sinaja, ki predvideva tudi izraelski umik s strateških sedel Mit-la in Gidi in kjer bodo tudi navzoče izključno sile OZN, se bo zaključilo 22. februarja prihodnjega leta.
Do današnjega dne so od raznih klavzul sporazuma med Izraelom in Egiptom izvedli samo tisto, ki zadeva prehod tujih ladij z blagom, ki je namenjeno v Izrael, skozi Sueški prekop.
Prav v tej zvezi so danes sporočili, da je danes liberijska ladja «Sea Bird» s šest tisoč tonami nosilnosti zapustila pristanišče Port Said ter se namenila proti izraelskemu pristanišču Eilat. Ladja prevaža 2400 ton jeklenih cevi, ki jih je včeraj pripeljala iz izraelskega pristanišča Ašdod. Gre za prvo ladjo, ki pluje po Sueškem prekopu s tovorom, ki prihaja direktno iz Izraela. Doslej je preplula Sueški prekop samo ena ladja, in sicer grška «Olympos», ki je prepeljala tovor romunskega cementa v Eilat. Plovbo po Sueškem prekopu je dovolila egiptovska vla-' da na podlagi nedavnega sporazuma.
Včerajšnji atentat v Jeruzalemu, ki je zahteval šest človeških žrtev (skoraj vsi mladoletniki) v strogem judovskem središču mesta, je povzročil v Izraelu silovito reakcijo, posebno proti generalni skupščini OZN, ki je pred dnevi izglasovala resolucijo, ki izenačuje sionizem z rasizmom. Izraelski listi obtožujejo organizacijo Združenih narodov, da je s to resolucijo dala potuho palestinskim teroristom, ki so izvedli ta krvav atentat v središču Jeruzalema. V tem smislu je nastopil tudi predsednik 'ižitafelske republike Ephraim Katzir. ki je danes obiskal ranjence v bolnišnici.1 Predsednik je dejal, da je ogorčen zaradi resolucije OZN, ki je praktično uzakonila — tako je dejal — teroristično dejavnost na tem področju. V istem smislu se je izrazil tudi minister za policijo šiomo Hillel, ki je celo dejal, da smatra OZN za odgovorno za ta-
Po včerajšnjem atentatu je policija priprla kakih 60 Arabcev, za katere je sumila, da so bili zapleteni pri atentatu samem. Del od areti-
ml v snežni metež. Neki pastir je ! rančev so že izpustili na svobodo, naslednjega jutra zagledal skupino Kdo je izvedel atentat, se še ne izletnikov v težavah ter 22 od njih : ve z gotovostjo. Včeraj si je oče-pospremil na varno. Ostalih 29 (ča- j tovstvo tega dejanja lastila organi-sopis pa ne omenja točnega šte- zacba Al Fatah, ki jo vodi Jaser vila žrtev) je baje umrlo zaradi j Arafat, toda danes se je oglasila zmrznjenja. «Sovjetska kultura» na- j tudi «Demokratična fronta za o-vaja tudi, da so začeli preiskavo' ' svoboditev Palestine», ki jo vodi in da so v pričakovanju procesa že Hawatmeh. Ta je izjavil, da je razrešili dolžnosti ravnatelje turi- akcijo izvedla njegova organiza-stičnih centrov, ki so priredili izlet, i cija.
iiimimimiiiiniriimmHimmiiiiimimiiiimimimiiiiimimiiimiiiiiimimiiimimimmiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii,l|iiiiiilt,iiii|l„mi,llll„|,|„lll„„IIIIIIIIJ1)
SENAT SE JE UKVARJAL Z UMOROM ROSARIE LOPEZ
A vtorji gnusnega zločinu v Gr cen bi morali že zdavnaj biti za zapahi
Podtajnik DeR’Andro poročal o razlogih, zaradi katerih so hili fašistič. ni zločinci na svobodi kljub prejšnjim težkim obsodbam na zaporne kazni - Tudi dva sodnika in en senator so posegli v korist obsojencev
RIM, 14. — Gnusen zločin v Circeu kjer je skupinica znanih fašističnih pretepačev, iz najbogatejših rimskih družin ubila komaj 19-letno Rosario Lopez in poskusila umoriti njeno prijateljico Donatello Colasanti, ki se je le za las rešila, je bil danes v središču pozornosti v senatu, kjer je podtajnik v pravosodnem ministrstvu Dell’Andro odgovarjal na poslanska vprašanja nekaterih komunističnih senatorjev. Sen. Petrella, Lugnano in drugi so želeli vedeti, kako je mogoče, da so bili glavni obtoženci zločina v Circeu na svobodi kljub temu, da so bili v preteklosti obsojeni na hude zaporne kazni zaradi raznih zločinov in nasilnih dejanj. V svojem vprašanju so predstavniki KPI tudi opozorili na poseg dveh sodnikov in enega senatorja v korist obtožencev ter vprašali, ali tak poseg ne pomeni kaznivega dejanja.
V svojem odgovoru je Dell’Andro obravnaval najprej primer Angela Izza in Giampietra Parbonija Ar-quatija (tudi ta je bil vpleten v u-mor v Circeu),' ki sta bila 30. maja 1975 skupaj z Gianluco Sonninom obsojena zaradi posilstva in ugrabitve dveh komaj šestnajstletnih deklet, Elise C. in Annamarie B. ter zaradi povzročitve telesnih poškodb Elisi C.
Annamario B. so 2. marca 1974 z neko pretvezo pospremili v vilo, ki je last Parbonija, kjer so jo s silo slekli in jo prisilili, da je imela o-ralne odnose s Parbonijem in z Iz-zom. 5. novembra 1974 je ista usoda doletela še Eliso C., ki so jo odpe-
ljali v Parbonijevo stanovanje in jo tam prisilili k oralnim odnosom s samim Parbonijem, z Izzom in s Sonninom. Zdravniški izvidi pa so pokazali, da dekleti nista bili deflo-rirani, kljub ponovnim poskusom trojice.
Zaradi teh dejanj je rimsko sodišče obsodilo Izza in Parbonija na dve leti in pol zapora, Sonnina pa na dve leti in dva meseca. Pač pa je sodišče priznalo vsem trem obtožencem olajševalne okolnosti ter jim naklonilo pogojno suspenzijo kazni, kar je sodišče utemeljilo s tem, da so starši obtožencev ponudili povračilo škode, ter z absurdno tezo, da so bili obtoženi nekakšne žrtve razraščajoče se pornografije in nasilja», česar naj bi bila kriva predvsem tisk in kino. Sodišče je tudi pozitivno ocenilo obnašanje obtožencev med procesom, pa čeprav je bil v sami razsodbi govor o njihovi «popolni moralni neobčutljivosti».
Glede posegov dveh sodnikov in enega senatorja v korist obtožencev pa je podtajnik DelTAndro trdil, da ne gre za kaznivo dejanje niti iz kazenskega niti iz disciplinskega vidika, češ da je šlo samo za «spraševanje po informacijah». Vsekakor pa je predstavnik vlade dodal, da iz «pohtičnega vidika ni mogoče zamolčati epizod, iz katerih nastajajo dvomi v zvezi z odločitvami sodnih oblasti», ter da te epizode «ne koristijo cilju krepitve prestiža sodne oblasti».
Glavni obtoženec za zločin v Circeu, Andrea Ghira, ki mu je uspe-
lo zbežati in ki ga policija še vedno išče, pa je bil v trenutku zločina na začasni svobodi, ki mu jo je rimsko sodišče naklonilo zaradi zapada roka preventivnega pripora in po izplačilu kavcije v višini 3 milijonov lir.
Andrea Ghira, je povedal v senatu podtajnik Dell’Andro, je bil aretiran takoj po ropu, ki ga je o-pravil z dvema pajdašema v stanovanju družine Marzano 30. oktobra 1973. Roparji so vdrli v stanovanje, z revolverji v rokah in pretepli in zvezali dve služkinji, medtem ko so pustili pri miru lastnico stanovanja, ker je ta bila prestrašena, da sploh ni mogla govoriti. Iz stanovanja so odnesli plen za približno 10 milijonov. Ghira, ki ga je ena od služkinj prepoznala, je priznal u-deležbo v ropu, med procesom pa ni hotel povedati imen ostalih dveh roparjev, češ da «mu vest tega ne dovoljuje». 9. aprila letos je bil Ghira obsojen na pet let zapora. Vložil je priziv, kmalu nato pa je bil izpuščen na začasno svobodo zaradi zapada roka preventivnega pripora.
V imenu podpisnikov poslanskega vprašanja se je sen. Petrella zahvalil predstavniku vlade zaradi pojasnil, ugotovil pa je, da so sodniki v teh primerih zagrešili hude napake, ki bi upravičevale sproženje kazenskega postopka s strani pravosodnega ministrstva, kateremu pritiče naloga, da izvaja nad zorstvo nad sodniki.
TRŽAŠKI DNEVNI
ŽIVAHNO UMETNIŠKO USTVARJANJE NAŠEGA MLADEGA RODU
Pomemben kulturni praznik sinoči v dolinski torkii
Franko Vekjet v slikarski galeriji, novi literarni deli Marija Čuka in Borisa Pangerca in prvi nastop okteta iz Brega
V	preurejeni torkii je sinoči odprl razstavo svojih grafičnih del Franko Vekjet, ki je, kot je rekel L. Lavriha, ko je v imenu p.d. «V. Vodnik» pozdravil prisotne, posebno pa jugoslovanskega konzula Kovačiča in pisatelja Cirila Kosmača, že skoraj pravi Dolinčan, saj se je poročil z domačinko. Ob tej priložnosti pa so s sodelovanjem ZTT organizirali tudi predstavitev dveh novih literarnih del mladih u-metnikov vaščanov Marija Čuka in Borisa Pangerca.
V	imenu ZTT je Marko Kravos dejal, da zaradi prijateljskih vezi, ki ga vežejo na vse tri ustvarjalce, ki so generacijsko in pa tudi po umetniških prizadevanjih blizu, rad spregovori o njih. Ta večer je pomemben, ker nastop teh mladih umetnikov priča o živahnem umet-
niškem ustvarjanju mladega rodu pri nas. Pomembnejša kulturna u-stvarjalnost se lahko razvije le, če naleti na ugodna domača tla. Zato je prav gotovo uspešna pot Čuka in Pangerca odraz tudi kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega napredka v Dolini in okolici.
Člani dramske skupine p.d. «Fr. Prešeren» iz Boljunca, Magda Maver in Klavdij Ota, sta po govorih recitirala nekaj odlomkov, oziroma pesmi iz knjig Marija Čuka «Zakleta dežela» in Borisa Pangerca «Beg pod Daglo». Na koncu pa se je javnosti prvič predstavil tudi oktet mladih fantov iz Brega pod vodstvom Edvina Križa, ki je med drugim zapel «Ko dan zazori nad Dolino», katere besedilo je napisal Boris Pangerc, uglasbil pa E. Križ-mančič.
liiiuiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiimiimiimiiiiumiiiiN
NA SEDEŽU ZAVODA ICIPU V RIMU
***.»''. '•	>•	- v
Podpis pogodbe o posojilu za posodobitev pristanišča
Posojilo se glasi na 7,5 milijarde lir - V načrtu naložbe v skupni vrednosti 37 milijard lir
Na sedežu «Istituto di Credito per le Imprese di Pubblica Utilità» v Rimu so včeraj podpisali listine o najetju drugega posojila v višini 7,5 milijarde lir za tržaško pristanišče (novembra lani je pristaniška ustanova kakor znano najela pri istem zavodu prvo posojilo 7,5 milijarde lir). Za tržaško luško ustanovo je akte podpisal podpredsednik kontraadmiral Giammarini. S temi sredstvi bo pristaniško vodstvo nadaljevalo , uresničevanje daljnosežnega programa za izboljšanje tehničnih naprav in zlasti opreme kontejnerskega pomola (VII), ki predvideva skupen izdatek 27 milijard lir. Znesek obsega bodisi obe ^osojili, bodisi državni prispevek 8 milijonov po zakonu štev. 365, bodisi deželne prispevke, bodisi še prispevke iz sklada generalnega vladnega komisariata.
V tem okviru so doslej začeli izvajati dela, katerih skupna vrednost bo znašala 15,5 milijarde, za dela v znesku 11,5 milijarde po se pravkar pripravljajo ustrezni načrti. Tržaška luka pričakuje zdaj še nakazilo iz sklada 50 milijard, ki ga je vlada avgusta lani namenila glavnim pristaniščem v državi, in sicer v okviru znanih pobud za hitrejši razvoj gospodarstva. V tej zvezi je predsednik Tonutti sinoči dejal, da tržaška luka lahko računa vsega na nove naložbe za skupnih 37 milijard. To ji bo omogočilo «kvaliteten skok» v primeri s konkurenčnimi pristanišči, vendar bo ta skok le neznaten, če se ne bo pravočasno poskr-
belo tudi za okrepitev prometnih zvez z zaledjem.
Šolski sindikalisti pri šolskem skrbniku
Včeraj so bili na razgovoru pri višjem deželnem šolskem skrbniku predstavniki deželnih šolskih sindikatov CGIL - CISL UIL in so razpravljali o vprašanju usposobljencri-nih izpitov za profesorje. Sindikalni zastopniki so vzeli na znanje sporočilo. da je deželna komisija odobrila skoraj v celoti učne načrte, kakor tudi zagotovilo višjega deželnega šolskega skrbnika, da se bo zavzel na pristojnem ministrstvu za tečajnike, ki služijo vojaški rok in se mora id preseliti ter prijaviti na drugi tečaj-Ni bil pa dosežen sporazum glene tolmačenja okrožnice o zaključnih izpitih in s tem povezanih formalno' stih, o čemer lahko sklepajo predsedniki komisij Sindikalni predstavniki šolnikov so negativno ocenil* tudi način izpitov ob zaključku P°' sebnih usposobljenostnih izpitov.
0 Na pobudo miljske občine in avtonomne letoviščarske in turistične ustanove bo danes Demokratična P5*' hiatrija in Kritika inštitucij predstavila na Marconijevem trgu v Mili3*1 razstavo «Priče», ki jo sestavlja se' dem kipov Uga Guarina. Razstava bo odprta tudi jutri, prisoten pa bo tudi kipar, ki bo Odgovorjal na morebitna vprašanja.
llllllllllll■lllllllllMllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllIllIl■llllllllllllllll|l|||||||||||||■|||||^||||||||||||||ll■l*V1
V PROSTORIH STARE POSTAJE PRI SV. ANDREJU
RAZSTAVA LOKOMOTIV IN ŽELEZNIŠKIH MODELOV
Pobudo so dali amaterji s sodelovanjem turistične ustanove
Na stari, zapuščeni tržaški postaji pri Sv. Andreju, bodo jutri odprli zanimivo razstavo na temo «zgodovine železnic». Pobudo za to razstavo je dal odsek komaj, ustanovljene organizacije «ljubiteljev prevoznih sredstev» in raznih zasebnih modelistov ter izumiteljev, pokrajinskega vodstva železnic in ustanove za turizem.
Razstava bo odprta vsak dan do 23. novembra od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. V veži stare postaje. bosta dve zgodovinski parni lokomotivi. Eno, ki je sicer ustrezna za gorske železniške proge, še uporabljajo na tržaški postaji, druga, ki je še starejša, pa spada med muzejske eksponate, čeprav še vedno de-
luje in jo uporabljajo za slovesn6 vožnje. To lokomotivo, ki velja 28 najstarejšo lokomotivo državnih ze leznic, večkrat vozijo na razstave P° Italiji.
V halah postaje pa so razstavljf0® slike o zgodovini prevoza po traci* ^ cah, od prvih vlakov tja do trarI^ vajev, ki so do nedavnega vozili našem mestu in v okolico. Razsta Ijeni bodo tudi modeli, delo *-r^_ ških amaterjev, in razglednice. Se jo razglednic na to temo bodo Pr dajali obiskovalcem, katerim bodo razpolago tudi zgodovinski žigi- R3 stavljena in na prodaj je tudi kM ga Giulia Rossellija o železniški Pr gi Trst — Buje — Poreč.